Nekaj podatkov o strokovnem šolstvu V piejšnji številki našega lisla Med temj šolami imajo v-ečico ¦e je tovariš RotMjub Čclako- ikfi-e utencev v gospodarstvu. V vič v uvodniku »Nadaljnji raz- solskem letu 1964—1955 jih je voj šolstva« posebej zadržal pri bilo 614 z okrog 80.000 učenci. pro-bl<;mu strokovnega šolstva. Po drugi strani smo isitega leta PoudariJ ie, da bo mogoče eno imeli 278 &ol s prafctičaiin po- i izmed osnovnth nalog naše so- ukom 32.000 učemci. l cialistične. graditve — delovno Sole s praktičnim .pouikom ofo- ] p-roduklivnost — rešati šele, ko segajo industiriistee, obrtne, < bomo imeli dovolj ljudi višjih gradb&niške, kimetijske, promet- i kvaJifikacij in da se moramo s ne, ekonomske im medicinsike ; tem problemom v PTihodnje veS šole. Zanimivo bo, če poikažemo t ckvarjati. V članku je prav tako tud; njiihovo struktiiro. dn to v ( posebej poudarjen pomen vzgo. primerjavj med letoma 1939 in 5 je v šolah in domovih bodočih 1955. , kvalificiranih delavcev. Ugotov- MIŽJ6 StrokOVne ŠOle ] nasih strokovnih s»lah in do- r r , movih nezadovoliivo. Problem Virsta Sole 1938-39 1954-55 kadrrfv za vzgojitelje v domo- Ind.ustTJjske — 106 vih učencev v eospodarstvu v Obrtne 305 101 industrijskjh šolah še ni nspcšno Grad-beme — . 1 rešen. Kmetidske 51 29 ' V člamku je biilo rečeno, da je Prometne — 2 < Wi z odloobo rveznega izvrane^ Bkonomsfce — 22 , Sa eveta ustva-rjem sklad za Medicinske 4 17 s Btrokovne kadr-e in da bo po Sk"Paj 360 278 1 predlogu dndbenesa plana za Srednje StrokOVne ŠOlS * pnhodnje leto v tein 6kladu . ' ' vsota 10 milljard din Vrsta šo1« 1938-39 1954-55 ] Nižje strokovne šole SL«L » » J Leto &tevilo učencev Rudarsike :— 3 i I93S—1939 770 69.872 Kmetijske 3 32 i 1950—1951 1-120 120.334 Promefcne 4 7 l 1951—1952 916 110.988 Ekonomske 34 50 i 1952—1953 869 101.577 Medicioske 4 37 1954—1955 892 111.654 Slcupaj 53 170 2 --------------------------------------------------------------------------------------------------I t KVALIFIKACUSKA SESTAVfi ZAPOSLENEGA \ OSEBJA V INDUSTRUIIN RUDflRSTVU V L 1954 > DelavcJ (v odstciOcih) ¦( LJudska Visoko- Kvali- Palkvali- Nekvali- i republijca kvalificirani ficiranl ftciranl liciranl FLRJ 3,8 33,1 27,7 35,4 , Srbija 3,9 32,3 20,8 43,0 \ Hrvatska . 5,1 37,1 34,2 23,6 , S!el je jasno raz- 1955 od 2,449.000 šaLskJh zave- ' vidno, da je tovajifikacijska se- zancev obiskovalo Salo ofcrog ^ »tava -za.poslenega oselbja precej 500.000. Čeprav so te številke v ¦': neugodma. Skoraj povsod pre- upada-nju v prlmerjavi s prej- vladoije nekvalifiei.rana in pol- šnjimi leti, so še vediio take, [ kvalificiiraiia dclovna s.ila ob vi- da povzročajo res-tie težave pri "' sotoem odstotku nižjiih strokov- nadaljnjem šolanjiu kadrov. alh iii pomožnih usliužbencev. Prav tako je moigočie ugoto- Naipa-edek na-še jndustrije in po- viti, da doseda.rvja poliUka, ki večange dedovin« proiiBvodnosti smo jo vodili glede odpiiranja pa zahtevata predvsem poveia- šol obveznega šolanoa, ni bi!a nj€ visokc.kvaiificiTa!nc in kva- popolnoma zadov&ljlva z vidika llticLTane delovne sdJe. Izraču- usposa,bljanja strokovnih kadrov aano je biJo. da ee naše letne v gospodarstvu. V posamežnih potrebe gibljejo ofcrog 11.000 ind.usttl.is)kih bazen.ih, od koder vdsofctVkvalificiranih delavcev, doteltajo delavci v iodfustnijo, nd 69.000 kvaliiiciranih in otorog biJa v zadostaem obsegu žiirje- 15.000 srednjih strokovndh usluž- na mreža obveTmega šolanja, pa bencev. Ce bi se te številke je taSco prihatjalo do statoega reaUzirale, bi občutno izboljšali dotcka kmečkega pn-ebivalstva z •estavo delovne sile prd ftas. OCTiovaio šolo, poigosto pa fcudd Ptni sedamijem stanju nažaga bree nje, v v,rste Indiusitrijstoih BttrokovJiega žoJstva lahiko to na- daiavcev. To je veiSciatoo 9cod- logo izpolnimo kamaj s 50»/». ljavo vplivalo tako na delovno Sfiro&ovne Sole lahiko dajo naj- produiktivnoat in fluktuacijo de_ T»č 40000 kvalificiramlh d«lav- ]nvr,