Razmišljanja stanovalca z Glinškove ploščadi 10
Kar precejšnja stavba je ta dva-najstnadstropni stolpič. Ima kar 78 stanovanj, torej - najmanj 200 oseb. Potem ni prav nič čudno, da se v takem »čebelnjaku« marsikaj dogaja. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Neverjetna privlačnost in mikav-nost stolpiča je najbrž vzrok za vsakodnevno zbiranje mladega sveta pred stolpičem. Najraje so z jekenimi konjiči. Tedaj se začne-jo tekmovanja v hitrosti, zlasti pa v glasnosti in brezobzirnosti. Ne vprašajo se in tudi mar jim ni, ka-ko to prenašajo stari Ijudje in tisti, ki so še zaposleni in potrebujejo mir in počitek. Mnogokrat so ti vrli »tekmovalci« tako prizadevni, da so še po 23. in 24. urj aktivni. Če niso pred stolpičem so pa v parku med Glinškovo ploščadjo in Muc-herjevo ulico, kjer pridno uničuje-jo klopi In travo. Za nameček pa puščajo za sabo kupe smeti in od-padkov. Zanimivo bi bilo slišati, kje so bežigrajski miličniki, ali vsaj vodja varnostnega okoliša? Razen tega: prav zanimivo bi bilo zvede-ti, kdo in kaj so starši teh »ju-nakov«?
Nekaj podobnega je z notra-njostjo stolpiča. Oboja vhodna vrata - v pritličju in v kleti - so bila že nekajkra razdejana. Videti je, da marsikomu ni všeč nositi s seboj ustreznih ključev. Najlažje
je unifiiti ključavnico - nekajkrat letno - in zadeva je opravljena. Vrata so non-stop odprta.
Kolesarnica je priročna meha-nična delavnica najbolj vnetih mo-toristov. Predstavljajte si, kako prijetno se počuti stranka v pritlič-ju, nad kolesarnico? Kaj vse mora poslušati in vohati? Kultura in uvi-devnost pa taka!
Celo poštni nabiralniki nimajo miru. Posebno zanimivo in prijet-no mora biti odtrgati spodnji del vratic na nabiralniku. Pa tudi na pisna ploščica lastnika nabiralni-ka ima verjetno kakšno posebno vrednost, sicer jih ne bi tako prid-no trgali in uničevali. Tudi gumbi za klic stanovalcev niso izjema. Nekakšen manijak jih pridno zaži-ga, ali pa jih premaže s kakšno barvo. Neverjetno kakšna uniče-valna in vandalska vnema.
Stikala za vklop stopniščne raz-svetljave so na nenehnem udaru. Prav malo jih zdrži več kot 2-3 mesece. Nič bolje se ne godi dvi-galoma. Malokateri gumb za klic dvigala, od kleti do dvanajstega nadstropja, je ostal neprizadet. Ce nič drugega, je vsaj zažgan ali pa uničen. Enako je z gumbi v dviga-lih. Imamo dve: manjše pelje v liha nadstropja in je registrirano za 4 osebe - 300 kg. Drugo, večje, peije v soda nadstropja, registrira-
no je za 6 oseb - 450 kg. No, in tukaj se začenja kalvarija in avan-tura stanovalca - uporabnika dvi-gala. Na vsakih 15-20 dni obtiči eno od dvigal. Zgodilo se je že večkrat, da so tudi Ijudje ostali ujeti v dvigalu. Če v manjše dviga-lo vstopijo štiri osebe je prav goto-vo, da se dvigalo ne bo premakni-lo. Ce pa slučajno vstopijo 3 ose-be, je riziko še večji. Ne moreš predvideti, kako se bo dvigalo ob-našalo. Ali bo delovalo normalno, ali pa se bo ustavilo ali zagozdilo kjerkoli od kleti do 12. nadstropja. Dosti bolje ni tudi z drugim - več-jim - dvigalom.
Že prej omenjeni manijak ne pu-sti pri miru tudi razsvetljave v dvi-galih. Najprej so bili uničeni po-krovi (prosojno bela plastika) luči. Nato so prišle na vrsto žarnice. prav pridno jih je jemal. Nazadnje je s ščipalnimi kleščami kar preš-čipnil žice. Verjetno je netopir in Ijubi temo.
Neznani junak se je spravil na zaščitna vrata v dvigalu. Ena polo-vica je že odstranjena. Mogoče bo tudi dvigalo odstranil?
To pa še ni vse! Pred kratkim so neznanci razbili vhodna vrata za drvarnice. Nekdo pa ima toliko de-narja, da lahko kupi med in ga poliva po tastaturi dvigala. Pa pre-važanje psov v dvigalu!
Na vsakih nekaj mesecev ima-mo poplavo v kletnih prostorih. Ali je to iz odtočnih cevi ktoake, ali kaj drugega, ne vemo. Nihče sta-novalcev ne obvešča. Letos smo imeli poplavo kar dvakrat. Stano-valcem ostane edino, da prenaša-jo in vohajo smrad urina in blata. Resnično nas zanima, kdo je kriv za takšno stanje in kdo bo odpra-vil napake.
Po vsem tem ni čudno, da tudi hišna samouprava ne deluje tako kakor bi bilo potrebno. V pritličju imamo zidno vitrino, kjer naj bi bili vidni vsi važnejši dokumenti. Med temi si resnično želimo videti ra-čune za ogrevanje, toplo in hlad-no vodo, elektriko, obratovalne stroške in drugo. Saj to so sila važne postavke slehernega stano-valca, zlasti sedaj v tej krizni situ-aciji, ko mora vsakdo skrbno pre-misliti, kako bo obrnil sleherni di-nar, ker vse krepko bremeni dru-žinski proračun.
Žal, računov ne vidimo. Mogoče so tudi računi postali »vojna taj-na«? Na koncu dobi človek obču-tek, da je najvažnejše, da stranka plača, za vse ostalo pa naj se ne zanima. V našem stolpiču je to verjelno posebnost.
Hišni svet je konec septembra dobil obvestilo, da dolguje 700.000 din za ogrevanje. Mar za-radi tega 18. oktobra še ni bilo toplo v naših stanovanjih, drugod pa so se že greli? Do kdaj misli hišni svet trpeti samovoljo in ne-marnost pri delu?
Vodo, na primer plačujemo, ka-kor da je na recept. Še nikjer se ni zgodilo, da bi bila hladna voda
dražja od ogrevane Pri nas pa je tako! Hladno in toplo vodo piaču-jemo pavšalno - po osebi. Meseč-no plačujemo po osebi 6.300 din za hladno in 5.500 din za toplo vodo. Koliko tople in hladne vode je to izraženo v m3 lahko vsakdo sam izračuna. Informativno ta za-deva izgleda tako: cca 10 m3 hlad-ne vode in cca 4-5 m3 tople vode po osebi na mesec. Neverjetno kakšni potrošniki vode smo v na-šem stolpiču?
Ker nam ni omogočen vpogled v račune, je povsem razumljivo, da Ijudje razmišljajo o vsemogočem.
Za spremembo poglejmo obra-tovalne stroške. Po m2 plačujemo 348,70 din, kar nam pove, da za povprečno veliko stanovanje cca 46 m2 plačujemo 16.040 idn. Vsi vemo in razumemo, da obveznosti moramo plačati, vendar ne-na tak način! Zakaj stanovalec NE SME vedeti, kaj in zakaj plačuje? Zakaj ne sme videti računov? Kaj naj to pomeni? Ali je vitrina v pritličju še samo zato, da se na njej nabira prah?
Navsezadnje bo pa le držalo ti-sto, kar Ijudje šepetajo in malo bolj glasno razmišljajo, da ima verjetno nekdo korist od tega in od takšnega načina dela.
Tudi sam se sprašujem kaj je res in v kolikšni meri? Prav lepo bi bilo, če bi takšno razmišljanje nekdo demantiral, a neljube po-manjkljivosti popravil in poskuša! zaživeti z Ijudmi, če že fizično živi v njihovi sredi - v istem stolpiču.
(NASLOV AVTORJA IMAMO V UREDNIŠTVU)