SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17	Ljubljana, sobota 26. aprila 1935	Cena 530 dinarjev	Leto XLiil
851.
Na podlagi GG. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/86) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 5. marca 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o kmetijskih zemljiščih.
Prečiščeno besedilo zakona o kmetijskih zemljiščih oosega: prečiščeno besedilo zakona c kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79), ki je" začel veljati 12 februarja 1979. popravek zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 4/79), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81), ki je začel veljati 22. 4. 1981 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št 1'86) ki je začel veljati 25. 1. 1986.
St. 465-5/86
Ljubljana, dne 5. marca 1986
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič 1. r.
ZAKON
o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo)
I.	TEMELJNA NAČELA IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja organizacijo in naloge kmetijskih zemljiških skupnosti, varstvo, promet, zakup in maksimum kmetijskih zemljišč, sklade kmetijskih zemljišč v občini (v nadaljnjem besedilu; kmetijski, zemljiški sklad), kmetijske prostorsko-ureditvene operacije in skupne pašnike.
2.	člen
Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture, razen gozdov, ter zemljišča, ki se vodijo kot nerodovitna in jih je mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo, razen zemljišč, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določena kot stavbna zemljišča.
3 člen
(1)	Kmetijska obdelovalna' zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki. Kmetijska neobdelovalna zemljišča pa so pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja,
(2)	Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.
4.	člen
(1)	Za kmeta po tem zakonu se šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na ka-, terem ima kdo lastninsko pravico,' je za to obdelovanje ustrezno usposobljen, ter mu kmetijska dejav-
nost pomeni glavno oziroma dopolnilno dejavnost.
(2)	Za kmeta se šteje tudi občan:
—	ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zaradi starosti, delovne nezmožnosti ali začasnega dela v tujini ne obdeluje kmetijskega zemljišča z osebnim delom, če poskrbi za njegovo obdelavo;
—	ki da izjavo na zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom’ obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost.
(3)	Če lastnik kmetijskega zemljišča tega ne obdeluje z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnost, ker je v delovnem razmerju ali je obrtnik m podobno, se poleg njega štejejo za kmete tudi njegov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi bratje in sestre ter 'nečaki in nečakinje, ki to zemljišče obdelujejo z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnost. Ti lahko zahtevajo, da se to dejstvo, da se štejejo za kmete, zaznamuje v zemljiški knjigi.
(4)	Kot glavna oziroma dopolnilna dejavnost po prvem odstavku tega člena se šteje dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje, dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj dve tretjini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini ali pa tolikšna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje. V gorskih in hribovitih predelih se v vrednost proizvodnje všteva tudi vrednost gozdarske proizvodnje ter vrednost, ustvarjena v dejavnostih, ki so s kmetijstvom povezane (domača obrt, kmečki turizem, delo na domu ipd.), če občan opravlja te dejavnosti z osebnim delom. Na drugem območju kmetijskih zemljišč lahko občinska skupščina glede na razvojne usmeritve posameznih ožjih območij, z odlokom določi tudi podrobnejša oziroma drugačna merila za vrednost proizvodnje in vlaganj.
(5)	šteje se, da je občan, ki je mlajši od 25 let, ustrezne usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če ima končano najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo (vzgojnoizobraževalni program — kmetovalec) oziroma drugo ustrezno šolo za kmetovalce. Ce želi postati kmet občan, ki je mlajši od 25 let, pa nima končane predpisane šole, se presoja ustrezne usposobljenosti tega občana za tri leta odloži. Po izteku tega roka občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, po uradni dolžnosti ugotovi, ali je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskih zemljišč.
(6)	Šteje se, da je občan, ki je starejši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
—	da ima končano šolo iz prejšnjega odstavka;
—	da najmanj pet let z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče;
—	da opravi preizkus znanja, ki obsega program srednje kmetijske šole (vzgojnoizobraževalni program — kmetovalec), prilagojen vrsti kmetijske proizvodnje, ki jo bo občan opravljal.
(7)	Kmetijske organizacije so po tem zakonu organizacije združenega dela, kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe, kazenski poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti, ter pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi lovske organizacije in društva, če jim kmetijsko zemljišče služi za opravljanje namenov, zaradi katerih so bila ustanovljena.
(8)	Ce nastane dvom, ali je občan kmet oziroma ali je organizacija iz prejšnjega odstavka kmetijska organizacija in v primeru iz 2. alinee drugega odstavka tega člena, odloča o tem, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti, v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri je pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga občan obdeluje oziroma ga bo obdeloval oziroma ga organizacija uporablja.
(9)	Podrobnejše navodilo o opravljanju preizkusa znanja iz 3. alinee šestega odstavka tega člena izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
5.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost je samoupravna skupnost kmetijskih, živilskih in gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, lovskih organizacij, krajevnih skupnosti in občine ter tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zaradi s^oje dejavnosti neposredno zainteresirane za rabo zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo varstvo.
(2)	Samoupravna razmerja v kmetijski zemljiški skupnosti in njeno organizacijo določajo samoupravni sporazum, statut in drugi splošni samoupravni akti.
(3)	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
6.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška 'skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini. Ta skupnost zlasti:
—	skrbi za pravilno rabo, izboljševanje in zdru-, ževanje kmetijskih zemljišč v občini ter na ta način za pospeševanje kmetijske proizvodnje;
—	pripravlja elemente in strokovne osnove za sklepanje dogovorov o temeljih družbenega plana občine ter sodeluje pri, usklajevanju in sklepanju tega dogovora;
—	upravlja in razpolaga s kmetijskim zemljiškim skladom;
—	s prenašanjem kmetijskih zemljišč na kmetijske organizacije spodbuja smotrno rabo- kmetijskih zemljišč, oblikovanje večjih zemljiških kompleksov in združevanje dela, sredstev in zemlje;
—	sodeluje pri pripravi tn Izvedbi kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij in pri drugih posegih, s katerimi se ureja raba kmetijskih zemljišč;
—	sodeluje pri določanju skupnih pašnikov in jih dodeljuje kmetijskim organizacijam in pašnim skupnostim po določbah tega zakona;
* — usklajuje interese med kmetijstvom ter lovstvom In gozdarstvom;
—	"daje mnenje o usklajenosti lovskogospodarskth načrtov z razvojem kmetijstva;
—	opravlja druge naloge po določbah zakona, "občinskih predpisov, svojega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
(2)	V primerih, da posamezne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma občinski upravni organi ne izvajajo nalog kmetijske zemljiške politike, lahko kmetijska zemljiška skupnost predlaga občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter organizacijam, da zavzamejo o tem svoje stališče in v skladu 's svojo pristojnostjo in odgovornostjo ustrezno ukrepajo.
(3)	Zaradi usklajevanja in usmerjanja svojih in širših družbenih interesov glede pravilne rabe kmetijskih zemljišč in uresničevanja drugih svojih nalog sprejema kmetijska zemljiška skupnost v skladu s sistemom družbenega planiranja dolgoročne, srednjeročne in letne plane.
7.	člen
(1)	Viri financiranja kmetijskih zemljiških skupnosti so:
—	odškodnine po določbah tega zakona;
—	sredstva, ki jih pridobijo s prodajo kmetijskih zemljišč, z dajanjem kmetijskih zemljišč v zakup ah s prenosom kmetijskih zemljišč na kmetijske organizacije ali druge, organizacije združenega dela;
—	sredstva iz drugega odstavka tega člena;
—	prispevki zavezancev davka od osebnega dohodka iz kmetijskih dejavnosti.
(2)	Kmetijske, gozdnogospodarske in živilske organizacije združenega dela sklenejo s kmetijsko skupnostjo samoupravni sporazum o sofinanciranju kmetijske zemljiške skupnosti. Postopek za sklenitev tega samoupravnega sporazuma lahko začne tudi kmetijska zemljiška skupnost. Če ta sporazum ni sklenjen v enem letu po uveljavitvi tega zakona, predpiše skupščina občine z odlokom višino prispevka, ki ga plačujejo organizacije iz prejšnjega odstavka.
(3)	Prispevek po 4. alinei prvega odstavka tega člena plačujejo zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, ki ležijo v melioracijskem območju, ki je določeno na podlagi odloka občinske skupščine oziroma Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v smislu 108. člena tega zakona. Stopnjo in čas trajanja tega prispevka določi občinska skupščina s posebnim odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti. Ta prispevek odmerja in pobira občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve, po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov in ga odvaja na poseben račun pri kmetijski zemljiški skupnosti. Občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, sporoči občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za davčne zadeve, podatke o višini katastrskega dohodka zemljišč v melioracijskem območju za posameznega zavezanca v rokih in na način, kot je to določeno glede sporočitve podatkov za odmero davka iz kmetijske dejavnosti. Tega prispevka ne plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, ki ga določajo predpisi o davkih občanov kot pogoj za oprostitev davka iz kmetijstva. Sredstva, zbrana s tem prispevkom, se uporabljajo kot skupna sredstva lastnikov kmetijskih zemljišč pri vlaganju v melioracije.
8.	člen
(1)	Zaradi usklajevanja in reševanja nalog Iz 0. člena tega zakona, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo, se kmetijske zemljiške skupnosti združijo v Zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza). Zveza daje kmetijskim zemljiškim skupnostim v skladu s svojimi samoup-
ravnimi splošnimi akti tudi organizacijsko, strokovno, tehnično in drugačno pomoč.
(2)	Skupščina Zveze, ki jo sestavljajo delegati občinskih kmetijskih zemljiških skupnosti, sprejme statut Zveze. S statutom se določa zlasti notranja organizacija Zveze, postopek za sprejemanje odločitev, s katerimi se izvršujejo naloge Zveze, pristojnosti njenih organov in način financiranja njene dejavnosti. Financiranje njene dejavnosti zagotavljajo člani s prispevki v odstotku od njihovega prihodka.
(3)	Pri reševanju zacjev iz prvega odstavka tega člena sodeluje« Zveza s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so po svoji dejavnosti' neposredno zainteresirane za vprašanja kmetijske zemljiške politike ter za varstvo in izboljševanje človekovega okolja.
• ■
— kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko proizvodnjo.
(2)	Strokovna podlaga za razvrščan/je zemljišč po prejšnjem odstavku je kategorizacija zemljišč, ki mora biti v občini izdelana za vsa zemljišča. Podatki o kategorijah zemljišč se vodijo v zemljiškem katastru.
(3)	Podrobnejše predpise za razvrstitev zemljišč v kategorije in za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji,, izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; podrobnejše predpise o načinu vodenja kategorij zemljišč predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4)	Zaradi usklajevanja in reševanja nalog iz 6. člena tega zakona, ki so skupnega pomena, se kmetijske zemljiške skupnosti več občin lahko združijo v območne zveze kmetijskih zemljiških skupnosti. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi takšne zveze kmetijskih zemljiških skupnosti se določijo njena organizacija, naloge, ki so skupnega pomena, način opravljanja teh nalog in način financiranja območne zveze.
9.	člen
(1)	Določbe zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, nadomestilu iz 14. člena ter odškodnini iz 15. člena tega zakona se uporabljajo za zem-Ijšča, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določena za stavbna zemljišča, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano gradbeno dovoljenje oziroma drug ustrezen akt.
(2)	Na kmetijskih zemljiščih, ki sd z. dolgoročnim planom občine namenjena za nekmetijske namene, se ne sme' napraviti trajnih nasadov oziroma kako drugače ovirati predvideno namembnost teh zemljišč.
(3)	Lastniku oziroma uporabniku kmetijskega zemljišča za trajne nasade ali druga vlaganja, ki jih napravi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ne pripada odškodnina.
(4)	Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za gozdove, če ni z zakonom drugače določeno.
II.	VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
10.	člen
(1)	Glede na naravne danosti in primernosti za proizvodnjo hrane so temelj proizvodnje- hrane v SR Sloveniji:
—	zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije — 1. kategorija zemljišč;
—	zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal. kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin — II. kategorija zemljišč;
—	zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo:
—	zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse;
—	zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za napravo intenzivnih trajnih nasadov (površine, ki so primerne za sadjarstvo, vinogradništvo ipd.);
'	11. člen
(1)	Zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, so trajno namenjena kmetijski proizvodnji in se v dolgoročnih in srednjeročnih planih razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč.
(2)	Zemljišča, ki so temelj. proizvodnje hrane v SR Sloveniji, se lahko izjemoma, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, namenijo za nekmetijsko rabo, če gre za posege, ža katere, je ugotovljen širši družbeni interes v dolgoročnem planu SR Slovenije ali v dolgoročnem planu občine, če je to v skladu z dolgoročnim pianom SR Slovenije.
(3)	Kriteriji za določanje širšega družbenega interesa se določijo v smernicah 'za dolgoročni plan SR Slovenije.
(4)	Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v srednjeročnem družbenem planu občine izjemoma lahko določi, da se zemljišča iz prvega odstavka tega člena namenijo za nekmetijsko rabo. če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, in če gre za:
—	gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope ipd.):
—	gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvč kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov;
—	širitev pokopališč.
(5)	Zemljišča, ki niso razvrščena v prvo območje, in se v dolgoročnem planu občine namenijo za kmetijsko proizvodnjo, se razvrstijo v drugo območje kmetijskih zemljišč. Ce je v prostorsko ureditvenih pogojih v skladu s planskimi akti dopustna sprememba namembnosti teh zemljišč, daje v postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo posameznih objektov predhodne soglasje kmetijska zemljiška skupnost Pri izdaji soglasja kmetijska zemljiška skupnost upošteva potrebe pq naseljenosti krajine in izvajanje določb 19. člena tega zakona ter pri tem lahko poda zahtevo : načinu rabe kmetijskega zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. Ce gre za objekte, katerih gradnja je v skladu s predpisi o urejanju naselij - možna na podlagi ootrdi’8 n priglasitvi del, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti ni potrebno.
(6)	V primerih, ko v občini pri določanju namenske rabe zemljišč, ki sc temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ni doseženo soglasje, sodelujejo v po-
stopku usklajevanja interesov in nudijo strokovno pomoč pristojni republiški upravni organi.
(7)	Območja iz prvega in petega odstavka tega člena se vodijo v evidenci o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor.
12.	člen
(1)	Za kmetijska zemljišča se v agrokarti ugotovijo njihova sedanja in možna produktivnost ter možne dolgoročne usmeritve njihove rabe.
(2)	Agrokarta je ena od strokovnih podlag za pripravo analize razvojnih možnosti kmetijstva in planskih aktov občine, kmetijskih organizacij in kmetijskih zemljiških skupnosti
(3)	Kmetijska zemljiška skupnost zagotovi izde-
lavo agrokarte v treh letih po uveljavitvi tega zakona.	*
(4)	Podrobnejše predpise o izdelavi agrokarte izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
13.	člen
V družbenem planu občine se posebej označijo kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, kmetijska zemljiška skupnost" ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ' sklenejo za taka zemljišča samoupravni sporazum o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja oziroma ukrepih za d hranitev prvotnih ali uvajanje novih, družbeno dogovorjenih funkcij takega zemljišča.
?
14.. člen
(1)	Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada'kmetu oziroma kmetijski organizaciji za odvzeto zemljišče poleg odškodnine po predpisih o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem zemljišču. Nadomestilo mora biti tolikšno, da skupaj z odškodnino zadošča po izbiri kmeta oziroma kmetijske organizacije bodisi za tolikšno izboljšanje preostalega zemljišča, da nista prikrajšana pri svojem dohodku, bodisi, da si lahko pridobita drugo enakovredno zemljišče.
(2)	Ostarelemu oziroma za delo nezmožnemu kmetu pripada za odvzeto kmetijsko zemljišče pravica do preživninskega varstva po posebnih predpisih.
15.	člen
(1)	Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
(2)	Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali. gozda.
(3)	Odškodnina' zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z lokacijskim 'dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta. Če . gre za gradnjo objekta, predvidenega z zazidalnim
načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
(4)	Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se ne plačuje:
—	kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
(5)	Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in ne sme biti manjša od 40 dinarjev. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen.
(6)	Občinske skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Šteje se, da je dogovor sklenjen, ko ga sklene najmanj 40 občinskih skupščin. Če dogovor ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Sloveniji v roku petih mesecev, ko je bila dana pobuda za njegovo sklenitev, Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine oziroma le za tiste, ki dogovora ne sklenejo.
(7)	Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, po tem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo.
(8)	Odškodnina se obračuna:
—	za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje oziroma priglasi dela, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga;
—	za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje;
—	za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in jih mora investitor porušiti, v višini, ki velja na dan izdaje odločbe o obračunu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ko investitor poruši tako gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, se mu vrnejo ne-valorizirana sredstva plačane odškodnine.
(9)	Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
16.	člen
(1)	Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še po-
sebno odškodnino v višini 5!Vo prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo, na podlagi prijave, ki jo mora v roku petnajst dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine.
(2)	Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in odškodnine po prejšnjem odstavku ne odvezuje tistega, ki rudnine izkorišča, obveznosti, da omogoči po končanih delih ponovno uporabo zemljišča v skladu s predpisi o rudarstvu.
17.	člen
(1)	Kdor zaradi izpuščanja v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po predpisih o varstvu zraka, ali kako drugače povzroči onesnaženje kmetijskega zemljišča ali gozda tako, da se zmanjša kmetijska oziroma gozdna proizvodnja, ali tako, da vsebujejo kmetijski pridelki več škodljivih snovi, kot je to normalno, plača ne glede na pravice oškodovancev po načelih odškodninskega prava še posebno odškodnino v sorazmerju z zmanjšano kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo oziroma v sorazmerju z zmanjšano vrednostjo kmetijskih oziroma gozdnih proizvodov.
(2)	Če sta kmetijsko zemljišče ali gozd tako onesnažena, da mora kmet oziroma kmetijska ali gozdnogospodarska organizacija na tem zemljišču opustiti svojo proizvodnjo, je povzročitelj onesnaženja dolžan oškodovancu plačati odškodnino, ki bo zadoščala tx> izbiri kmeta oziroma kmetijske ali gozdno-gospodarske organizacije bodisi za tolikšno izboljšanje preostalega zemljišča, da ne bosta prikrajšana pri svojem dohodku, bodisi da si lahko pridobita drugo enakovredno zemljišče. Kmetu, ki mora zaradi onesnaženja v celoti opustiti kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, je povzročitelj onesnaženja zemljišča dolžan zagotoviti socialno varnost in stabilnost.
(3)	Predpise o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskega zemljišča in gozda izda Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(4)	Odškodnino po prvem odstavku tega člena pd-merja v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odškodnino po drugem odstavku pa pristojno temeljno sodišče.
18.	člen
(1)	Odškodnine po 15. členu tega zakona se plačujejo pristojni kmetijski zemljiški skupnosti, ki odvaja 20 dinarjev po kvadratnem metru zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen.
(2)	Odškodnine po 16. členu tega zakona in po "prvem odstavku prejšnjega člena se plačujejo pristojni
kmetijski zemljiški skupnosti.
(3)	Kmetijska zemljiška skupnost sme sredstva, ki jih pridobi po določbah !., 2. in 3. alinee prvega odstavka 7. člena tega zakona, uporabiti samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč po določbah tega zakona, za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih ho nodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26-237/73 in 1-2/86) ter za stroške svoje dejavnosti.
(4)	Kmetijske zemljiške skupnosti lahko sprožijo postopek za združevanje sredstev za izvajanje kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij. Ta sredstva in
sredstva iz 4. alinee prvega odstavka 7. člena so namenska in se vodijo ločeno.
(5)	S samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega srednjeročnega plana kmetijskih zemljiških skupnosti v SR Sloveniji se določi obseg sredstev, ki jih kmetijske zemljiške skupnosti združujejo za tiste kmetijske prostorsko-ureditvene operacije, ki so posebej pomembne za uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja, določenih v družbenem planu SR Slovenije, in v skladu s 6. členom tega zakona za druge skupno dogovorjene namene.
(6)	Če samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse kmetijske zemljiške skupnosti v SR Sloveniji, se s posebnim zakonom lahko določi obseg sredstev, ki jih kmetijske zemljiške skupnosti združujejo za uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja, določenih z družbenim planom SR Slovenije, za vse kmetijske zemljiške skupnosti oziroma le za tiste, ki tega samoupravnega sporazuma ne bi sklenile.
(7)	Sredstva, ki jih s plačilom odškodnine pridobi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, se smejo uporabljati v skladu s programi izključno le za urejanje kmetijskih zemljišč zaradi povečanja njihove rodovitnosti, in sicer za kmetijske melioracije iz četrtega odstavka 101. člena tega zakona, in komasacije ter do 5% vseh sredstev za sofinanciranje raziskovalnih tem s tega področja in ’ Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije.
(8)	Programe urejanja kmetijskih zemljišč po prejšnjem odstavku sprejemata sporazumno Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije.
19.	člen
(1)	Lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetij- . skega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: obdelovalec) ima v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in dolžnost obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar v skladu s predpisi, samo-uprayniml splošnimi akti kmetijskih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zainteresirane za varstvo človekovega okolja; obdelovalec kmetijskega zemljišča iz. prvega območja kmetijskih zemljišč pa mora ta kmetijska zemljišča obdelovati tudi v skladu z občinskim družbenim planom.
(2)	Republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, izda v, enem letu po uveljavitvi tega zakona navodilo o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospodar.
(3)	Če kmetijska zemljiška skupnost ugotovi, da obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom tega člena, razišče vzroke za tako stanje. V skladu z ugotovljenim stanjem predlaga kmetijska zemljiška skupnost obdelovalcu primerne ukrepe in mu pri tem daje ustrezno pomoč.
(4)	Če lastnik kmetijskega zemljišča v enem letu ne upošteva predloga iz prejšnjega odstavka, predlaga kmetijska zemljiška skupnost ali pristojna kmetijska, inšpekcija občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, da dodeli kmetijsko zemljišče za dobo petih let v začasno upravljanje kmetijski zemljiški skupnosti. Odločba o dodelitvi kmetijskega zemljišča v začasno upravljanje je akt v upravnem postopku.
(5)	Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko kmetijska zemljiška skupnost poda zahtevo o načinu rabe kmetijskih zemljišč in o drugih pogojih, ki zadevajo
uporabo zemljišča (peti odstavek 11. člena in tretji odstavek 62. člena tega zakona).
20.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost izvaja začasno upravljanje kmetijskega zemljišča tako, da v imenu in za račun lastnika dodeli to zemljišče v uporabo kmetijski organizaciji ali pa ga da v zakup kmetu, vendar samo za čas, ko je to zemljišče v začasnem upravljanju. Če dodeli kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zemljišče v uporabo kmetijski organizaciji, začasno postane to zemljišče družbeno sredstvo.
(2)	Lastniku kmetijskega zemljišča, ki je dode-.Ijeno po prejšnjem odstavku kmetijski organizaciji
ali dano v zakup kmetu, pripada odškodnina. Ta mora ustrezati povprečni zakupnini za enako ali podobno' zemljišče v kraju, kjer je to zemljišče, po odbitku vrednosti vlaganj v razširjeno reprodukcijo. Lastnika ni mogoče obremeniti za vlaganja, ki bi bila večja od odškodnine, razen če je bil o višini vlaganj dosežen sporazum.
21.	člen
(1)	Lastnik kmetijskega zemljišča lahko zahteva, da se mu v začasno upravljanje dano kmetijsko zemljišče vrne, če dokaže, da so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je bila odločba o začasnem upravljanju izdana. O vrnitvi zemljišča odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, pred iztekom petletnega roka, zemljišče pa se lastniku, ki izpolni predpisane pogoje, vrne po izteku tega roka.
(2)	Če se zemljišče vrne prejšnjemu lastniku, mora le-ta začasnemu uporabniku oziroma zakupniku povrniti neamortizirano vrednost vlaganj v kmetijska zemljišča.
III.	PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
22.	člen .
(X) S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi, prenos kmetijskega zemljišča od ene družbene pravne osebe na drugo družbeno pravno osebo, pridobitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino oziroma odtujitev kmetijskega zemljišča iz družbene lastnine na podlagi pravnega -posla ter prenos pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.
(2)	S pravnimi posli med živimi, občani, ki po določbah tega zakona niso kmetje, ter društva in druge civilne pravne osebe ne morejo pridobivati kmetijskih zemljišč iz prvega območja kmetijskih zemljišč.
(3)	Kmetija iz 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (v nadaljnjem besedilu: kmetija), se s pravnimi posli med živimi ne sme deliti, razen v primeru, če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma kompleksi zemljišč v družbeni lastnini. V drugih primerih se tako kmetijo lahko odtuji le kot celoto.
(4)	Overitev podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma kmetije, na kateri' je lastninska pravica," je mogoče le na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.
-	(5) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tretjim
odstavkom tega člena, so nični.
(6)	Pri prodaji solastninskega deleža kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije imajo solastniki, ki so kmetje po tem zakonu, predkupno pravico.
23.	člen
(1)	Nihče ne more imeti v lasti več kmetijskega zemljišča, kot ga sme imeti po zakonu.
(2)	Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zagonom določeni maksimum, mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve v tridesetih dneh, odkar je za to izvedel.
(3)	Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim maksimumom preide po izbiri lastnika v družbeno lastnino in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Ce lastnik zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, katero zemljišče iz presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad ter rok, v katerem je prejšnji lastnik zemljišča dolžan to zemljišče izročiti v upravljanje in razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti.
(4)	Določbi prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi v primerih, ko občan, ki po določbah tega zakona ni kmet, društvo ali druga civilnopravna oseba, pridobi s pravnimi posli med živimi kmetijsko zerhljišče iz prvega območja kmetijskih zemljišč.
24.	člen
(1)	Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presega ž zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
(2)	Izjavo, s katero izbere zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v šestdesetih dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, Iti presega z zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina, in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(3)	Če dedič zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(4)	Za kmetijsko zemljišče, ki postane po prejšnjih odstavkih družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi,
(5)	Odškodnina iz prejšnjega odstavka se dediču 'izplača po izročitvi kmetijskih zemljišč v razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti, do izročitve pa obdrži
- dedič na zemljišču pravico uporabe. Odločbo o izročitvi zemljišča izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki mora svojemu predlogu priložiti dokaz o zagotovljenih sredstvih za plačilo odškodnine in cenilni zapisnik sodno zaprisežertega cenilca za prizadeto zemljišče.-
(6)	Imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča, ki je družbena lastnina, lahko prenese to zemljišče s pravnim poslom na osebe, ki so po predpisih o dedovanju njegovi zakoniti dediči. Pravico uporabe na zemljišču lahko zakoniti dediči podedujejo.
(7)	O uvedbi postopka po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena poda občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, po uradni dolžnosti predlog zemljiški knjigi za zaznambo uvedbe postopka za prehod kmetijskega zemljišča v družbeno
lastnino. Odtujitev zemljišča", glede katerega je vpisana zaznamba tega postopka, nima pravnega učinka nasproti upravljalen podružbljenega zemljišča.
(8)	Imetnik pravice uporabe mora izročiti podružb-Ijeno zemljišče z dnem, ko postane odločba iz šestega odstavka tega člena pravnomočna, če ni v odločbi določen drugačen rok.
(9)	Za določitev odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina po tem členu, za plodove, posevke, pomožne objekte in druga vlaganja, se smiselno uporabljajo predpisi o razlastitvi.
(10)	imetnik pravice uporabe lahko vsak čas zahteva, da kmetijska zemljiška skupnost prevzame zem- ' Ijišče in plača odškodnino zanj. Kmetijska zemljiška skupnost mora tako zemljišče prevzeti. Ce kmetijska zemljiška skupnost v enem letu ne prevzame t,ega zemljišča, lahko imetnik pravice uporabe s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva prevzem zemljišča in plačilo odškodnine za to zemljišče.
25.	člen
Določbe šestega do enajstega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za izročitev kmetijskega zemljišča, ki je prešlo v družbeno lastnino po predpisih o nacionalizaciji in kompleksni razlastitvi, če je zemljišče s srednjeročnim planom občine namenjeno za kmetijstvo, pa doslej ni bila izdana odločba o izročitvi tega zemljišča drugemu. upravičencu in ima imetnik pravice uporabe tako zemljišče še v uporabi.
26.	člen
(1)	Kmetijska organizacija združenega dela, kmetijska zadruga in druga oblika združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe, in kmet, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki ga prodaja kmet, drug občan, društvo ali druga civilna pravna oseba, imajo prednostno pravico do nakupa tega zemljišča.
(2)	Če kmetijska organizacija združenega dela, kmetijska zadruga ali druga oblika združevanja kme--tov, ki so družbene pravne osebe oziroma kmet ne uveljavlja prednostne pravice nakupa iz prejšnjega odstavka, ima prednostno pravico kmetijska zemljiška skupnost, nato druga kmetijska organizacija združenega dela, kmetijska zadruga in druge oblikg združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe ali drug kmet, ki ima zemljišča v primerni oddaljenosti,
(3)	Ob enakih pogojih ima kmetijska organizacija združenega' dela, kmetijska zadruga in druga oblika združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe, prednostno pravico pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost.
(4)	Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, ali kmetijska organizacija združenega dela. razen če gre za zakup iz 52. člena tega zakona.
(5)	Kadar je naprodaj gozd, ima prednostno pravico nakupa gozdnogospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi tega gozdnogospodarskega območja in kmetje. Pri določitvi prednosti med temi upravičenci se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov!
27.	člen
(1)	Kmet, drug občan, društvo ali druga civilna pravna oseba, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče ali gozd. je dolžan ponudbo, v treh izvodih izročiti pristojnemu krajevnemu uradu oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskemu upravnemu organu, pri-
stojnemu za premoženjskopravne 'zadeve, na območju občine, kjer je to zemljišče. Ponudba mora vsebovati označbo in ceno zemljišča ter druge prodajne pogoje.
(2)	Organ iz prejšnjega odstavka poskrbi, da se ponudba za petnajst dni nabije na razglasni deski krajevnega urada oziroma občine ter jo hkrati z vro-čilnico pošlje kmetijski zemljiški skupnosti.
(3)	Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa iz prejšnjega člena znaša trideset dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost.
(4)	Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice nakupa, se lahko kmetijsko zemljišče ali gozd v nadaljnjih šestih mesecih proda. Po izteku tega roka pa mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče oziroma. gozd, ponudbo ponoviti.
28.	člen
(1)	Upravičenec iz 26. člena uveljavi prednostno pravico nakupa s pismeno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje s priporočeno pošiljki* prodajalcu in pristojnemu krajevnemu uradu oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve.
(2)	Če upravičenec iz 26. člena tega zakona smatra, da cena v ponudbi bistveno presega vrednost po-nudenega zemljišča, lahko v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena sproži postopek za ugotovitev vrednosti ponudenega zemljišča pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjskopravne zadeve. Ce v petnajstih dneh po tem, ko je prodajalec zvedel za tako ugotovljeno vrednost ponudenega zemljišča, ponudbe v nadaljnjih petnajstih dneh ne umakne, je to zemljišče dolžan prodati upravičencem iz 26. člena tega zakona po ceni, ki je enaka ugotovljeni vrednosti. Ti upravičenci lahko v takem primeru uveljavljajo prednostno pravico nakupa v petnajstih dneh po preteku roka, v katerem je imel prodajalec pravico umakniti ponudbo. Če noben upravičenec v tem roku ne kupi zemljišča ali pa, če vrednost ni ugotovljena v petnajstih dneh po preteku roka iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko prodajalec to 'zemljišče proda drugemu interesentu po določbah tega zakona.
(3)	Izjava o umiku ponudbe po prejšnjem odstavku je veljavna, če jo prodajalec pošlje s priporočeno pošiljko pristojnemu krajevnemu uradu oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve.
(4)	Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča ali gozda predpiše v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo oziroma gozdarstvo.
29.	člen
Overitev pogodbe o prodaji in zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč samo na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada, oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, da so bile upoštevane določbe 27. člena tega zakona. Zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem <|e lastninska pravica, je mogoč tudi po preteku roka iz drugega odstavka 30. člena tega zakona.
30.	‘člen
(1)	Upravičenec iz 26. člena tega zakona, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico nakupa, lahko s tožbo zahteva, da se pogodba o prodaji razveljavi in
da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu.
(2)	Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži upravičenec v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel za prodajo ali vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva overitve podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma vpisa v zemljiško knjigo, če pa podpisi na pogodbi niso bili" overjeni, v treh letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
(3)	Če prodajalec kmetijskega zemljišča noče skleniti pogodbe o prodaji zemljišča z upravičencem iz 26. člena zakona, ki je9lpravočasno uveljavljal prednostno pravico do nakupa, lahko le-ta v tridesetih dneh po izteku roka iz tretjega odstavka 27. člena zakona, vloži tožbo na^iklenitev pogodbe pri pristojnem temeljnem sodišču.
31.	člen
(1)	Kmet sme podariti kmetijsko zemljišče aff, gozd občanom, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmeta, če so ti njegov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi i^načena z zakoncem, njegovi pen-tomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi starši, bratje oziroma sestre,
(2)	Kmetje, lastniki kmetij iz 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in z.asebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), smejo podariti občanom iz prejšnjega odstavka samo taka zemljišča; ki jih sicer smejo z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena navedenega zakona.
(3)	Overitev podpisov na darilni pogodbi, katere predmet so kmetijska zemljišča oziroma gozd, na katerih je lastninska pravica, je mogoče samo na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe tega člena.
32.	člen
(1)	Kmetijska organizacija lahko proda kmetijsko zemljišče šele, ko debi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o nameravani prodaji. Šteje se, da kmetijska zemljiška skupnost soglaša s prodajo, če v tridesetih dneh ne sporoči svojega mnenja.
(2)	Kmetijska organizacija sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče ali za pogodbeni oziroma prisilni prenos takega zemljišča na drugo družbeno pravno osebo, samo za nakup drugega kmetijskega zemljišča ter za izboljšanje ali ureditev kmetijskih zemljišč.
33.	člen
(1)	Če posestnik kmetijskega zemljišča ne more dokazati svoje lastninske pravice z izpiskom iz zemljiške knjige ali s pravnomočno sodno ali upravno odločbo, lahko tako zemljišče .proda ali se po 34. členu tega zakona odpove lastninski pravici le, če se izkaže s potrdilom, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve.
(2)	Da bi mogel dobiti potrdilo iz prejšnjega odstavka, mora posestnik zemljišča dokazati:
—	da je pridobil, posest na zemljišču na takšni pravni podlagi, po kateri se pridobiva lastninska pravica na nepremičninah;
—	da imajo on ali njegovi pravni predniki zemljišče v posesti najmanj že od 6. aprila 1941;
—	da ne teče o lastnini na tem zemljišču sodni spor.
(3)	Kdor po prodaji zemljišča po prejšnjem odstavku dokaže svojo lastninsko pravico na prodanem kmetijskem zemljišču, ne more zahtevati od kupca,
da mu izroči zemljišče v posest, preden mu ne povrne neamortiziranega dela vloženih sredstev za investicije na njem.
(4)	Potrdilo iz prvega odstavka tega člena je veljavna listina za vpis v zemljiško knjigo.
34.	člen
(1)	Kmet, drug občan, društvo ali druga civilna pravna oseba se lahko z enostransko izjavo odpove lastninski pravici na svojem kmetijskem zemljišču v korist kmetijske zemljiške skupnosti, če na zemljišču ni bremen ali so na njem samo stvarne služnosti.
(2)	Izjavo o odpovedi lastninski pravici po prejšnjem odstavka še da občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, in sicer ustno na zapisnik ali pa v obliki sodno overjene listine.
(3)	Za pravna dejanja v postopku v zvezi s prenosom lastninske pravice po tem členu se ne plačujejo takse in ne davek od prometa nepremičnin.
35.	člen
(1)	Kmetijsko zemljišče, katerega lastnik najmanj deset let ne stori ničesar, s čimer bi kakorkoli izvrševal svojo lastninsko pravico na tem zemljišču, postane družbena lastnina in preide v kmetijski zemljiški sklad. Prav- tako postane družbena lastnina tudi kmetijsko zemljišče, ki je bilo v skladu z 19. členom zakona pet let v začasnem upravljanju, pa lastnik ne izpolni pogojev iz 21. člena zakona.
(2)	Na kmetijsko zemljiško skupnost se prenese kmetijsko zemljišče" tiste kmetijske organizacije, ki tega zemljišča eno leto ni obdelovala v skladu z določbami prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(3)	Za kmetijsko zemljišče, preneseno na kmetijsko zemljiško skupnost po prvem in drugem odstavku tega člena, pripada lastniku oziroma uporabniku odškodnina po predpisih o razlastitvi.
(4)	Dejstvo iz prvega odstavka tega člena ugotovi v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, dejstvo iz drugega odstavka pa prav tako v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen- za kmetijstvo.
36.	člen
Na kmetijskem zemljišču, ki je družbena lastnina, ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
37.	člen
(1)	Pogodbo o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini občanu, društvu oziroma drugi civilnopravni osebi je treba predložiti najkasneje trideset dni po sklenitvi pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilstvu. V tem roku je treba predložiti pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilcu tudi pogodbo, na podlagi katere je kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino.
(2)	Pogodbe, s katerimi je družbenopravna oseba . prodala kmetijsko zemljišče občanu, društvu ali drugi
civilno pravni osebi oziroma ga kupila za ceno, ki ie manjša oziroma večja kot prometna vrednost, izpodbija občinsko javno pravobranilstvo najkasneje v treh mesecih od prejema pogodbe.
(3)	Sodjšče ne sme izvesti zemljiškoknjižnega prenosa brez potrdila javnega pravobranilstva o prejemu pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
IV.	ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
38.	člen
(1)	Predmet zakupa je kmetijsko zemljišče s pripadajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi nasadi.
(2)	Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zakupna pogodba) -mora vsebovati zlasti zemljiškoknjižne podatke, opis in, vrednost objektov, naprav in nasadov iz prejšnjega odstavka, višino zakupnine ter dobo in namen zakupa.
39.,	člen
Zakupna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka.
40.	člen
Določbe 26.^ do 30. člena tega zakona se smiselne uporabljajo tudi za zakup. '
41.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost ali kmetijska organizacija sme dati kmetijsko zemljišče kmetu v zakup samo v primeru, če ni mogoče s temi zemljišči oblikovati kompleksov zemljišč družbeno organizirane proizvodnje kmetov ali organizirati trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja na podlagi združevanja dela, zemljišč, delovnih in drugih sredstev, ki so lastnina kmetov, z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela.
. (2) V spodzakup lahko daje pod pogojem iz prejšnjega odstavka kmetijsko zemljišče le kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska organizacija. •
(3)	Kmetijska organizacija sme uporabiti znesek, ki ga dobi po prejšnjih odstavkih, le- za namene iz drugega odstavka 32 člena tega zakona.
42.	člen
(1)	Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča.
(2)	Razen v primeru zakupa po prvem odstavku
20.	člena tega zakona, doba zakupa ne sme biti krajša kot:
—	23 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča;
—	15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
—	10 let, če naj rabi zemljišče za. druge namene.
(3)	Ce trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstojajo, se zakupno razmerje lahko sklene tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo amortizirani.
43.	člen
Ce zakupodajalec v tridesetih dneh od dneva objave ponudbe o zakupu na način iz 27. člena tega zakona ne more skleniti zakupne pogodbe za dobo iz prejšnjega člena, lahko da kmetijsko zemljišče v zakup tudi za krajši čas.
44.	člen
Zakupna pogodba se podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v šestmesečnem ali v daljšem dogovorjenem roku nobena pogodbena stranka pismeno ne odpove pogodbe.
4’S. člen
(1)	Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha.
(2)	Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.
46.	člen
Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik:
—	ne rabi zemljišča v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona;
—	obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo;
—	daje zakupno . zemljišče v podzakup, razen v primerih drugega odstavka 41. člena tega zakona.
47.	člen
(1)	Ce bi- zaradi dogodkov, ki jih ob času sklepanja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, izpolnitev obveznosti postala za eno od strank očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo, lahko prizadeta stranka zahteva, da se pogodba ^premeni ah razveljavi.
(2)	Pri presoji, ali je zahteva za spremembo ali razveljavljanje zakupne pogodbe utemeljena, je treba upoštevati koristi obeh strank, kakor na primer onemogočanje uvedbe prostorsko-ureditvenih operacij ter bolezen, onemoglost ali drugačno delovno nezmožnost zakupnika.
48.	člen
Zakupna pogodba, s katero se zakupnina določi v obliki dela na kmetiji zakupodajaled ali v obliki deleža od pričakovanega pridelka oziroma predvidenega dohodka, je nična.
49.	člen
(1)	Zakupnik ima pravico in dolžnost, da obnavlja trajne nasade na zakupnem zemljišču v takem obsegu, da se amortizirajo do poteka zakupne dobe.
(2)	Zakupnik lahko zasadi trajne nasade tudi brez soglasja zakupodajalca, vendar v tem primeru nima pravice do povračila neamortizirane vrednosti nasadov ob prenehanju zakupne dobe.
50.	člen •
Ce zakupna pogodba drugače ne določa, lahko postavi zakupnik na zakupnem zemljišču pomožne objekte za smotrno rabo zemljišča.
51.	člen
(1)	Po prenehanju zakupa ima zakupodajalec pravico do zasajenih trajnih nasadov in zgrajenih objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati njihovo še neamortizirano vrednost, če so bili nasadi oziroma objekti in naprave napravljeni z njegovim soglasjem.
(2)	Trajni nasadi, objekti in naprave pripadajo zakupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni brez njegovega soglasja. Zakupnik ima pravico, da odstrani naprave, pri katerih je to mogoče brez škode.
52.	člen	<■
Določbe tega poglavja ne veljajo za zakupna razmerja med kmeti, ki se sklepajo zaradi posebnih razlogov, kot npr. zaradi odhoda k vojakom ali na začasno delo v tujino, zaradi bolezni in podobno za čas, dokler ti razlogi trajajo.
V.	ZEMLJIŠKI MAKSIMUM
53.	člen
(1)	Kmetje imajo lahko lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo.
(2)	V gorskih in hribovitih predelih imajo lahko kmetje po določbah tega zakona lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 20 ha na gospodarstvo. V tem primeru morata biti najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travniki.
54.	člen
(1)	Za gorske in hribovite predele se po tem zakonu štejejo vsi tisti predeli, ki so nad 600 metrov nadmorske višine.
(2)	Za gorske in hribovite predele se štejejo po tem zakonu tudi zemljiške parcele pod 600 m nadmorske višine, katerih večji del površine je nagnjen nad 25 °/o.
55.	člen
Kmečka gospodarstva, ki ležijo z delom svojih obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu, lahko presežoj maksimum za to območje le, če površina njihovih obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu ne presega 10 ha. Pri tem se dovoljeni celotni obseg njihovih kmetijskih površin določi tako, da se ugotovi računska razlika med 20 ha in z dve pomnoženo obdelovalno površino v ravninskem predelu, ta razlika pa se prišteje k obdelovalni površini v ravninskerti predelu.
56.	člen
(1)	Občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, ugotovi na zahtevo kmeta v upravnem postopku ali parcele ustrezajo pogojem drugega odstavka 54. člena tega zakona.
(2)	Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba pri- . ložiti potrdilo, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 54. člena tega zakona, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.
(3)	V odločbi iz prvega odstavka tega člena je potrebno najesti tudi, za koliko lahko lastninska pravica kmeta na obdelovalnih zemljiščih presega zemljiški maksimum, določen v pt‘yem odstavku 53. člena tega zakona.
57.	člen
V	zemljiški maksimum se ne všteva kmetijsko-obdelovalno zemljišče, ki ga obdelujejo kmetje y odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja na temelju združevanja svojega dela. zemljišč, delovnih in drugih sredstev v kmetijski zadrugi ali v drugi obliki združevanja' kmetov ali na temelju združevanja svojega dela in teh sredstev z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v drugih organizacijah združenega dela.
58.	člen
(1)	Nihče ne more imeti v zakupu kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki bi skupaj s kmetijskim obdelovalnim zemljiščem, ki ga ima v lasti, presegalo z zakonom določeni maksimum kmetijskega obdelovalnega zemljišča.
(2)	Kdor ima v lasti maksimum kmetijskih zemljišč, lahko vzame v zakup tisto kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki bi ostalo neobdelano, če ne bi bilo v zakupu. To ugotovi na predlog kmetijske zemljiške skupnosti v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(3)	Ne glede na določbe tega zakona o dobi in prenehanju zakupa pa preneha zakupna pogodba Iz prejšnjega odstavka po tem, ko so pospravljeni pridelki, najkasneje pa konec tistega koledarskega leta, v katerem je možno na zakupnem zemljišču oblikovati komplekse zemljišč družbeno organizirane proizvodnje
kmetov ali trajno poslovno sodelovanje na podlagi združevanja dela, zemljišč, delovnih sredstev in drugih sredstev, ki so lastnina kmetov, z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela.
59.	člen
Skupna površina kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima lahko kmet, ne sme presegati 45 ha, razen v primerift, ko se 'po 5. točki 12. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Uradni list LRS, št. 10-61/48, 17-80/58, 17-72/59 in 18-159/61) izda ustrezni upravni akt.
60.	člen
(1)	Občan, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta, sme imeti v lasti, v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih zemljišč in gozda skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, v predelih nad 600 m nadmorske višine pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda.
(2)	V maksimum iz prejšnjega odstavka se všteva površina zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti.
(3)	Določbe 55. člena tega zakona se ustrezno uporabljajo tudi v primerih iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Društva in druge civilne pravne osebe, ki po tem zakonu niso kmetijske organizacije, ne. morejo imeti kmetijskih zemljišč na prvem obmpčju kmetijskih zemljišč.
VI.	KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD V OBČINI
61.	člen
Kmetijski zemljiški sklad sestavljajo tista kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, ki jih ne uporabljajo delavci ali združeni kmetje v kmetijskih organizacijah.
62.	člen
(!) Kmetijska zemljiška skupnost prenaša kmetijska zemljišča v skladu s tem zakonom na kmetijske organizacije ali pa jih daje v dolgoročni zakup kmetom, gozdove pa na gozdongospodarsko organizacijo, ki gospodari z gozdovi na tem gozdnogospodarskem območju.
(2)	Odškodnina za prenos kmetijskega obdelovalnega Zemljišča ali gozda po prejšnjem odstavku se določi tako, da se valorizirani nabavni ceni prišteje še neamortizirana vrednost vloženih investicij v to zemljišče.
(3)	Ce kmetijska zemljiška skupnost ne more razpolagati s kmetijskim zemljiščem ali gozdom po prvem odstavku tega člena, lahko tako zemljišče proda oziroma zamenja. Če se tako zemljišče ne da prodati oziroma zamenjati, ga da v zakup občanu, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta. Pri prodaji oziroma zamenjavi zemljišča ima prednost tisti, ki ima status kmeta po tem zakonu. Ce kmetijska zemljiška skupnost proda ali da zemljišče v zakup občanu, ki se po tem zakonTi ne šteje za kmeta, lahko obenem poda tudi zahtevo o načinu uporabe zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo" zemljišča. V primeru prodaje' zemljišča se smiselno uporabljajo predpisi o prometu z nepremičninami, ki se nanašajo na dražbo.
(4)	Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena proda kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zemljišče brez javne dražbe razlaščencu, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80).
63.	člgn
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost pridobiva kmetijska zemljišča s pravnimi posli, prenosom teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad po določbah tega zakona in po določbah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
(2)	Kmetijska zemljiška skupnost lahko vzame kmetijsko zemljišče tudi v dolgoročni zakup.
VII.	KMETIJSKE PROSTORSKO-URED1TVENE OPERACIJE
l.	Skupne določbe
64.	člen
(1)	S kmetijskimi prostorsko-ureditvenimi operacijami (v nadaljnjem besedilu: agrarne operacije) urejajo obdelovalci kmetijskih zemljišč kmetijski prostor v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti.
(2)	Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije, združevanje zemljišč in drugi posegi v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč.
65.	člen
Agrarne operacije morajo biti v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in z družbenimi plani.
66.	člen
(1)	Pobudo za agrarne operacije dajejo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije in kmetje.
(2)	Agrarne operacije se praviloma izvajajo sporazumno med lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč.
(3)	Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji prizadetih, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon.
67.	člen
(1)	Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, lahko odredi, da se v primernem roku odstranijo posamezni objekti v strnjenem zemljiškem kompleksu, ki ovirajo izvedbo agrarnih operacij.
(2)	Odločba o odstranitvi se lahko izda šele, ko je odločba o agrarni operaciji dokončna oziroma, ko je začel veljati odlok o uvedbi agrarne operacije. Odškodnina za odstranjene objekte iz prejšnjega odstavka, ki jo plačajo tisti, v katerih korist se izvaja agrarna operacija, se odmeri po predpisih o razlastitvi.
(3)	Če se zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov (ceste, vodne akumulacije, kanali in podobno) ali izgradnje stanovanjske in drugačne kompleksne graditve povzroči razdrobljenost kmetijskih zemljišč, težji dostop do njih ali težja obdelava, je investitor dolžan plačati stroške za potrebne agrarne operacije.
68.	člen
(1)	Za opravila, ki so v zvezi z agrarnimi operacijami. se ne plačujejo takse za prenos lastništva ali prenos' kmetijskih zemljišč med kmetijskimi organizacijami, in ne davek od prometa nepremičnin.
(2)	Vpisi v zemljiško knjigo v zvezi z agrarnimi operacijami veljajo za nujne.
(3)	Pri izvajanju programa geodetskih del imajo prednost izmere v zvezi z agrarnimi operacijami.
2.	Medsebojna menjav^ kmetijskih zemljišč *
69.	čler)
Kot medsebojna menjav^ kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje menjav^, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča ih če vrednost enega zemljišča ne preseda 5Q % vrednosti drugega zemljišča.
70.	člen
(1)	Potrdilo o tem, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po prejšnjem členu, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(2)	Akt, s katerim organ iz prejšnjega odstavka odkloni izdajo potrdila, je akt v upravnem postopku.
3.	Arondacija kmetijskih zemljišč
71.	člen
(1)	Arondacija kmetijskih zemljišč (zaokrožitev) se lahko Izvede v korist kmetijske organizacije, če bo zemljišče, ki se bo pripojilo, rabilo za kmetijsko proizvodnje.
(2)	Arondacija se lahko izvede tudi v korist skupnosti na podlagi pogodbe, sklenjene po predpisih o združevanju kmetov, če gre za združeno obnovo ah napravo trajnih nasadov, ali če gre za združeno obdelovanje.
(3)	Zaradi povečanja kmetijske proizvodnje, izboljšanja rabe kmetijskih zemljišč in ohranjanja naseljenosti v gorskih in hribovitih predelih se lahko izvede arondacija tudi v korist I mela, ki v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega. sodelovanja združuje deio, zemljišča, delovna in druga sredstva z delom delavcev in združenimi sredstvi v organizaciji združenih kmetov ali v organizaciji združenega dela.
72.	člen
(1)	Arondacijski upravičenci iz prejšnjega člena lahko vložijo pvediog za arondacijo:
—	če imajo na zaokrožene"m območju razdrobljena zemljišča ali če leži v strnjenem zemljiškem kompleksu tuje zemljišče;
—	če nudijo lastniku, ki je kmet, oziroma uporabniku zemljišča za zemljišče, ki naj se pripoji, drugo ustrezno zemljišče enake katastrske kulture in enake kvalitete ob upoštevanju usklajenega dejanskega stanja v zemljiškem katastru; če pa takega zemljišča nimajo, pa drugo zemljišče ustrezne vrednosti, pri čemer se vrednost ugotovi na podlagi katastrskega dohodka, ob upoštevanju usklajenega dejanskega stanja v zemljiškem katastru;
—	če nudijo lastniku, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta, za zemljišče, ki naj se pripoji, drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlasti vi;
—	če izkažejo, da razpolagajo z možnostmi za izvedbo namena, za katerega predlagajo arondacijo
(2)	Ne glede na določbe 2. alinee prejšnjega odstavka se lahko izplača denarna odškodnina, če se dotedanji lastnik s tako odškodnino strinja.
73.	člen
(1)	Predlagatelj arondacije mora navesti namen arondacije, izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 71. in 72. člena tega gskopa, izjaviti, da prostovoljna medsebojna menjava kmetijskih zemljišč ni bila dosežena, priložiti predlogu seznam razdrobi jemb emljišč a!i zemljišč v strnjenem zemljiškem kompleksu, ki naj
se arondirajo, seznam zemljišč, ki naj se pripoje in seznam zemljišč, ki jih predlagatelj arondacije daje v odškodnino za pripojena zemljišča.
(2)	Predlagatelj arondacije iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona priloži 'pfedlogu za arondacijo tudi potrdilo, da v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja združuje delo, zemljo, delovna in druga sredstva z delom delavcev in z združenimi sredstvi v organizaciji združenih kmetov ali v organizaciji združenega dela.
(3)	Predlagatelj priloži predlogu tudi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o upravičenosti nameravane arondacije.
74.	člen
Odškodnina za stavbe, druge objekte ali nasade se določa sporazumno. Če do sporazuma ne pride, se po pravnomočnosti odločbe o arondaciji o tej odškodnini odloči po predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine po predpisih o razlastitvi.
75.	člen
(1)	O predlogu za arondacijo odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. S to odločbo odloči tudi o pripojitvi zemljišča k zemljišču, ki se arondira, o zemljišču, ki se daje za pripojeno zemljišče oziroma o denarni odškodnini za to zemljišče.
(2)	Dotedanji lastnik kmetijskega zemljišča je v primeru spora o višini denarne odškodnine upravičen do akontacije po predpisih o razlastitvi.
76.	člen
Stroške arondacijskega postopka trpi arondacijski upravičenec.
77.	člen
(1)	Zemljišče, ki se z arondacijo pripoji, se izroči arondacijskemu upravičencu po pravnomočnosti odločbe o arondaciji.
(2)	Prejšnji lastnik oziroma uporabnik ima pravico obdržati pripojeno kmetijsko zemljišče v posesti, dokler ne pospravi pridelkov, vendar najdalje do konca tekočega gospodarskega leta.
78.	člen
(1)	Hipoteke in druga stvarna bremena, ki so vpisana na pripojenem zemljišču arondacijskega upravičenca, razen zemljiških služnosti, če so le-te potrebne, izgubijo pravno veljavnost in se izbrišejo iz zemljiške knjige.
(2)	Izbrisano breme se po uradni dolžnosti vknjiži na zemljišču, ki je bilo dano kot odškodnina za pripojeno zemljišče.
(3)	Potrebnost zemljiške služnosti iz prvega odstavka tega člena ugotavlja občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Prizadeti lahko zahteva v tridesetih dneh od vročitve odločbe o arondaciji, naj pristojno temeljno sodišče odloči o obstoju oziroma neobstoju zemljiške služnosti. O obstoju oziroma neobstoju zemljiške služnosti odloča pristojno temeljno sodišče v nepravdnem postopku.
(4)	Če je priznana dotedanjemu lastniku pripojenega zemljišča, na katerem so bremena iz prvega odstavka tega člena, denarna odškodnina, jo mora vplačati arondacijski upravičenec pri banki na poseben račun. V takem primeru banka izplača odškodnino lastniku pripojenega zemljišča oziroma poravna terjatev tistemu, v čigar korist je bilo zemljišče obremenjeno, samo na podlagi njunega pismenega spo-
razuma, ki ga je overil pristojni organ, ali na podlagi sodne odločbe.
79.	člen
(1)	Po pravnomočnosti odločbe o arondaciji lahko prejšnji uporabnik oziroma lastnik pripojenega zemljišča zahteva pri organu iz prvega odstavka 75. člena tega zakona, da razveljavi dokončno odločbo o arondaciji:
—	če arondacijski upravičenec najkasneje v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o arondaciji ne začne urejati arondiranih zemljišč;
—	če začete ureditve ne konča najkasneje v petih letih od začetka urejanja, ali
—	če arondiranih zemljišč ne izkorišča za kmetijsko proizvodnjo, razen v primeru, če na podlagi upravnega akta ali predpisa ni bila spre/nenjena namembnost zemljišča.
(2)	To zahtevo lahko prejšnji uporabnik ali lastnik vloži v treh mesecih od'dneva, ko je za to zvedel, vendar najkasneje v enem letu po poteku rokov iz prejšnjega odstavka.
4.	Komasacija kmetijskih zemljišč
80.	člen
(1)	Na območju občine se lahko zložijo kmetijska zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (v nadaljnjem besedilu: komasacija).
(2)	Komasacija se lahko izvede v enem komasacijskem postopku na celotnem območju občine, ali ločeno po posameznih območjih. Komasacijsko območje lahko zajema tudi zemljišča v dveh ali več občinah.
(3)	Občine opredelijo zasrtovo komasacijskih območij v dolgoročnem planu, meje komasacijskega območja ter materialno podlago za izvedbo komasacije pa v dogovoru o temeljih družbenega plana ter v srednjeročnem planu občine.
(4)	Predmet komasacije so kmetijska zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad).
81.	člen
(1)	Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije ali kmetje.
(2)	Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo pred-
log pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja ter proizvodni program, ki ju izdela investitor. Investitor komasacije je praviloma kmetijska organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga ali druga oblika združevanja kmetov, ki je družbenopravna oseba.	»
(3)	Komasacija se uvede z odločbo občinske skupščine.
(4)	Na komasacijskih območjih, kjer se izvajajo tudi druge agrarne operacije, mora biti idejna zasnova ureditve komasacijskega območja predhodno usklajena.
#	82. člen
(1) Za izVajanje komasacijskega postopka do izdaje odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu:	komasacijska komisija). Če se
na območju občine istočasno izvajajo komasacije na več območjih, se za izvajanje postopkov imenuje praviloma ena komasacijska komisija.
(2) Komasacijsko komisijo sestavlja najmanj pet članov in sicer predvsem strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter po en komasacijski udeleženec iz posameznega komasacijskega območja. Predsednik komisije je praviloma diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom.
83.	člen
(1)	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in .sajenje nasadov ter gozdnega drevja.
(2)	Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšati je števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. O spremembah lastništva med postopkom je sodišče dolžno sproti obveščati občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(3)	Pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična. Lastnik oziroma uporabnik tudi nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in spremembo kulture v nasprotju s prvim odstavkom.
(4)	Posledice uvedbe komasacijskega postopka po prvem odstavku tega člena prenehajo s ponovno razdelitvijo zemljišč. Prav tako prenehajo te posledice v primeru, če se komasacija ne začne izvajati v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o uvedbi komasacije.
(5)	Komasacija se zaznamuje v zemljiški knjigi
(6)	Vpise in izbrise v zemljiško knjigo in v zemljiški kataster predlaga po uradni dolžnosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
84.	člen
(1)	V odločbi o uvedbi komasacije se lahko določi:
—	da se v komasacijski sklad vključijo tudi gozdovi, vodotoki in druga zemljišča, ki leže znotraj komasacijskega območja oziroma segajo vanj;
—	da se v komasacijski sklad ne vključijo posamezni vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča in druga zemljišča, ali skupine takih zemljišč, če bi vključitev teh ovirala smotrno izvedbo komasacije.
(2)	Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah mej komasacijskega območja, če gre za povečanje oziroma za zmanjšanje do 5 °/o površine komasacijskega območja, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe komasacije ali zaradi izvedbe proizvodnega programa, ki je podlaga za uvedbo komasacije.
85.	člen
(1)	Stranke' v komasacijskem postopku so komasacijski udeleženci m drugi, ki imajo na teh zemljiščih stvarne pravice ali kakšen drug na zakon oprt pravni interes.
(2)	V komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.
88.	člen
(1)	Komasacijski udeleženci izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese in
pripravlja predloge, Id jih posreduje občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo.
(2)	Ce komasacijski udeleženci ne izvolijo komasacijskega odbora ali ne predlagajo članov podkomisije za vrednotenje zemljišč v enem mesecu po izdaji odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, jih imenuje občinski upravni organ, pristojen za. kmetijstvo, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti.
(3)	Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev.
87.	člen
(1)	Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upošteva glede lastnine in drugih stvarnih pravic, stanje v zemljiški knjigi; glede lege, površine, katastrske kulture in katastrskega razreda podatki zemljiškega katastra; glede drugih podatkov pa dejansko stanje.
(2)	Če se, dejansko stanje glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na zemljiščih, ki se vlagajo v komasacijski sklad, ne ujema s stanjem po zemljiški knjigi, se upošteva dejansko stanje, če to ni sporno. S tem pa niso prizadete pravice, ki jih ima kdo na takem kmetijskem zemljišču.
88.	člen
(1)	V postopku komasacije se razgrnejo naslednji elaborati:
—	idejna zasnova ureditve komasacijskega območja ;
—	elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju;
—	elaborat vrednotenja zemljišč na korpasacijskem območju;
. — elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju.
(2)	Elaborate iz 2. do 4. alinee prejšnjega odstavka izdela geodetska organizacija združenega dela, ki izvaja operativna dela. ,
(3)	Rok razgrnitve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, ki ne sme biti krajši kot petnajst dni, določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Komasacijski udeleženci lahko podajo na ta elaborat pripombe in predloge.
(4)	Glede načina in postopka razgrnitve elaborata obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč komasacijskega obpaočja se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona 6 zemljiškem' katastru. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo ugovore, ki se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
89.	člen
(1)	Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. Pri tem se upošteva proizvodni program, ki je podlaga za uvedbo komasacije.
(2)	Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 %> vrednosti in 15 °/o površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 91. členu tega zakona.
(3)	Na območjih, ki so predvidena za trajne nasade, namakalne in druge naprave, se dodelijo zemljišča tudi v skladu s tehničnimi pogoji za tako ureditev zemljišč.
(4)	Udeležencem, ki se po tem zakonu štejejo za kmete, se iz komasacijskega sklada dodelijo za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča v posebnem bloku parcel ali na robu komasacijskega območja.
(5)	Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je Večje skupne vrednosti kot Zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše skupne vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika v skladu z vrednostjo kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč. Razliko je potrebno plačati v osmih dneh po prejemu odločbe c novi razdelitvi zemljišča. Če se v pritožbenem postopku ugotovi še nadaljnja razlika, se le-ta poravna praviloma v denarju po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč. V tem primeru se vrednost kmetijskega zemljišča, navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč, valonizira glede na splošno gibanje cen.
(6)	Pri novi razdelitvi zemljišč se mora poleg navedenih pogojev upoštevati še naslednje:
—	na območju komasacije, kjer je predvidena in dogovorjena skupna proizvodnja, se ne izvede za-mejničenje novih parcel, ali pa se izvede tako, da ne ovira skupne obdelave;
—	na območjih, ki so predvidena za ureditev po prvem in drugem odstavku tega člena, se udeležencem, ki se ne vključijo v tako proizvodnjo, dodelijo zemljišča na drugih delih komasacijskega območja. Če takih zemljišč ni, se lahko zamenjajo za zemljišča izven komasacijskega območja. Če tudi takih zemljišč ni dovolj, se nekmetom izplhča odškodnina za zemljišča po predpisih o razlastitvi, zemljišča pa se prenesejo v družbeno lastnino;
—	udeležencem, ki vložijo v komasacijski sklad
kmetijska zemljišča v skupni površini, manjši kot
1.000	m2, se praviloma dodelijo nova zemljišča na robu komasacijskega območja;	,
—	zemljišča V skupni lastnini ali solastnini članov enega gospodinjstva se obravnavajo kot ena sama proizvodna enota;
—	drugi pogoji in opredelitve za razdelitev, ki so določeni v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka.
(7)	Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Metode in načine Vrednotenja ter postopek poravnave razlik predpiše republiški upravni organ, pristojen Za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zalcona.
90.	člen
Določbe 72. člena tega zakona glede denarne Odškodnine se smiselno Uporabljajo tudi v komasacijskem postopku.
91.	člen
(1)	Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišča zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti! ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč.
(2)	Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi. če se zmanjša oziroma poveča skupna površina zemljišč v komasacijskem skladu zaradi višje sile med komasacijskim postopkom (odnašanje, nasipanje zemlje zaradi spremembe rečnega toka itd.).
92.	člen
(1)	Na podlagi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborata o obstoječem stanju, elaborata vrednotenja komasacijskega sklada, predlogov komasacijskih udeležencev in mnenja komasacijskega odbora se izdela predlog načrta nove razdelitve zemljišč.
(2)	Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odredi razgrnitev predloga načrta nove razdelitve zemljišč za najmanj 15 dni na krajevno običajen način. Odredba vsebuje čas, mesto in rok razgrnitve.
(3)	V času razgrnitve predloga načrta nove razdelitve zemljišč lahko komasacijski udeleženci dajejo pripOmbe in predloge ter ugovore na vrednotenje zemljišč, ki so jim namenjena.
(4)	Na zahtevo in na stroške upravičenca se mu v času razgrnitve predloga načrta nove razdelitve kmetijskih zemljišč v naravi pokažejo njemu namenjena kmetijska zemljišča.
* 93. člen
Služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada.
94. člen
Glede hipotek in drugih stvarnih bremen se ob razdelitvi komasacijskega sklada upoštevajo določbe 78. člena tega zakona.
95. člen
(1)	Najpozneje v treh mesecih po končani obravnavi ugovorov, predlogov in pripomb na predlog načrta nove razdelitve zemljišč izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odločbo o novi razdelitvi zemljišč ter seznani komasacijske udeležence z njim dodelj"enimL zemljišči v naravi.
(2)	Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(3)	Če udeleženci dodeljenih zemljišč ne prično obdelovati, določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v upravnem postopku začasnega obdelovalca teh zemljišč do pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4)	Komasacijski udeleženci niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka zaradi začasno prevzetih zemljišč po prejšnjem odstavku.
■	96. člen
(1)	V primeru velikega števila udeležencev se lahko posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči le tisti del odločbe, ki se nanaša nanj.
(2)	Pritožbo zoper odločbo o novi razdelitvi je treba vložiti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odpravka odločbe.
(3)	Če je v pritožbenem postopku ugotovljeno da je treba pritožbi ugoditi, se lahko spremeni tudi tisti del izreka odločbe, ki se ne nanaša na pritožnika
(4)	Komasacijski udeleženci postanejo . lastnik' zemljišč po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
97.	Men
(1)	O pritožbah na odločbo o novi razdelitvi zemljišč odloča republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.
(2)	Reševanje pritožb in reševanje upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom se šteje za nujno.
98.	člen
(1)	Sredstva za izdelavo projekta komasacije, izvedbo operativnih del, prestavitev osnovnih geodetskih točk ter sredstva za izvedence in cenilce zemljišč, objektov in nasadov v komasacijskem skladu zagotavlja SR Slovenija.
(2)	Občina, na območju katere se izvaja komasacija, krije stroške priprave seznamov lastnikov 'in zemljišč ter drugih podatkov, stroške'potrebnih upravnih postopkov, kot so razgrnitve, zaslišanja strank, reševanje ugovorov in pritožb, izdaja odločb itd., ter stroške uvedbe novega parcelnega stanja v zemljiško knjigo in zemljiški kataster. Občina krije tudi stroške naknadne prerazporeditve zemljišč in s tem povezanih operativnih in izvedeniških del ob reševanju pritožb zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
(3)	Komasacijski udeleženci krijejo stroške prenosa načrta nove razdelitve zemljišč v naravo.
(4)	Ne glede na določbe prvih treh odstavkov tega člena, krije stroške za komasacijo, investitor infrastrukturnega objekta, ki z gradnjo tega objekta’ povzroči razdrobitev zemljišč in s tem poslabša pogoje za kmetijsko proizvodnjo.
(5)	Operativna dela za izvedbo komasacije opravljajo geodetske organizacije združenega dela in sicer tisti delavci teh organizacij, ki so usposobljeni za vodenje upravnih postopkov in so v skladu s predpisi opravili preizkus znanja pri republiškem upravnem organu, pristojnem za geodetske zadeve.
(6)	Investitor, ki sklepa pogodbo za izvajanje komasacij tudi za udeležence, ima proti njim regresno pravico.
99.	člen
Zemljišča, ki so bila komasirana, se lahko delijo le, če se z delitvijo ne poslabša stanje, ki je bilo doseženo s komasacijo.
100.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izda v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo, izvršilni predpis o izvajanju komasacije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
5.	Melioracije
101.	člen
(1)	Melioracije po tem zakonu so hidromelioracije in agromelioracije.
(2)	Hidromelioracije obsegajo:
—	ureditev režima površinskih voda z regulacijami naravnih vodotokov, izgradnjo zadrževalnikov in drugih protipoplavnih in protierozijskih objektov in
—	ureditev tajnega vodnega režima z izgradnjo osuševalnih in namakalnih sistemov.
(3)	Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (ap-nenje, planiranje, krčenje drevesne rasti in grmičevja na zemljišču naprava teras, ureditev gorskih in k raških pašnikov in podobno) ter izboljšanje dostopa in prevoza na kmetijsko zemljišče.
(4)	Kmetijske melioracije so hidromelioracije iz 2. alinee drugega odstavka tega člena in agromelioracije (v nadaljnjem besedilu: melioracije).
102.	člen
Melioracije lahko predlagajo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije in kmetje, združeni v skupnost na podlagi pogodbe po predpisili o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
103.	člen
(1)	Upravičenci iz prejšnjega člena vložijo predlog za melioracijo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo tiste občine, na območju katere je pretežni del melioracijskega območja:
—	če so se izrekli za melioracijo uporabniki in tisti lastniki kmetijskih zemljšč, ki so kmetje in imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmeta, več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju;
—	če je predlagana melioracija v skladu z družbenim planom občine;
—	če je urejen režim površinskih voda v skladu s 1. alineo drugega odstavka 101. člena tega zakona;
—	če so pobudo za melioracijo obravnavale kmetijske zemljiške skupnosti na melioracijskem območju.
(2)	Predlogu iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti tudi predračun stroškov za izvedbo melioracijskih in komasacijskih del. .
(3)	Ne glede na določbo 1.. alinee prvega odstavka tega člena lahko Opravičenci vložijo predlog tudi tedaj, ko je melioracija predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana in v družbenem planu občine.
104.	člen
Hkrati z melioracijo se uvede tudi komasacija kmetijskih zemljišč, če je ta potrebna.
,	'	105. člen
(1)	Občinska skupščina izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 103. člena tega zakona ter hkrati tudi odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, če je ta potrebna.
(2)	Ce se razteza melioracijsko območje na območje več občin, izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka skupščina tiste občine, na kateri je pretežni del melioracijskega območja, v soglasju s skup-Ščipami prizadetih občin, odločbo o komasaciji pa tudi v tem primeru izdajo pristojne občinske skupščine.
106.	člen
Z uvedbo melioracijskega postopka nastopijo posledice prvega in drugega odstavka 83. člena tega zakona, ki trajajo do končanih melioracij. Prav tako prenehajo te posledice, če se melioracijska dela ne začnejo Izvajati v dveh letih po uveljavitvi odloka iz prejšnjega člena,	,
107.	člen
(1) Če gre za melioracije kmetijskih zemljišč, ki jih zaradi njihove vloge pri proizvodnji hrane ali pri izvedbi družbenega plana SR Slovenije proglaša akt Skupščine SR Slovenije kot posebej pomembna za vso SR Slovenijo,- ustanovijo pristojne kmetijske zemljiške skupnosti, območne samoupravne interesne skupnosti . za vodo. kmetijske organizacije, organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom ali s predelavo kmetijskih proizvodov, in krajevne skup-
nosti z melioracijskega območja s samoupravnim spo-f razumom samoupravno interesno skupnost za melioracijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost za melioracije).
(2)	S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka določijo ustanoviteljice zlasti:
—	meje melioracijskega območja;
—	predvidena melioracijska dela;
—	način financiranja melioracijskih del;
—	osnove in merila za določitev prispevka, ki ga bodo plačevale ustanoviteljice ter 'lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, za financiranje melioracijskih de*l;
—	obveze glede vzdrževanja melioracijskih sistemov po končani melioraciji;
—	samoupravna razmerja v skupnosti za melioracije.
(3)	Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne s pisno pobudo pooblaščenega organa ene izmed organizacij ali skupnosti iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi večine predvidenih ustanoviteljic skupnosti za melioracije iz prvega odstavka tega člena.
(5)	Ko je samoupravni sporazum sklenjen, izda občinska skupščina odlok o uvedbi melioracijskega postopka. Ce se razteza melioracijsko območje na območje več občin, izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta odlok izdata občinska skupščina oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije tudi v primeru, če v šestih mesecih od dneva, ko je bila dana pobuda iz tretjega odstavka tega člena, ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma.
(6)	Na podlagi odloka iz prejšnjega odstavka izda pristojna občinska skupščina odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ne glede na določbe 81. člena tega zakona, če je komasacija potrebna.
108.	člen
(1)	Odloki iz 105. člena tega zakona in iz petega odstavka prejšnjega člena vsebujejo; pdleg^ščštavin, ki jih morajo imeti po predpisih d urejanju naselij in drugih posegih v prostor odloki d 'prostorsko izvedbenih načrtih, še zlasti:
—	meje melioracijskega območja;
—	predvidena melioracijska dela, ki so jih dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju sami opraviti, in roke za izvršitev teh del;
—	objekte in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju;
—	način rabe kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju;
—	prispevek, ki ga plačujejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem "območju za skupne melioracijske naprave in objekte;
—	predvideno dinamiko melioracijskih del po ožjih območjih.
109.	člen
(1)	Sredstva za izvedbo melioracij iz 101. člena tega zakona zagotavljajo območne samoupravne interesne skupnosti za vodo in njihova zveza, kmetijske zemljiške skupnosti ter lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
(2)	Območne samoupravne interesne skupnosti za vodo in njihova zveza zagotavljajo sredstva za ure-
ditev režima naravnih površinskih voda, vključujoč tudi akumulacije in druga dela, za katera se dogovorijo članice te skupnosti.
(3)	Sredstva za kmetijske melioracije iz četrtega odstavka 101. člena tega zakona zagotavljajo. lastnici m uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju, kmetijske zemljiške skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije s sredstvi iz petega, odstavka 18. čiena tega zakona v skladu s finančnim načrtom, ki ga sprejmejo.
110.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju lahko poraVhajoTfla^anja v melioracije:
—	z gotovino oziroma s kreditom, ki ga dobijo pri kmetijski organizaciji, če sklenejo z njo pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju ali
—	z odstopom dela zemljišča, ki je po vrednosti enak njihovemu deležu financiranja melioracij, upoštevajoč vrednost odstopljenega zemljišča pred melioracijo.
'	111. člen
Ce lastnik ne poravna melioracijskih stroškov, se mu v izvršilnem postopku vzame del zemljišča, ki je po vrednosti enak njegovemu deležu pri financiranju melioracije, upoštevajoč vrednost tega zemljišča pred melioracijo.
112 člen
Za melioracijska dela sklepa pogodbe investitor, ki ga določijo lastniki m uporabniki kmetijskih zemljišč in ki mora biti družbena pravna oseba. Ta ima nasproti lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju regresne pravico v skladu, s finančnim načrtom iz tretjega odstavka 109. člena tega zakona in v sorazmerju s površino njihovih zemljišč.
113.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odredi v upravnem postopku izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju, ki v določenem roku ne bi izvedel potrebnih melioracijskih del,, oziroma, ki ne bi redno vzdrževal objektov in naprav v skladu z odlokom iz 108. člena tega zakona.
114.	člen
Če je v odlokih iz 108. členh tega zakona predviden prispevek, ki ga plačujejo lastniki in uporabniki. kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju, za kritje stroškov pri vzdrževalnih delih na melioracijskih sistemih, uvede takšen prispevek s posebnim odlokom občinska skupščina v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega zakona.
115.	člen
(1)	Združeni in 'drugi kmetje na melioracijskem območju se zaradi racionalnejšega opra\'ljanja predpisanih melioracijskih del, zaradi vzdrževanja določenih objektov in naprav ter skupnega opravljanja ■ določenih del na že melioriranih območjih lahko združujejo v melioracijske skupnosti. Za te skupnosti veljajo načela o skupnostih na podlagi pogodbe po predpisih o združevanju kmetov.
(2)	Te skupnosti lahko združujejo svoje delo in sredstva tudi z delom delavcev in družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah združenega dela.
116.	člen
(1) Meliorirana zemljišča morajo pp izbiri kultur in načinu njihovega obdelovanja ustrezati programu
melioracij, sredstvom, vloženim v ta zemljišča in družbenemu .planu občine.
(2) Proti lastniku oziroma uporabniku meliori-ranega kmetijskega zemljišča, ki se ne bi ravnal po določbah prejšnjega odstavka, se ustrezno uporabijo ukrepi po 19. do 21. in po 35. členu tega zakona.
117.	člen
(1)	Lastniki oziroma, uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo dovoliti dostop na svoja zemljišča delavcem vodogospodarskih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo deia v zvezi z melioracijami kmetijskih zemljišč, vzdrževanjem melioracijskih objektov in naprav, ter osebam, ki imajo pravico meriti, snemati, projektirati ali zaznamovati zemljišča tn vode, kadar je to potrebno za graditev melioracijskih objektov in naprav.
(2)	Lastniki oziroma uporabniki zemljišč imajo pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z deli iz prejšnjega odstavka.
(3)	Odločbo o dovolitvi dostopa na zemljišče po prvem odstavku tega člena in o odškodnini iz prejšnjega odstavka izda na zahtevo prizadetega občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
118.	člen
(1)	Če se na melioracijskem območju odvajanje
vode z zemljišča ali dovajanje vode na zemljišče ne da tešiti na kakšen drug ugodnejši ali racionalnejši način, se sme ustanoviti služnostna pravica odvajanja oziroma dovajanja vode čez drugo zemljišče.	e
(2)	O ustanovitvi služnostne pravice iz prejšnjega odstavka odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Ta organ -odloči obenem tudi o odškodnini lastniku oziroma uporabniku služečega zemljišča.
119.	člen
(1)	Če občan zaradi melioracije kmetijskih zemljišč' preseže z zakonom predpisani obseg zemljišč, se presežek zemljišč prenese v družbeno lastnino po postopku in na način iz 24. člena tega zakona.
(2)	Krnet, ki so mu bila zemljišča prenesena v družbeno lastnino po prejšnjem odstavku, pridpbi na teh zemljiščih pravico uporabe v smislu 24. .člena tega zakona, če sodeluje z organizacijo združenega deia na način iz č7. člena tega zakona. Piavieo.uporabe po tem členu lahko podedujejo dediči, če sodelujejo z organizacijo združenega dela na način iz 57. člena tega zakona. Za prenos pravice uporabe ter za izročitev podružbljenega zemljišča se smiselno uporabljajo določbe 24. člena tega zakona, s tem. da kmetijska zemljiška skupnost lahko zahteva izročitev podružbljenega zemljišča le v primeru, če na kmetovo željo ali po njegovi krivdi preneha sodelovanje po 57. čienu tega zakona.
120.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predpiše v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za urejanje prostora, v enem letu po uve-. Ijavitvi tega zakona tehnična navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč.
6.	Združevanje zemljišč in drugi posegi v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč
121.	člen
Zaradi skupne proizvodnje in drugih interesov lahko kmetje združujejo svoja kmetijska zemljišča med
seboj v vseh oblikah združevanja kmetov in s kmetijskimi zemljišči v kmetijskih organizacijah.
122.	člen
(l).Ce združi dvoje ali več kmetov svoja zemljišča ali jih združijo 's kmetijskimi zemljišči v kmetijskih organizacijah, v zemljiški kompleks, ugotovijo kmetje in uporabniki ob združitvi obseg in kakovost zemijišč, ki jih je posameznik vložil.
.-(2) Če posamezen kmet ne želi več ostati s svojim zemljiščem v kompleksu, ima pravico do drugega ustreznega zemljišča zunaj kompleksa. V tem primeru se izvede arondacija kmetijskih zemljišč po določbah tega zakona, če je potrebna, pri tem pa se vrednost zemljišča ugotovi na podlagi katastrske kulture in katastrskega razreda.
123.	člen
Če se je po združitvi kmetijskih zemljišč v kompleks zaradi naprave novih poti in prekopov, zaradi zgraditve drugih javnih objektov, naprave trajnih nasadov ali zaradi drugih v skladu s pogodbo o združitvi zemljišč določenih in izvedenih posegov, ureditev celotnega zemljiškega kompleksa tako spremenila, da ni več izvedljiva vrnitev v prejšnje stanje, pa pogodba o združitvi zemljišč iz kakršnegakoli razloga preneha, se za njegovo razdelitev upodabljajo doiočbe Tega zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč.
124.	člen
(1)	Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč se na določenem območju lahko sporazumejo za skupno obnovo in napravo trajnih nasadov ali skupnih pašnikov, za združitev določenih sredstev in za način rabe zemljišč po obnovi oziroma napravi nasadov.
(2)	Če je dana pobuda za poseg iz prejšnjega odstavka pa med lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ni bil dosežen sporazum, lahko občinska skupščina na predlog kmetijske zemljiške skupnosti predpiše obseg in način izvedbe predlaganega 'posega, način združevanja sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi posega, če se z nameravanim posegom strinjajo uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč, ki so kmetje, in imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmeta, več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na predlaganem ob-močju.
(3)	V primerih, ko je zaradi smotrne rabe kmetijskega zemljišča na določenem območju potrebno dolgoročno zagotoviti enotno ureditev pri napravi teras, trajnih nasadov ali skupnih pašnikov, izbiri kultur na določenem zemljišču ali strokovno neoporečnost določenih posegov, lahko občinska skupščina sprejme odlok, s katerim se določi obveznost upoštevanja skupnega ureditvenega projekta, izgradnjo skupne infrastrukture (poti, namakalne naprave, terase in podobno) ali omejitve pri izgradnji proizvodnih in stanovanjskih objektov. Občinska skupščina sprejme tak odlok za določeno območje na predlog kmetijske zemljiške skupnosti.
7.	Zagotavljanje in usmerjanje sredstev
za usposabljanje zemljišč
125.	člen
Na področju usposabljanja zemljišč so po tem zakonu posebnega družbenega pomena kmetijske melioracije ter z njimi neposredno povezane prostorsko-ureditvene operacije za usposobitev zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
126.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena se zagotavljajo potrebna sredstva na podlagi srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije.
VIII.	SKUPNI PAŠNIKI
127.	člen
(1)	Za pospeševanje živinoreje se ustanovijo skupni pašniki za skupno pašo živine pašnih interesentov na posameznem območju.
(2)	Pašni interesenti po tem zakonu so kmetijske organizacije, pašne skupnosti, organizirane v skladu s predpisi o združevanju kmetov, in kmetje' na območju, za katero je skupni pašnik namenjen, ki redijo živino in jim je skupna paša gospodarsko potrebna kot dopolnilo krmne osnove.
128.	člen
(1)	Skupni pašnik obsega pašnike, košenice, senožeti, ledine, planine in nekultivirana zemljišča nekdanje agrarne skupnosti na določenem območju ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.
(2)	V skupni pašnik se lahko vključijo tudi:
—	pašniki, senožeti, košenice in nekultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki niso bila last agrarne skupnosti, ter druga zemljišča ne glede na lastnino, ki se na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma o združevanju zemljišč uporabr Ijajo za skupno pašo;
—	posamezni gozdovi, za katere je gospodarsko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjši gozdovi sredi skupnega pašnika, ki so skupnemu pašniku neogibno potrebni;
—	posamezna kultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki' so sredi skupnega pašnika in skupnemu pašniku potrebna.
(3)	Za vključitev zemljišč iz-prejšnjega odstavka v skupni pašnik je ponebna privolitev kmetijske ali druge organizacije združenega dela, ki razpolaga s temi zemljišči.
129.	čien
(1)	Pravica do paše in druge s pašo povezane pravice nekdanjih agrarnih skupnosti (pravica do gonje živine, napajanja in podobno) na tujem svetu pripadajo skupnem pašniku, če so mu potrebne. Če take pravice za skupni pašnik niso več potrebne, se odpravijo.
(2)	Če je potrebno, se skupnemu pašniku lahko priznajo pravice do paše in druge s pašo povezane pravice tudi na drugih zemljiščih v družbeni lastnini. Privolitev po tretjem odstavku prejšnjega člena je potrebna tudi v teh primerih.
V	130. člen
(1)	Pri določitvi skupnega pašnika je treba upoštevati :
—	pašne potrebe tistega območja, s katerega se je doslej pasla živina na teh zemljiščih;
—	njivsko in travniško krmno osnovo pašnih interesentov na območju, ki mu je skupni pašnik namenjen, lego, oblikovttost in druge naravne lastnosti tal, predvideni razvoj živinoreje in gozdnega gospodarstva ter vodnogospodarske razmere
(2)	Pred določitvijo skupnega pašnika je treba dobiti mnenje kmetijske zemljiške skupnosti in omogočiti pri tem sodelovanje pašnim interesentom.
131. člen
Območje, za katero je skupni pašnik namenjen in obseg skupnega pašnika določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, na katere območju ležijo zemljišča. Ta organ istočasno odloči tudi o pravicah iz 129. člena tega zakona. Če ležijo zemljišča na območju dveh ali več občin, določi območje in obseg skupnega pašnika občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, na katere območju leži pretežni del zemljišč, ko je poprej dobil mnenje občinskih upravnih orggnov, pristojnih za kmetijstvo drugih občinskih skupščin.
,	132. člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost, pašni interesenti in organizacije združenega dela, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirane za rabo' in izkoriščanje skupnih pašnikov, sklenejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za njihovo obnovo in urejanje ter o enotni politiki glede skupnih pašnikov v občini. S tem samoupravnim sporazumom se lahko določi tudi poseben namen posameznih pašnikov, kot npr. za ovce, za pitano govedo in podobno, ter določi tudi pasma in število moških živali.
(2)	Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v občinskem uradnem glasilu.
(3)	Kmetijska zemljiška skupnost upravlja in razpolaga s skupnimi pašniki, ki jih ne uporabljajo kmetijske organizacije. Kmetijska zemljiška skupnost tudi izvaja s samoupravnim sporazumom iz prvega odstav-Tra tega člena dogovorjeno enotno politiko glede skupnih pašnikov v občini.
(4)	Skupni pašniki, ki so dodeljeni že ustanovljeni pašni skupnosti, ostanejo v njihovi uporabi, če se ta pašna skupnost vpiše v seznam skupnosti pri organizaciji združenih kmetov.
(5)	Če se na skupnem pašniku, ki ga ne uporablja kmetijska organizacija lahko organizira trajnejša medsebojna povezanost ali trajno poslovno sodelovanje na podlagi združevanja dela, zemljišč, delovnih in dru. h sredstev, ki so lastnina kmetov, z delom delavcev in družbenimi sredstyi v organizaciji združenega dela, sc prenese upravljanje in uporaba skupnega pašnika na tp organizacijo.
133.	člen
(1)	Kmetijska organizacija oziroma pašna skupnost mora v mejah zmogljivosti skupnega pašnika zagotoviti neogibno potrebno pašo vsem pašnim interesentom z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen. V primeru spora odloči o tem v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(2)	S skupnim.pašnikom se mora gospodariti tqko, da se prepreči spreminjanje okolja in uničevanje, izpiranje ter zakraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti ter da se zemljišča in naprave nn skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujejo (gnojenje, čiščenje, trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter podobno). ^
(3)	Pašni interesenti, ki so člani pašne skupnosti, ki ni del organizacije združenih kmetov, prispevajo
k stroškom skupnega pašnika v sorazmerju z rabo skupnega pašnika,
(4)	Kmet, ki pase živino vseh pašnih interesentov na skupnem pašniku, sklene- s kmetijsko zemljiško
skupnostjo oziroma s kmetijsko organizacijo, ki uporablja skupni pašnik, delovno razmerje za določen čas.
134.	člen
Sredstva iz tretjega odstavka prejšnjega člena pripadajo kmetijski zemljiški skupnosti, uporabiti pa se smejo le za potrebe skupnih pašnikov.
135.	člen
Kmetijski organizaciji oziroma pašni skupnosti lahko odvzame občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, skupni pašnik, če se ne ravna po določbah 133. člena tega zakona in ga dodeli v uporabo drugi kmetijski organizaciji oziroma pašni skupnosti.
i3S. člen
(1)	Na zemljiščih skupnega pašnika je prepovedano postavljati -nova poslopja za individualno rabo, razen če je z družbenim planom občine drugače določeno in če da za postavitev novih poslopij pristanek kmetijska zemljiška skupnost.
(2)	Poslopja in naprave (planinske staje, sirarne in podobno), ki so jih na teh zemljiščih doslej postavili bivši upravičenci za individualno rabo, smejo le-ti uporabljati še naprej, če sami pasejo na skupnem pašniku. Uporaba teh objektov v nekmetijske namene pa je dovoljena le na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, ki ga izda v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Lastniki in uporabnici vseh objektov na skupnem pašniku so dolžni prispevati k stroškom skupnega pašnika, kakor pašni interesenti po tretjem odstavku 133. člena tega zakona.
(3)	Premoženjskopravna razmerja glede poslopij in naprav, ki jih ne uporablja več upravičenec, se uredijo s pogodbo med upravičencem in kmetijsko zemljiško skupnostjo.
(4)	Pašniki, na katerih se ne ustanovijo skupni pašniki po določbah prejšnjih členov, in pašniki, ki se ne uporabljajo za pašne potrebe, se lahko namenijo za različne oblike turizma pod pogojem, da se na njih ne gradijo novi objekti, temveč samo prenovijo stvari. O tem odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo ob upoštevanju pogojev za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, potreb, da sa zagotovijo pogoji za počitek in rekreacijo občanov, ter potreb’ v okviru programa splošnega ljudskega odpora. Kmetijska zemljiška skupnost lahko v tem primeru določi tudi način ohranjevanja pašnika.
(5)	Navodila o uporabi pašnikov po prejšnjem odstavku izda v enem letu po uveljavitvi tega zakona Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
137.	člen
(1)	Paša v gozdu je prepovedana, razen če je dovoljena v skladu s posebnimi predpisi.
(2)	Kmetijska zemljiška skupnost, območna samoupravna ipteresna skupnost za gozdarstvo, kmetijske organizacije in gozdnogospodarske organizacije ter občinska skupščina z območja, kjer je po posebnih predpisih dovoljena paša v gozdu, sklenejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za urejanje novih skupnih pašnikov, s katerimi se nadomesti paša v gozdu.
(3)	Na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in Območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo ukine občinska skupščina z odločbo pašo v gozdu, ko ugotovi, da zanjo ni več potrebe, ker so urejeni novi oziroma izboljšani že obstoječi skupni pašniki.
138.	člen
(1)	Pravica, dobivati tehnični les, drva in steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, ki so jih pridobili skupni pašniki za svoje gospodarske potrebe in kmetje za svoje neobhodne potrebe, ostane pašnim interesentom iz 127. člena tega zakona kot pridobljena pravica.
(2)	Če glede na zmogljivost gozda ni mogoče kriti vseh potreb upravičencev, se dodeli les najprej skupnemu pašniku, kmetom pa samo sorazmerni del lesa in stelje.
(3)	Pravico do lesa iz gozda, ki je v sestavi skupnega pašnika, pripada le skupnemu pašniku.
(4)	Če pašna skupnost proda les, ki ji pripada po določbi prejšnjega odstavka, je dolžna dobljeni znesek položiti na poseben račun pri kmetijski zemljiški skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost sme ta sredstva uporabiti samo za razvoj pašništva na območju občine.
IX.	INŠPEKCIJA
139.	člen
(1)	Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo občinski upravni organi, ki so pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
(2)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na gozd, občinski upravni organi, pristojni za gozdarsko inšpekcijo.
140.	člen
(1)	Če občinski upravni organ za kmetijsko inšpekcijo ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti ali je ne opravi v določenem roku, lahko opravi tako zadevo republiški kmetijski inšpektorat na stroške organa, katerega inšpektor bi jo bil moral opraviti.
(2)	Za kmetijskega inšpektorja je lahko postavljena oseba, ki ima diplomo visoke šole agronomske smeri, pet let prakse v kmetijski stroki in strokovni izpit ter izpolnjuje druge splošne pogoje. Kmetijski inšpektor mora imeti pri opravljanju nadzorstva službeno izkaznico, s katero dokazuje svojo uradno lastnost.
141.	člen
(1)	Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih o organih, pristojnih za inšpekcijo, tudi dolžnost in pravico:
—	pregledovati zemljišča, kmetijske objekte, poslovne knjige in listine organizacij združenega dela, kmetijskih zemljiških skupnosti, drugih pravnih oseb, pašnih skupnosti, kmetov in drugih občanov, na katere se nanašajo določbe tega zakona;
—	prepovedati uporabljanje kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno:
—	prepovedati uporabo poslopij in naprav na zemljiščih skupnega pašnika v kakšen drug namen kot za potrebe skupnega pašnika, če za tako uporabo ne da soglasja kmetijska zemljiška skupnost;
—	nadzirati izvajanje določb tega zakona o plačevanju odškodnine po 15. členu tega zakona, o varstvu kmetijskih zemljišč, o prometu, o zakupu ter o maksimumu kmetijskih zemljišč, o kmetijskem zemljiškem skladu ter o kmetijskih prostorsko-uredit ven ih operaci iah in skupnih pašnikih, kadar ni za to pristojen drug organ;
—	zadržati izvršitev nezakonitih dejanj;
—	odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, ukrepe, da se^ škoda prepreči.
(2)	Organizacija združenega dela, kmetijske zemljiške skupnosti, druge pravne osebe, pašne skupnosti, kmetje in drugi občani morajo inšpektorju omogočiti nadzorstvo in mu dati vse potrebne podatke in pojasnila.
142.	člen
(1)	Ce inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da predpis sploh ni bil uresničen ali ni bil uresničen pravilno, naloži organizaciji združenega dela, kmetijski zemljiški skupnosti, kmetu ali drugemu občanu z odločbo, da mora ugotovljeno nepravilnost v danem roku odpraviti.
(2)	Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(3)	Na obrazloženo zahtevo pritožitelja sme inšpektor odložiti izvršitev svoje odločbe, zoper katero je vložena pritožba, če bi izvršitev odločbe povzročila škodo, ki bi se težko dala popraviti.
143.	člen
(1)	Če inšpektor ugotovi, da je bil s kršitvijo predpisa storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora brez odlašanja predlagati uvedbo postopka za prekršek oziroma prijaviti gospodarski postopek ali kaznivo dejanje javnemu tožilcu.
(2)	Če inšpektor ugotovi, da je bila sklenjena pogodba v nasprotju z določbami drugega odstavka 37. člena tega zakona, ali je bil kršen predpis v škodo družbenemu premoženju ali družbi, mora to brez odlašanja prijaviti pristojnemu javnemu pravobranilcu.
(3)	Organ, ki dobi predlog za uvedbo postopka za
prekršek, ozitoma ovadbo zaradi gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja, mora o svojih ukrepih obvestiti organ, katerega inšpektor je vložil predlog oziroma ovadbo.	^
X.	KAZENSKE DOLOČBE
144.	člen
(1)	Z denarno kaznijo najmanj 60.000 dinarjev se ' kaznuje za prekršek kmetijska organizacija ali druga družbenopravna oseba:
1.	če začne graditi objekt, na podlagi priglasitve,
ne da bi plačala odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda (deveti odstavek 15. člena):	,
2.	če v predpisanem roku ne prijavi količine izkopanih rudnin pristojnemu organu (prvi odstavek
16.	člena);
3.	če proda kmetijsko zemljišče brez mnenja kmetijske zemljiške skupnosti (prvi odstavek 32. člena);
4.	če pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni' lastnini občanu, društvu ali drugi civilni pravni osebi ne predloži v predpisanem roku občinskemu javnemu pravobranilcu (prvi odstavek 37. člena) ;
5.	če odda kmetijsko zemljišče kmetu v zakup v nasprotju s prvim odstavkom 41. člena;
6.	če ne vzdržuje melioracijskih objektov in naprav na zemljiščih, s katerimi upravlja (108. člen);
7.	če ne dovoli kmetijskemu inšpektorju izvrševati pooblastil iz 1. alinee prvega odstavka 141. člena;
8.	če v nasprotju s prepovedjo kmetijskega inšpektorja iz - 2, alinee prvega odstavka 141. člena izkorišča kmetijsko zemljišče;
9.	če ni prenesla v predpisanem roku vseh kmetijskih zemljišč v kmetijski zemljiški sklad (prvi odstavek 159. člena);
(2)	Z denarno kaznijo najmanj 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba kmetijske organizacije ali druge družbene pravne osebe.
145.	člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 dinarjev se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz 1., 2., 6., 7. ali
8.	točke prvega odstavka prejšnjega člena.
146.	člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če ne naznani v predpisanem roku, da ima v lasti kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum (drugi odstavek 23. člena);
2.	če po določbah tega zakona ni kmet, pa ne naznani v predpisanem roku, da ima v lasti kmetijsko zemljišče iz prvega območja kmetijskih zemljišč;
3.	če odda kmetijsko zemljišče v zakup v nasprotju z drugim odstavkom 42. člena tega zakona;
4.	če gradi nova poslopja za individualno uporabo na zemljiščih skupnega pašnika v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 136. člena tega zakona.
147.	člen
(1)	Z denarno kaznijo najmanj 60.000 dinarjev se kaznuje ža prekršek društvo ali druga civilna pravna oseba, če v predpisanem roku ne naznani, da ima v lasti kmetijsko zemljišče iz prvega območja kmetijskih zemljišč (četrti odstavek 23. člena).
(2)	Z denarno kaznijo najmanj 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba društva ali druge civilne pravne osebe.
148.	člen
(1)	Z denarno kaznijo najmanj 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek kmetijska organizacija:
1.	če uporabi denarni znesek, ki ga pridobi za prodano oziroma v zakup ali podzakup dano kmetijsko zemljišče, v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena tega zakona;
2.	če gospodari s skupnim pašnikom v nasprotju z drugim odstavkom 133. člena tega zakona.
(2)	Z denarno kaznijo najmanj 40.000 dinarjev se kazntije za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba kmetijske organizacije.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
149.	člen
Za uresničitev razvojnih ciljev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, ustvarjanje stabilnejših pogojev za zadovoljevanje nujnih potreb družbene reprodukcije in pospeševanje preskrbljenosti s kmetijskimi proizvodi se s tem zakondm uvaja obveznost zagotavljanja sredstev za zadeve posebnega družbenega pomena iz 125. člena tega zakona.
150.	člen
Za izvedbo zadev iz prejšnjega člena sprejmejo člani območnih vodnih skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije 1986—1990 skupen program usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
151.	- člen
Za izvajanje programa dejavnosti usposabljanja kmetijskih zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1986—1990 plačujejo prispevek iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, v katerih niso organizirane temeljne organizacije združenega dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne zadružne organizacije, temeljne organizacije kooperantov, delovne organizacije kooperantov, v katerih niso organizirane temeljne organizacije kooperantov, pogodbene organizacije združenega dela ter delovne skupnosti iz 95. člena zakona o združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje), Id se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske oziroma poklicne dejavnosti.
(2) Zavezanec za plačevanje prispevka je tudi temeljna organizacija združenega dela, ki ima sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa v smislu zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizije med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks trajno opravlja dejavnost tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.
152.	člen
(1)	Sredstva, zbrana iz prispevka iz prejšnjega člena, se zbirajo pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije letno poroča Skupščini SR Slovenije o izvedbi programa usposabljanja zemljišč.
(2)	Zavezanci iz prejšnjega člena organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek od osnove za obračun davka od dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti po stopnji, ki jo določijo v samoupravnem sporazumno o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
(3)	Glede obračunavanja, plačevanja in izpolnjevanja drugih obveznosti pri plačevanju prispevka iz dohodka temeljnih organizacij, se smiselno uporabljajo določbe zakona o davku iz dohodka temeljne organizacije združenega dela.
(4)	Glede obračunavanja, postopka za odmero iji pobiranje ter vračanje prispevkov, prisilne izterjave, zastaranja in kaznovanja se za prispevek, ki ga plačujejo delovni ljudje, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
153.	člen
(1)	Nosilec programa usposabljanja zemljišč so kmetijske organizacije združenega dela.
(2)	Nosilec programa usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo je upravičenec do sredstev, ki se zbirajo za izvedbo nalog iz 149. člena tega zakona, če predloži dokazila o zagotovljenih lastnih sredstvih. Če se sredstva, zagotovljena na podlagi tega zakona, uporabijo na zemljišču, ki je v lastnini občana, jih nosilec programa usposabljanja zemljišč lahko pridobi le na podlagi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 154. člena tega zakona
154.	člena
(1) Pravice in obveznosti glede uporabe in prenosa sredstev po tem zakonu se uredijo s pogodbo med
Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in nosilcem programa usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
(2) Medsebojni odnosi med nosilcem programa usposabljanja zemljišč in skupnostmi kmetov na podlagi pogodbe oziroma združenih kmetov, lastnikov usposobljenih kmetijskih zemljišč, se v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih uredijo s samoupravnimi splošnimi akti teh nosilcev in posebnimi pogodbami, sklenjenimi po načelih samoupravnega sporazumevanja in po načelih razporejanja skupno ustvarjenega dohodka. V pogodbi iz 86. člena zakona o združevanju kmetov se določijo tudi obveznosti in odgovornosti združenih kmetov glede vrste kultur in druge obveznosti glede združene kmetijske proizvodnje na usposobljenem zemljišču.
155.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti iz 151. člena tega zakona morajo v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona začeti in izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije, s katerimi opredelijo tudi program usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo in določijo stopnjo prispevka iz dohodka.
156.	člen
(1)	Občanom, ki so pridobili status kmeta po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73, 24/75, 23/77, 1/79, 4/79 in 11/81) ta status ostane ne glede na določbe zakona, če zemljo še obdelujejo z osebnim delom, ali če zemlje zaradi starosti oziroma delovne nezmožnosti ne obdelujejo več, poskrbijo pa ?a njeno obdelavo.
(2)	V postopkih za odvzem statusa kmeta, Id je bil strankam ugotovljen po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73, 24/75, 23/77, 1/79, 4/79 in 11/81) se upoštevajo kriteriji, ki jih določa ta zakon.
157.	člen
(1)	Lastniki kmetijskih zemljišč morajo prilagoditi obseg kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti, določbam tega zakona.
(2)	Občani iz prejšnjega odstavka lahko razpolagajo s presežkom kmetijskih zemljišč ali gozda le, če presežek prodajo ali kako drugače prenesejo kmetijski oziroma gozdnogospodarski organizaciji združenega dela, kmetijski zemljiški skupnosti ali kmetu.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se presežek kmetijskih zemljišč oziroma gozda prenese v družbeno lastnino:
—	na podlagi zahteve kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske oziroma gozdnogospodarske organizacije združenega dela;
—	če se na območju, kjer je presežek kmetijskih zemljišč oziroma gozda, izvede komasacija ali arondacija;
—	na podlagi programa o prevzemu presežkov zemljišč oziroma gozda, ki ga pripravi kmetijska zemljiška skupnost oziroma gozdnogospodarska organizacija.
(4)	Kmetijska zemljiška skupnost, kmetijska oziroma gozdnogospodarska organizacija združenega dela, ki ugotovi presežek kmetijskih zemljišč oziroma gozda v lastnini občanov, predlaga občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, da z odločbo v upravnem postopku odloči o tem, katero zemljišče postane, družbena lastnina in kateri
kmetijski zemljiški skupnosti, kmetijski oziroma gozdnogospodarski organizaciji združenega dela se prenese V upravljanje in razpolaganje. Za določitev odškodnine se smiselno uporabljajo predpisi o razlastitvi.
(5)	Ce je bila potrebna geodetska odmera kmetijskega zemljišča ali gozda, ki" je kot presežek nad z zakonom določenim maksimumom prešlo v družbeno lastnino, bremene stroški odmere prejšnjega lastnika zemljišča, če površin svojih zemljišč n! prilagodil določbam zakona o kmetijskih zemljiščih v predpisanih rokih, razen če dokaže, da ga je brez uspeha ponudil v prednostni nakup kmetijski zemljiški skupnosti ali drugim prednostnim upravičencem.
(6)	Imetnik pravice uporabe kmetijskega ali.gozdnega zemljišča, ki je kot presežek prešlo V družbeno lastnino, ostalo pa je v njegovi začasni uporabi ali v uporabi njegovega pravnega naslednika, lahko vsak čas zahteva, da kmetijska zemljiška skupnost proti plačilu odškodnine po predpisih o razlastitvi prevzame podružbijeno zemljišče.
158.	člen
(1)	Kmetijska organizacija je pridobila s 24. avgustom 1973 pravico uporabe na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini, ki jih je ta dan že uporabljala, pa ni imela na njih pravice uporabe.
(2)	Stanje iz prejšnjega odstavka ugotovi pristojno temeljno sodišče, na katerega območju leži to zemljišče, v nepravdnem postopku na predlog kmetijske organizacije, ki zemljišče uporablja.
(3)	Pravnomočna odločba sodišča je veljavna listina za vpis v zemljiško knjigo.
159.	člen
(1)	Družbene pravne osebe, ki niso kmetijske organizacije in ki upravljajo s kmetijskim zemljiščem v družbeni lastnini, morajo ta zemljišča najkasneje do
1.	julija 1979 prenesti v skladu z 61. členom tega zakona v kmetijski zemljiški "sklad. Navodilo o izvedbi prenosa po prvem stavku tega odstavka izda republi-' ški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2)	Morebitne spore v zvezi z izvajanjem določbe Iz prejšnjega odstavka rešuje pristojno temeljno sodišče.
160.	člen
Ce občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, do 28. aprila 1977 ni vnesel meje 600 m nadmorske višine v katastrski načrt v skladu s 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 24-1186/75), mora na zahtevo stranke te meje takoj ugotoviti in ne sme od stranke zahtevati plačila stroškov.
161.	člen
(1)	Če je do 31. decembra 1979 predlagan postopek za arondacijo kmetijskih zemljišč v lastnini, ki jih ima v zakupu kmetijska organizacija na dan uveljavitve tega zakona in ležijo v strnjenem zemljiškem kompleksu, se uporabljajo določbe tega zakona o odškodnini za pripojitev zemljišč k drugemu zemljišču po drugi alinel 72 člena tega zakona samo v primeru, če so lastniki tega zemljišča tisti kmetje, ki jim kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost, drugim pa se izplača denarna odškodnina po predpisih o razlastitvi.
(2)	Če je bil do 1. januarja 1979 na zemljišču v lastnini zgrajen gradbeni objekt ali pa dolgotrajni nasad, v katerega so bila vložena znatna družbena
sredstva in niso podani pogoji za arondacijo po tem zakonu, postane to zemljišče družbena lastnina v uporabi tiste kmetijske organizacije, ki je vložila sredstva za izgradnjo objekta ali pa dolgotrajnega nasada.
(3)	Predlog v smislu prejšnjega odstavka lahko da kmetijska organizacija najkasneje do 31. decembra 1379 pri pristojnem temeljnem sodišču, ki odloči o zahtevi v nepravdnem postopku.
(4)	Kmetijska organizacija, ki dobi po tretjem odstavku tega člena tako zemljišče, je dolžna plačati prejšnjemu lastniku odškodnino po predpisih o razlastitvi.
162.	člen
(1)	Pravica upravljanja in razpolaganja s skupnim pašnikom, ki ga ne uporablja kmetijska organizacija, se prenese na kmetijsko zemljiško skupnost z dnem uveljavitve tega zakona. V primeru spora ugotovi to dejstvo občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(2)	Sredstva skupnih pašnikov, s katerimi po tem zakonu razpolaga kmetijska zemljiška skupnost, se prenesejo na kmetijsko zemljiško skupnost v roku treh mesecev pb uveljavitvi tega zakona.
163.	člen
Kriteriji iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se za obdobje 1986—2000 določijo v dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986—2000.
164.	člen
Postopki o arondacijah in komasacijah, Id so v teku, pa do dneva uveljavitve tega zakona niso bili v naravi dokončani, se nadaljujejo po določbah, id so veljale do uveljavitve tega zakona, razen določb 77. in 79. člena tega zakona glede končanja arondacije, ter določe 95. člena tega zakona glede prevzema zemljišč iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo, ki.se uporabljajo v vseh začetih postopkih od uveljavitve tega zakona dalje.
165.	člen
(1)	Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati določbe 93., 94., 97. do 99. ii) 100. člena glede nakupa ter 47. in 49. člena temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 25-452/65, 12-177/67 in 14-152/70).
(2)	Z dnem, ko je začel veljati zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), so prenehali veljati oziroma so se na območju SR Slovenije prenehali uporabljati:
1.	zakon o agrarni reformi in. kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10-61/48, 17-80/58, 17-72/59 In 18-159/61), razen določbe 9. člena in 5. točke 12. člena;
2.	določbe 15. do 19 člena ter druge in četrte alinee 22. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57);
3.	določbe 4. do 6. člena, 15. do 17. člena, 19. člena, drugega in četrtega odstavka 21. člena in določbe 23.,
24.,	27. člena in 33. člena zakona o kmetijskem skladu družbene lastnine in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22-150/53 in SFRJ, št. 10-150/65);
4.	zakon o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov (Uradni list LRS, št. 17-102'60 in SRS, št. 10-91/65);
5.	določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
1.	člena, 2. in 11. čleha, 34. do 69. člena, 83. člena glede
nakupa, 101. in 102. čleria, 4. točke 105. člena, 110. in 113. člena temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 25-452 05, 12-177/67 in 14-152/70);
6.	zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/65), razen določb členov 1 in 20 do 23;
7.	zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 35-271/63);
8.	vse določbe zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SERIJ, št. 43/65, 57/65 in 17/67), Iti se nanašajo na kmetijska zemljišča, razen določb
33.	člena za zvezne organe in členov 40 b, 40 c ter 41 do 45;
9.	določbe 19. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stat^nim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72);
10.	zakon o republiškem davku na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene (Uradni list SRS, št. 27-257/72 in št. 55-434/72);
11.	uredba o postopku za komasacijo kmetij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št 30-176/64);
12.	odlok o načrtih ter o ekonomsko-tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Uradni list LRS, st. 17-104/60);
13.	odlok o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji (Uradni list LRS, št. 17-105/60);
14.	odredba o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Uradni list LRS, št. 17-108/60).
852.
Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74), 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	programu geodetskih del za leto 1986
I
Za izvedbo programa geodetskih del za leto 1986. ki je ovrednoten na 311,290.000 din, bo prispevala SR Slovenija v svojem proračunu 142,500.000 din.
Razliko do 311,290.000 din bodo na osnovi posebnih pogodb oziroma dogovora prispevale občine v višini 89,540.000 din in samoupravne interesne skupnosti ter drugi uporabniki na ravni republike v višini 79,250.000 din.
Program geodetskih del za leto 1986 je ovrednoten po cenah iz prvega trimesečja 1986.
II
S	finančnimi • sredstvi iz prejšnje točke se zagotavlja nadaljevanje izdelave prioritetnih de! iz srednjeročnega programa 1981 —1985 ter izvedba novih del iz srednjeročnega programa geodetskih del 1986 do 1990.
Geodetska dela obeh srednjeročnih programov so razvrščena v:
—	skupni program geodetskih del SR Slovenije in občin,
—	osnovni program SR Slovenije.
III
Od finančnih sredstev iz L točke tega odloka, bo porabljeno za izvedbo prioritetnih del iz srednjetoč-nega programa geodetskih del 1981—1985 32,415.000 din, in sicer za:
—	izvedbo naslednjih nalog skupnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin:
1.	reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :5000 v obsegu 20.469 ha na območju občin: Celje, Koper, Krško, Laško, Litija, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Velenje in Žalec;
2.	dokončanje izdelave grafičnega prikaza komunalnih naprav za 2.058 km in 300 cistern zia občme: Gornja Radgona, Idrija, Ilirska Bistrica, Lendava, Metlika, Piran, Ptuj, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice in Žalec;
3.	nastavitev digitalnega modela reliefa z rastrom 100 X 100 m za 1.634 km2 za občine: Domžale, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Po-ije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Postojna;
—	izvedbo naslednjih nalog osnovnega programa geodetskih del SR Slovenije:
1.	nadaljevanje in dokončanje zemljiškega katastra v občim Murska Sobota v obsegu 90 ha;
2.	dokončanje revizije vzorčnih parcel v Pesniški dolini; :
3.	dokončanje nastavitve registra območij teritorialnih enot v merilu 1 : 25.000;
4.	izvedba razvojno-programskih nalog v z\,ezi z informacijskim sistemom zemljiškega katastra.
TV
Poleg prioritetnih del iz srednjeročnega programa geodetskih del 1981—1995 se programira izvedba novih del iz srednjeročnega programa geodetskih del 1986 do 1990 v vrednosti 278.875.000 din. in sicer za:
—	izvedbo naslednjih nalog skupnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin:
1.	reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000 v obsegu 56.025 ha na območju občin: Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Mozirje, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Šentjur pri Celju, Velenje, Vrhnika in Žalec;
2.	izvedba cikličnega aerosnemanja SR Slovenije v merilih 1 : 10.000 in 1 : 17.500 v skupnem obsegu 696.575 ha v skladu z »Dogovorom o izvajanju cikličnega aerosnemanja Slovenije« na območju občin: Ajdovščina, Cerknica, Črnomelj, Idrija. Ilirska Bistrica, 'Jesenice, Kočevje, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika. Nova Gorica. Novo mesto, Postojna, Ribnica. Tolmin. Trebnje in Vrhnika;
3.	revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije v zemljiškem katastru za 63 katastrskih občin v obsegu 53.205 ha na območju občin: Brežice, Cerknica, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Kranj. Krško, Litija, Postojna, Radovljica, Sevnica. Šentjur pri Celju, Škofja Lolca, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje;
4.	določitev 435 točk navezovalne mreže na območju občin: Domžale, Kamnik, Kranj, Ljubljana Be žigrad, Ljubljana šiška. Ljubljana Vič-Rudnik, Radovljica. Škofja Loka, Tržič in Vrhnika;
5.	digitalizacija mej 380 teritorialnih enot in določitev centroidov 14.050 stavbam s hišnimi številkami za območje občin Maribor Pesnica in Radovljica;
— za izvedbo naslednjih nalog osnovnega programa geodetskih del SR Slovenije:
1.	sanacija in obnova višinskih in položajnih geodetskih točk, ki se izvajajo v okviru Jugoslavije oziroma Slovenije;
2.	reambulacija 56 listov topografske karte 1 :25.000, kar predstavlja približno 1/4 območja Slovenije;
3.	izvajanje nalog fotointerpretacije, ki obsega: delovanje službe fotointerpretacije na Geodetskem zavodu SR Slovenije ter organizacija in nabava satelitskih posnetkov;
4.	izvedba razvojno-programskih nalog z namenom posodobitve obstoječih evidenc geodetske službe in nastavitvijo novih evidenc predpisanih z zakoni o urejanju prostora in stavbnih zemljiščih ter testna izdelava posameznih evidenc.
854.
Na podlagi četrtega odstavka 64. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o določitvi količnika za vključevanje katastrskega dohodka v letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva za leto 1986
, V, Silv
I	9:
Pri ugotavljanju letnega, dohodka zavezanca in drugih članov gospodinjstva se vključuje v letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva za leto 1986 katastrski dohodek, povečan s količnikom 3.
II
V
Konkretne lokacije, obseg in faze dela ter finančna sredstva za izvedbo posameznih nalog za leto 1986 so opredeljena v priloženem »Podrobnem programu geodetskih del za leto 1986-“, ki je na vpogled pri občinskem geodetskem upravnem organu in pri Republiški geodetski upravi (Republiška geodetska uprava, št. 021-21/32-85 z dne 27, 2. 1986).
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-5/86
Ljubljana, dne 10. aprila 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r.
Ta odlok začne veljati čemi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
. St. 450-01/86-4/3 Ljubljana, dne 16. aprila 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r.
855.
853.
.-.riv
. ;qor.Vi 2
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne ", uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79, 12/82 in 39/85) ter na podlagi	č^ffiiv-
ka 15. člena zakona o zajamčenem osebnSm "dotiedku" in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS. št. 7/82 in 15/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR • . ■ Slovenije
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o‘ obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih._potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni iist SRS. št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov Tn prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
tiar
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85.
ODLOK
o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca
I
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca znaša 35.000 din.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-02/83-19/12 Ljubljana, dne 24. aprila 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dnšan Šinigoj !. r.
43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86)
I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka* se:
1. Pri zaporedni številki 2 občina Brežice:
—	v stolpcu 7 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo
1,00
—	v stolpcu 9 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,85
—	v stolpcu 11 stopnja 6,48 nadomesti s stop^v'
6,75
—	v stolpcu 13 stopnja 0,46 nadomesti s stopnjo
0,55
—	v stolpcu 14 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,32
— v stolpcu
15 stopnja 1,25 nadomesti
s stopnjo
1,20
— V 0,62	stolpcu	16 stopnja	0,93	nadomesti	S	stopnjo
— v	stolpcu	18 stopnja	13,14	nadomesti	s	stopnjo
13,75						
— V	stolpcu	19 stopnja	10,57	nadomesti	s	stopnjo
16,26						
— v	stolpcu	20 stopnja	11,79	nadomesti	s	stopnjo
12,40.						
2. Pri zaporedni številki 22 1				občina Lendava:		
— V 1,21	stolpcu	9 stopnja	1,15	nadomesti	s	stopnjo
— v 5,28	stolpcu	11 stopnja	5,17	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	13 stopnja	0,40	nadomesti	s	stopnjo
0,42						
— V	stolpcu	14 stopnja	0,25	nadomesti	s	stopnjo
0,26						
— V 1,11	stolpcu	15 stopnja	1,10	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,45	stolpcu	16 stopnja	0,43	nadomesti	s	stopnjo
— v 11,86	stolpcu	18 stopnja	11,65	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	19 stopnja	15,93	nadomesti	s	stopnjo
15,95						
— V	stolpcu	20 stopnja	10,30	nadomesti	5	stopnjo
10,51.						
3. Pri zaporedni številki 37 občina Ormdž:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,63 nadomesti s stopnjo
1,67
—	v stolpcu 10 stopnja 2,50 nadomesti s stopnjo
2,35
—	v stolpcu 11 stopnja 5.93 nadomesti s stopnjo
5,45
—	v stolpcu 13 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo
0.49
—	v stolpcu 14 stopnja 0.40 nadomesti s stopnjo
0,33
—	v stolpcu 15 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo
I,	24
—	v stolpcu 16 stopnja 0,44 nadomesti s stopnic
0;78
—	v stolpcu 18 stopnja 13,48 nadomesti s stopnjo 13,06
—	v stolpcu 19 stopnja 16,04 nadomesti s stopnjo 16,23
—	v stolpcu 20 stopnja 12,13 nadomesti s stopnjo
II,	71.
II. V tabeli II. pod A a), b) in c) -Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice:
—	v stolpcu 3 stopnj-a 10,39 nadomesti s stopnjo 10,93
—	v stolpcu 6 stopnja 13,43 nadomesti s stopnjo 13,97.
2.	Pri zaporedni številki 22 občina Lendava:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 12,69
—	v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,31
—	v stolpcu 6 stopnja 14.80 nadomesti s stopnjo/ 15,70.
3.	Pri zaporedni številki 37 občina Ormož:
—	v stolpcu 3 stopnja 11.94 nadomesti s stopnjo 10,55
—	v stolpcu 6 stopnja 14,92 nadomesti s stopnjo
13,53.
lil. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 18. aprila 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r.
856.
Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 28. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 39/81) objavlja
POROČILO
o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika in članov
Predsedstva Socialistične republike Slovenije
1.	O kandidatu za predsednika Predsedstva in o listi kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije so glasovali na skupnih sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborov vseh občinskih skupščin ter skupščin mesta Ljubljane, mesta Maribora in obalne skupnosti občin Koper dne 14. aprila 1986.
-2. Kandidata za predsednika Predsedstva in listo kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila RepubUška kandidacijska konferenca dne 31. marci 1986.
Republiška volilna komisija je ugotovila, da sta kandidatura in lista kandidatov sestavljeni v skladu z zakonom in ju 31.-marca 1986 potrdila.
3.	V vseh občinskih skupščinah ter v skupščini mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti občine Koper je skupaj 6.274 delegatov.
Na volilnih sejah je bilo navzočih 5.604 delegatov ali 89,4 %>.
Na vseh sejah je bila navzoča večina delegatov vsakega zbora in so bile vse volilne seje sklepčne.
4.	Republiška volilna komisija na podlagi sprejetih volilnih 'Spisov ugotavlja naslednji izid glasovanja:
A.	za predsednika Predsedstva:
a)	skupaj je glasovalo 5.590 delegatov ali 89,1 “/o vseh delegatov
b)	za kandidata je glasovalo 4.355 delegatov ati 69,4 °/o vseh delegatov
c)	proti kandidatu je glasovalo 1.162 delegatov ali 18,5 % vseh delegatov
d)	neveljavnih je bilo 73 glasovnic ati 1,3*/« od danih glasovnic
B.	za člane Predsedstva:
a)	skupaj je glasovalo 5.590 delegatov ah 89,1 */• vseh delegatov
b)	za kandidate je glasovalo 5.396 delegatov ati 86 e/e vseh delegatov
c)	proti kandidatom je glasovalo 137 delegatov ali 2.2 °/o vseh delegatov
d)	neveljavnih je bilo 57 glasovnic aii 0,9*/e oddanih glasovni«
Kandidat za predsednika Predsedstva je dobil večino glasov vseh delegatov V 63 občinskih skupščinah ter v skupščinah mesta Ljubljane in mesta Maribor.
Kandidati za člane Predsedstva so dobili večino glasov vseh. delegatov v vseh občinskih skupščinah ter v skupščinah mesta Ljubljane, mesta Maribora in obalne skupnosti občin Koper.
5.	Republiška volilna komisija ugotavlja, da so
kandidat za predsednika Predsedstva in kandidati za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije v smislu 66. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva	Socialistične republike	Slovenije	izvo-
ljeni.
6.	Za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije je izvoljen
France Popit, roj. 1921, družbenopolitični delavec, Ljubljana
za člane predsedstva so izvoljeni:
1.	Alojz	Briški, diplomirani	politolog,	Ljub-
ljana
2.	Ivo Fabinc, univerzitetni profesor, Ljubljana
3.	Majda	'Gaspari, socialna	delavka,	Ljub-
ljana
4.	Boris Majer, univerzitetni profesor, Ljubljana
5.	Andrej Marinc, diplomirani inženir agronomije. Ljubljana
fi.	Janez	Stanovnijv, diplomirani politolog,
Ljubljana
St. RVK 27/86
Ljubljana, dne 15. aprila 1986.
Tajnijc -	Predsednik
Ivan Rau 1. r.	Tomo Grgič 1. r.
Člani
Marko Herman 1. r.
Franci Grad 1. r.
Boštjan Markič 1. r.
Slavko Osredkar 1. r.
Miroslav Petje 1. r.
857,
POROČILO
o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov -v Rružl:eqbpo!itičnem zboru Skupščine Sociglistične republike Slovenije
1.	O listi kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije so glasovali v Vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skppšpip jer Skupščine mesta Ljubljane in mesta Maribor in Skupščine obalne skupnosti ob(5in Ko-ppr, kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti dne 14. aprila 1986.
2.	Listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je določila Republiška konferenca SZDL Slovenije dne 31. marca 1986.
3.	V vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in mesta Maribor ter Skupščine obalne skupnosti občin Koper kot
posebnih družbenopolitičnih skupnosti je skupaj 1.553 delegatov.
Na vseh sejah družbenopolitičnih zborov je bilo navzočih več kot dve tretjini delegatov in so bile tako vse seje sklepčne.
4.	Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila naslednji izid glasovanja:
a)	skupaj je glasovalo 1.359 delegatov ali 87,6 °/o
b)	za listo kandidatov 1.351 delegatov ali 87,0 %> glasov vseh delegatov
c)	proti listi kandidatov 1 delegat ali 0,06 °/o
č) neveljavnih glasovnic je bilo 7 ali 0,4 %>.
Lista kandidatov je bila sprejeta v vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in mesta Maribor ter v Skupščini obalne skupnosti občin Koper.
5.	Vsi kandidati so dobili predpisano večino v vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in mesta Maribor ter v Skupščini obalne skupnosti občin Koper.
6.	Lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je v smislu 116. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine sprejeta.
7.	Za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije so izvoljeni:
1.	Tone Anderlič, roj. 1957, strojni tehnik," Kristanova 34, Novo mesto
2.	Geza Bačič, roj 1942, diplomirani politolog, Naselje prekmurskih brigad 19, Murska Sobota
3.	Ciril Baškovič, roj. 1947, diplomirani politolog, Streliška 37a, Ljubljana
4.	Jožica Beri is k, roj. 1952, medicinska sestra, Titova IG, Jesenice
5.	Marina Bohinec, roj. 1945,-ekonomski tehnik, Trubarjevo 36, Celje
o.	Danijel Božič, roj. 1959, absolvent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Vangenelska cesta 11, Koper
7.	Konrad Breznik, roj. 1932, strojni tehnik, Dominkuševa 10, Maribor
8.	Željko Cigler, roj. 1958, diplomirani politolog, Zidanškova 11, Celje
9.	Robert Černe, roj. 1956, ekonomist, Bilje 167, Nova Gorica
10.	Ernest Edry, roj. 1936. inžinir kmetijstva, Selo 32a, Murska Sobota
11.	Franc Fašalek, roj. 1948, kmet-kooperant, Lastomerci 17, Gornja Radgona
12.	Alfonz Gramc, roj. 1944, inžinir organizacije dela, Arnolda Tovornika 9, Maribor
13 Franc Grešak, roj. 1927, višji upravni delavec, Majcenova 25, Trbovlje
14.	Franc Hribar, roj. 1932, strojni tehnik,’ Sojerjeva 69,»Ljubljana
15.	Miralem I m š i r o v i č , roj. 1957, inžinir elektrotehnike, Ulica 21, oktobra 15, Črnomelj
16.	Marjan Jelen, roj. 1947, višji upravni delavec, Ulica Pohnrskega bataljon^ 35. Ljubljana -
17.	Albin Kanduč, roj. 1936, oficir JLA, Utica bratov Učakar 30. Ljubljana
18.	Vlado Klemenčič, roj. 1939, diplomirani ekonomist. Rimska 16, Ljubljana
. 19. Ivanka Klopčič, roj. 1945, diplomirana sociologinja, Staneta Rozmana 3a, Murska Sobota
20. Jože Knez. roj. 1925, družbenopolitični delavec, Mestne njive 4a, Novo mesto
21.,	Silvo K o m a r, roj. 1951, diplomirani pravnik, Kotlje 83, Kotlje
2.	Marjana Koren. roj. 1902, vodja službe DPO, Jenkova 17, Titovo Velenje
23.	Jože Korinšek, roj. 1949, diplomirani ekonomist, Trnovski pristan 8, Ljubljana
24.	Duško Kos, roj. 1960, diplomirani politolog, Prežihova 3, Celje- .
25.	Jolanda Kos, roj. 1928, upokojenka, Letališka 30, Portorož
26.	Marjan Kotar, roj. 1942, diplomirani pravnik, Pod gozdom IV/6, Grosuplje
27.	Branko Kovše, roj, 1949, kemijski tehnik, Javnik 47, Podvelka
28.	Marjan Lenarčič, roj. 1922, družbenopolitični delavec, Veselova 8, Ljubljana
29.	Zlatko Leskovšek, roj. 1950, kvalificirani ' strugar, Store 73, Store
30.	Joško Lojen, roj. 1927, ekonomski tehnik, Šmarje pri Jelšah 104
31.	Sonja Lokar, roj. 1948, profesorica sociologije, Vodnikova 44, Ljubljana
32.	Milan Marinič, roj. 1952, Inženir elektrotehnike, Paluška 8, Kamnik
33.	Crt Mesarič, roj. 1947, diplomirani pravnik, Gledališka 8, Maribor
34.	Marino Orlando, roj: 1949, ekonomski tehnik, Cankarjev drevored 16b, Izola
35.	Božena Ostrovršnik, roj. 1939, predmetna učiteljica. Šišenska 2, Ljubljana ,
36.	Tone Pavček, roj. 1928, diplomirani pravnik, Trubarjeva 61, Ljubljana
37.	Leopold P e r n u š , roj. 1922, diplomirani in-žinir gozdarstva, Cankarjeva 7, Bled
38.	Amalija P e t r o n i o , roj. 1952, diplomirana sociologinja, Gradnikov trg 2, Piran
39.	Vika Potočnik, roj. 1957, pedagoginja, Celovška 103, Ljubljana
40.	Miran Potrč, roj. 1938, diplomirani pravnik, Poljanska 19, Ljubljana
41.	Emil Rojc, roj. 1940, diplomirani sociolog. Malgajeva 2, Celje
42.	Drago S e'l i g e r roj. 1926, predmetni učitelj, Kersnikova 11, Ljubljana
43.	Dušan Semolič, roj. 1947, diplomirani pravnik, Pod akacijami 30, Ljubljana
44.	Darinka Smrke, roj. 1919, diplomirana ekonomistka, Slavka Gruma 4, Novo mesto
45.	Slavko Soršak, roj. 1931, diplomirani politolog, Heroja Staneta 4, Maribor
46.	Jože Stegne, roj. 1948, diplomirani veterinar, M. Pirca 7, Sežana
47.	Valerija S k e r b e c , roj. 1951, diplomirana pravnica, Ziherlova 41. Ljubhana
43. Emil Štern, roj. 1942, ekonomist, Kisovec 72, Zagorje
49.	Gita Vončina, roj. 1944, politična delavka. Topniška 62. Ljubljana
50.	Mihael Žilavec, roj. 1933, visoko kvalifici-_ rani modelni mizar, Ljubeljska 24, Ljubljana
St. RVK-26/86
Ljubljana, dne 15. aprila 1986.
Republiška volilna komisija Tajnik	Predsednik
Ivan Rau 1. r.	Tomo Grgič 1. r.
Člani
Franci Grad 1. r.
Marko Herman 1. r.
Boštjan Markič 1. r.
Slavko Osredkar 1. r.
Miroslav Petje 1. r.
858.
POROČILO
Republiške volilne komisije SR Slovenije o izidu volitev delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije iz SR Slovenije
1.	Volitve delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije so bile v vseh občinskih skupščinah na območju SR Slovenije dne 14. aprila 1986.
2.	Volitve delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije so bile opravljene na podlagi liste kandidatov, ki jo je določila Kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na seji dne 31. marca 1986, potrdila pa Republiška volilna komisija z odločbo št. RVK-25/2-86 z dne 31. marca 1986.
Na listi kandidatov je bilo:
a)	iz vrste delegacij temeljnih organizacij zdru-
ženega dela, Jugoslovanske ljudske armade in pripadnikov narodnosti 19 kandidatov, od katerih se je volilo 17 delegatov;	#
b)	iz vrst delegacij krajevnih skupnosti in delegacij družbenopolitičnih organizacij 17 kandidatov, od katerih se je volilo 13 delegatov.
3.	V vseh občinskih skupščinah na območju. SR Slovenije je skupaj 5.950 delegatov. Na volilnih sejah je bilo navzočih skupaj 5.337 delegatov .vseh zborov občinskih skupščin, glasovalo pa je 5.328 delegatov.
Po četrtem odstavku 63. člena zakona je bilo skupaj 157 (stosedeminpetdeset) neveljavnih glasovnic.
4.	Na vseh sejah občinskih skupščin za volitve delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ je bila navzoča večina delegatov vsakega zbora po 57. členu zakona.
5.	Po obravnavi zapisnikov sej občinskih skupščin in sej občinskih volilnih komisij ter ostalega gradiva je komisija ugotovila, da so bile volitve veljavno izvedene v skladu z določbami zakona.
Na podlagi pregledanega volilnega gradiva je komisija ugotovila naslednje volilne izide:
I.	za kandidate iz vrst temeljnih organizacij združenega dela, Jugoslovanske ljudske armade in pripadnikov narodnosti
(izmed 19 kandidatov se je volilo 17 delegatov)
a) kandidati, ki so bili izvoljeni v vseh občinskih skupščinah, so dobili -naslednje število glasov:
Zap. št.	Ime in priimek	Skupno štev. glasov v vseh obč. skup
i.	Ciril Korošec	4.871
2.	Jože Breznikar	4.852
3.	J anez Kern	4.793
4.	Danijel Pučko	4.792
5.	Dušan Benčič	4.786
6.	Emil Koštomaj	4.785
7.	Dušan Plestenjak	4.783
8.	Martin Molan	4.772
9.	Janko Pučnik	4.755
10	Janez S a š e k	4.745
11.	Jože M e š I	4.668
12.	Marta Deisinger	4.629
13.	Silvano S a u	4.567
14.	Natan B e r n o t	4.552
15.	Ljubica M i k š a	4 540
16.	Ivan Pezdirc	4.526
b) kandidati, ki so dobili večino glasov v občinskih skupščinah, na območju katerih živi večina delovnih ljudi in občanov republike:
Skupno število ”“P*	Ime in priimek	glasov st*	v obč. skupščinah	Štev. delovnih ljudi in občanov, ki živijo v občinah, kjer je v skupščinah kandidat dobil večino glasov
1.	Vilko Jelen	4.068 2.	Branko Jovanovič 3.404 3.	Ivan S a p a č	3.329	1,407.217 1,350.940 1,306.812
Po drugem odstavku 67. člena zakona je bil izmed teh kandidatov izvoljen Vilko Jelen, nista pa bila izvoljena Branko Jovanovič in Ivan S a p a č. II. Za kandidate iz vrst delegacij krajevnih skupnosti in delegacij družbenopolitičnih organizacij (izmed 17 kandidatov se je vejilo 13 delegatov) a) kandidati, ki so bili izvoljeni v vseh občinskih skupščinah, so dobili naslednje število glasov:	
Z^P' Ime in priimek	Skupno štev. glasov v vseh občinskih skupščinah
1.	Franc Ambrož 2.	Leopold Grošelj 3.	Vika P 0 t 0 č n Lk 4.	Jože Marolt 5.	Stanko Cerjak 6.	Božo Kovač 7.	Marjan Rožič 8.	Jože S u š m e 1 j 9.	Zdravko Zabukovec 10. Janez Lukač	4.449 4.411 4.332 4.319 4.295 4.291 4.271 4.155 4.028
b) kandidati, ki so dobili večino glasov v občinskih skupščinah, na območju katerih živi večina delovnih ljudi in občanov republike:	
Število Zap. —	.	,	glasov št-	Ime in priimek	v občln. skupščinah	Štev. delovnih ljudi in obč., ži živijo v občinah, kjer je v skup. kandidat dobil večino glasov
1.	Ivan	Vitežnik	4.037 2.	Gojmir Komar	3.755 3.	Peter	Hedžet	3.227 4.	Anka	Tominšek	3.119	1,407.345 1,407.345 1,335.058 1,242.249
Po drugem odstavku 67. člena zakona so bili izmed teh kandidatov izvoljeni: Ivan Vitežnik, Gojmir Komar in Peter Hedžet, ni pa bila izvoljena Anka To-mišek. c) kandidati, ki niso dobili potrebne večine glasov v občinskih skupščinah in niso bili izvoljeni:	
Ime in priimek	Štev. glasov v občinskih skupščinah
1.	Tone T u r n h e r
2.	Zora Tomič
3.	Franc Tetičkovič
2.346
1.554
939
6.	Na podlagi ugotovljenih izidov glasovanja je komisija ugotovila, da so za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije izvoljeni:
* I. Izmed kandidatov iz vrste temeljnih organizacij združenega dela, Jugoslovanske ljudske armade in pripadnikov narodnosti:
1.	Ciril Korošec, roj. 28. 6. 1937, pek, Slovenec, član delegacije TOZD Peks Škofja Loka,
2.	Jože Breznikar, roj. 6. 1. 1945, delovodja, Slovenec, član delegacije, TOZD Papirnica Radeče,
3.	Janez Kern, roj. 3. 4. 1940, elektrotehnik, pomočnik direktorja TOZD, Slovenec, član delegacije TOZD Mehanske konstrukcije in deli delovne organizacije ISKRA Telematika Kranj
4.	Danijel Pučko, roj. 10. 2. 1944, univerzitetni profesor, Slovenec, član delegacije VTOZD Ekonomski inštitut Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze v Ljubljani
5.	Dušan Benčič, roj. 22. 11. 1953 strojni tehnik, načrtovalec tehnoloških operacij, Slovenec, član delegacije TOZD TOMOS Koper
6	Emil Koštomaj, roj. 24. 4 1937, oficir JLA, Slovenec, član delegacije Vojne pošte 2050, Ljubljana
7.	Dušan Plestenjak, roj. 30. 7. 1942, inženir lesarstva, vodja razvojnega oddelka, Slovenec, član delegacije delovne organizacije LIKO Vrhnika
8.	Martin Molan, roj. 24. 5. 1946, diplomirani elektro inženir, vodja elektrovzdrževanja, Slovenec, član delegacije Nuklearne elektrarne Krško
9.	Janko Pučnik, roj. 6. 3. 1957, diplomirani pravnik za industrijsko lastnino in avtorsko pravo, Slovenec, član delegacije delovne organizacije ISKRA DELTA Ljubljana
10.	Janez Sašek, roj. 4. 7. 1937, inženir organizacije dela, komercialist, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti skupnih služb BELT Črnomelj
11.	Jože Mešl, roj. 1. 3 1940,'obratovodja, Slovenec, član delegacije, TOZD Proizvodni obrati, Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad Celje
12.	Marta Deisinger, roj. 29. 3. 1953, dipl. ekonomistka, vodja oddelka za poslovno strategijo, Slovenka, članica delegacije delovne organizacije ETA Cerkno
l?. Silvano Sau, roj. 30. 6. 1942, direktor RTV Koper, Italijan, član delegacije Obalne konference SZDL Koper
14.	Natan Bernot, roj. 11. 8. 1931, diplomirani inženir strojništva, vodja skupine za projektiranje, Slovenec, član delegacije TOZD Inženiring, Elektro-projekt Ljubljana
15.	Ljubica M i k š a , roj. 8. 2. 1950, diplomirana inženirka kemije, samostojni analitik, Srbkinja, članica delegacije TOZD Inštitut Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto
16.	Ivan Pezdirc, roj. 8. 10. 1945, ekonomist, vodja finančne službe, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti skupnih služb NOVOLES, Straža pri Novem mestu
17.	Vilko Jelen, roj. 22. 11. 1951, avtomehanik, Slovenec, član delegacije Delovne organizacije AVTO-OBNOVA, Maribor
II. Izmed kandidatov iz vrst delegacij krajevnih skupnosti in delegacij družbenopolitičnih organizacij:
1.	Franc Ambrož, roj. 27. 10. 1926, strojni tehnik, samostojni obrtnik, Slovenec, član delegacije Obrtnega združenja Maribor Pobrežje
2.	Leopold Grošelj, roj. 13.	8.	1941, višji
upravni delavec, doslej predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Hrastnik, Slovenec, član delegacije KS Rudnik Hrastnik
3.	Vika Potočnik, roj. 3. 1. 1957, pedagoginja,
Slovenka, članica delegacije RK zveze socialistične mladine Slovenije
4.	Jože Marolt, roj. 23. 4. 1927, diplomirani politolog, delegat Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ, Slovenec, član delegacije KS Ljubljana Šiška
5.	Stanko Cerjak, roj. 17. 11. 1947, kmetijski tehnik, vodja analitske službe pri Temeljni organizaciji kooperantov Agraria Brežice, Slovenec, član delegacije občinske konference SZDL Brežice
6.	Božo Kovač, roj. 22. 10. 1935, generalni direktor BORBE Beograd, Slovenec, član delegacije KS Rožna dolina, Ljubljana Vič-Rudnik
7.	Marjan Rožič, roj. 12. 9. 1932, dri političnih znanosti, član Predsedstva ZK SZDL Jugoslavije, Slovenec, član delegacije KS Vrhovci, Ljubljana Vič-Rudnik
8.	Jože Š u m e 1 j, roj. 3. 11. 1938, profesor sociologije, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Nova Gorica
9.	Zdravko Zabukovec, roj. 14. 8. 1940, diplomirani pravnik, . koordinator blagovnega prometa BREST Cerknica, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Cerknica
‘10. Janez Lukač, roj. 9. 9. 1931, diplomirani pravnik, delegat Zveznega zbora Skupščine SFRJ, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Litija
11. Ivan Vitežnik, roj. 10. 6. 1949, diplomirani ekonomist, član kolegijskega poslovodnega prgana Ljubljanske banke, Slovenec, član delegacije KS Slovenj Gradec
12 Gojmir Komar, roj. 6. 10. 1931, diplomirani pravnik, generalni sekretar Skupščine SR Slovenije, Slovenec, član delegacije KS Bežigrad II., Ljubljana Bežigrad
13.	Peter Hedžet. roj. 13. 3. 1940, diplomirani politolog. Slovenec, član delegacije Mestne konference SZDL Maribor
Št. RVK-25/86
Ljubljana, dne 15 aprila 1986.
Republiška volilna komisija Tajnik	Predsednik
Ivan Ran 1. r.	’ Tomo Grgič 1. r.
Člani
Marko Herman 1. r.
Franci Grad 1. r.
Boštjan Markič 1. r.
Slavko Osredkar 1. r.
Miroslav Petje 1. r.
859.
Na podlagi 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih fUradni list SRS, št. 1/79, 11/81) je skupščina Zveze kmetijskih skupnosti Slovenije na svoji seji dne 27. februarja 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom urejajo kmetijske zemljiške skupnosti notranjo organiziranost Zveze, postopek za sprejemanje odločitev, s katerimi se izvršujejo naloge Zveze in pristojnosti njenih organov.
2.	člen
(1)	Zveza je pravna oseba.
(2)	Ime Zveze je »Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije«.
(3)	Sedež Zveze je v Ljubljani, Miklošičeva 4.
(4)	Zveza ima svojo štampiljko okrogle oblike z besedilom. Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije.
II. ORGANIZACIJA ZVEZE
3.	člen
Organi zveze so:
—	skupščina Zveze
—	izvršilni odbor
—	odbor za samoupravni nadzor.
♦	Skupščina Zveze
4.	člen
(1)	Najvišji samoupravni organ Zveze je skupščina.
(2)	Skupščina opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	sprejema program Zveze in spodbuja kmetijske zemljiške skupnosti k izvajanju kmetijske zemljiške politike, opredeljene v predpisih s področja kmetijstva in drugih družbenih in političnih dokumentih:
2.	določa predlog samoupravnega sporazuma o nalogah, združevanju sredstev in financiranju Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije:
3.	sklepa samoupravne sporazume, . družbene dogovore in dogovore o temeljih družbenih planov;
4.	sprejema dolgoročne in srednjeročne plane in letne programe dela Zveze;
5.	usklajuje in sprejema programe prostorskih ureditvenih posegov, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo na podlagi planov in programov kmetijskih zemljiških skupnosti:
6.	usklajuje in sprejema skupaj z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije programe kmetijskih melioracij in komasacij na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in družbenega plana SR Slovenije:
7.	obravnava zadeve z delovnega področja republiške skupnosti za gozdarstvo v smislu 3. odstavka
19.	člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85);
8.	sprejema sklepe o združevanju sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti za prostorske ureditvene posege, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo na podlagi, dogovarjanja in usklajevanja s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi;
9.	voli predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednika in člane izvršilnega odbora;
10.	voli člane odbora za samoupravni nadzor;
11.	imenuje osem delegatov v skupni organ Zveze vodnih skupnosti Slovenije (1. odstavek 6. člena za-
kona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 — Uradni list SRS, št 3/82);
12.	obravnava poročilo, ki ga pripravi skupni odbor delegatov Zveze in Zveze vodnih skupnosti Slovenije;
13.	imenuje delegate za tiste organe, v katerih sodeluje Zveza, če tako določa zakon ali samoupravni sporazum in določa smernice za njihovo delo;
14.	sprejema finančni načrt in zaključni račun Zveze za koledarsko leto;
15.	določa višino prispevkov iz sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti za redno dejavnost Zveze in njenih odborov in komisij;
16.	sprejme predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnega srednjeročnega plana kmetijskih zemljiških skupnosti v SR Sloveniji.
5.	člen
(1)	Skupščino sestavljajo delegati kmetijskih zemljiških skupnosti v občinah SR Slovenije.
(2)	Vsaka kmetijska zemljiška skupnost ima v skupščini eno delegatsko mesto. Način delegiranja delegatov določajo kmetijske zemljiške skupnosti v svojem statutu. Član odbora za samoupravni nadzor ne more biti delegiran kot delegat skupščine.
(3)	Delegat za sejo skupščine Zveze mora irdeti pooblastilo svoje kmetijske zemljiške skupnosti.
6.	Ben
(1) Skupščina dela na sejah.
_ (2) Skupščina se sestaja kadar je potrebno, vendar najmanj dvakrat letno.
(3)	Seje skupščine Zveze sklicuje in vodi predsednik skupščine.
(4)	Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine:
—	če to predlaga izvršilni odbor Zveze,
—	če to predlagajo vsaj tri kmetijske zemljiške skupnosti,
—	če to predlaga odbor za samoupravni nadzor.
7.	člen
(1)	Predlog dnevnega reda za sejo skupščine Zveze pripravi predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikom izvršilnega odbora.
(2)	Sklic za sejo skupščine mora biti poslan najmanj trideset dni pred dnem, ki je določen za sejo.
8.	člen
(1)	Skupščina Zveze je sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica vseh delegatov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
(2)	Predlog je v skupščini Zveze sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delegatov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
9.	člen
(1) V primeru, ko se odloča o naslednjih vprašanjih:
—	prednosti pri izvajanju programov prostorskih ureditvenih operacij na področju SR Slovenije,
—	sprejemanje programov kmetijskih' melioracij in komasacij na meliorativnih območjih skupaj z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije,
—	sprejemanje finančnega plana in zaključnega računa Zveze,
—	sprejemanje statuta,
je skupščina Zveze sklepčna, če je na seji navzočih 2/3 delegatov.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh delegatov.
10.	Ben
O sejah skupščine Zveze se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik skupščine in zapisnikar.
11.	Ben
Skupščina Zveze sprejme poslovnik o svojem delu.
Predsednik skupščine
12.	člen
(1)	Predsednika skupščine izvoli skupščina Zveze KZS potem, ko pridobi mnenje pristojnega organa Republiške konference SZDL.
(2)	Predsednik skupščine Zveze sklicuje in vodi seje skupščine, podpisuje akte, ki jih je sprejela skupščina, predstavlja Zvezo ter opravlja druge naloge, ki jih določata statut in skupščina Zveze.
(3)	V odsotnosti predsednika skupščine opravlja naloge predsednika skupščine njegov namestnik.
13.	Člen
(1)	Predsednika skupščine oziroma njegovega namestnika izvolijo delegati skupščine za dobo štirih let.
(2)	Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika skupščine Zveze oziroma za njegovega namestnika.
Izvršilni odbor skupščine Zveze
14.	člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine Zveze in opravlja naslednje naloge:
1.	skrbi za izvrševanje sklepov in aktov, ki jih je sprejela skupščina Zveze;
2.	usklajuje delo organov Zveze;
3.	predlaga skupščini Zveze osnutke splošnih aktov, planov, programov in- drugih aktov z delovnega področja Zveze;
4.	predlaga skupščini Zveze ustanovitev strokovnih odborov in imenuje začasne komisije ali delovne skupine za posamezna vprašanja iz dejavnosti Zveze ter jim določa naloge;
5.	usmerja in spremlja delo strokovnih teles in služb Zveze;
6.	daje mnenje skupščini na vse predloge in sklepe, ki jih obravnava oziroma sprejema skupščina, če jih ni predlagal sam izvršilni odbor;
7.	daje smernice za delo predsedniku izvršilnega odbora.
8.	poroča skupščini o delu in poslovanju Zveze;
9.	določa delegate Zveze v organizacijah, v katerih sodeluje Zveza.
10.	obravnava periodične obračune, letne finančne načrte in zaključne račune;
11.	sklepa samoupravne sporazume z delavci delovne skupnosti Zveze o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih:
12.	določa v skladu z družbenim dogovorom osnove in merila za določanje osebnih dohodkov, na-
domestil, nagrad, sejnin,'^ dnevnic, potnih stroškov in drugih prejemkov voljenim članom organov Zveze in članom strokovnih odborov in komisij pri Zvezi;
13.	rešuje po pooblastilu in smernicah skupščine Zveze zadevej o katerih sicer odloča skupščina;
14.	sodeluje pri pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v skladu z zakonom;
15.	opravlja tudi druge naloge, ki so določene s tem statutom in z drugimi splošnimi akti Zveze ali pa po nalogu skupščine Zveze.
15.	člen
(1)	Izvršilni odbor skupščine Zveze sestavljajo delegati, Id jih izvoli skupščina Zveže.
(2)	Izvršilni odbor šteje 13 članov in predsednika izvršilnega odbora.
(3)	Pri volitvah članov izvršilnega odbora je treba upoštevati načelo enakomerne zastopanosti vseh območij v SR Sloveniji, tako da ima vsako območje v izvršilnem odboru enega člana.
(4)	Mandatna doba članov izvršilnega odbora je štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora skupščine.
16.	člen
(1)	Izvršilni odbor skupščine dela na sejah.
(2)	Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora. Sejo skliče na lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik skupščine Zveze, predsednik odbora za samoupravni nadzor ali vsaj trije člani izvršilnega odbora.
(3)	Če je predsednik izvršilnega odbora odsoten, ga nadomešča član izvršilnega odbora, ki ga določijo člani izvršilnega odbora izmed sebe.
(4)	Sejo izvršilnega odbora skupščine pripravi predsednik izvršilnega odbora.
(5)	O seji izvršilnega odbora skupščine Zveze se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik izvršilnega odbora in zapisnikar.
(6)	Zapisnike s sej izvršilnega odbora je treba dostavljati tudi predsedniku odbora za samoupravni nadzor.
17.	člen
(1)	Izvršilni odbor skupščine je sklepčen, če je na seji navzoča več *kot polovica njegovih članov.
(2)	Izvršilni odbor odloča na seji z večino glasov vseh članov.
Predsednik izvršilnega odbora ‘ , ,
18.	člen
(1)	Predsednik izvršilnega odbora je izvoljen na skupščini Zveze KZS potem, ko se pridobi mnenje pristojnega organa Republiške konference SZDL.
(2)	Predsednika izvršilnega odbora izvolijo delegati skupščirie za dobo štirih let.
(3)	Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika izvršilnega odbora Zveže KZS.
(4)	Predsednik izvršilnega odbora ima enake pravice, kot člani izvršilnega odbora.
(5)	Predsednik izvršilnega odbora:
1.	zastopa Zvezo nasproti družbenim organom, drugim organom in organizacijam ter tretjim osebam;
2.	je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta Zveze, sklepa pravne posle in podpisuje dokumente za Zvezo;
3.	izvršuje odločitve in sklepe skupščine in izvršil-: nega odbora.
4.	na temelju smernic skupščine in izvršilnega odbora vodi, usklajuje in organizira delo v Zvezi in koordinira delo strokovnih odborov, komisij in drugih strokovnih teles Zveže;
5.	skrbi za usklajevanje dejavnosti Zveze z drugimi družbenimi, političnimi in strokovnimi dejavniki na področju zemljiške politike;
6.	organizira in vodi družbeno samozaščito Zveze.
(6)	Predsednik izvršilnega odbora je za svoje delo
odgovoren skupščini Zveze in izvršilnemu odboru.
19.	člen
(1)	Skupščina Zveze imenuje delegate v skupne odbore ali komisije po opravljenem evidentiranju in na podlagi predlogov kmetijskih zemljiških skupnosti.
(2)	Pri evidentiranju in predlaganju kandidatov mora biti upoštevana enakomerna zastopanost vseh območij Slovenije.
20.	člen
'Skupščina Zveze imenuje delegate za dobo štirih let. Delegat je lahko po preteku te dobe imenovan še za štiriletno dobo.
21.	člen
Delegat, ki ga imenuje skupščina Zveze, je odgovoren skupščini, ki ga lahko pred potekom mandatne dobe razreši, če delegat ne opravlja svojih dolžnosti ali če tako predlagajo kmetijske zemljiške skupnosti, ki so ga predlagale v imenovanje. Za delegata je ime-noVan tisti kandidat,' za katerega glasuje večina delegatov skupščine Zveze.
22.	člen
Skupščina Žvbze vsaj enkrat letno obravnava poročilo, ki ga pripravijo delegati oziroma delegacije ob sodelovanju delavcev, ki opravljajo strokovna dela za Zvezo. Vsak delegat je dolžan upoštevati smernice, ki jih sprejme skupščina Zveze.
23.	člen
(1)	Delegah je dolžan na sejah odborov oziroma komisij zastopati smernice skupščine Zveze.
(2)	Delegat je dolžan o svojem delu poročati tudi izvršilnemu odboru Zveze, če ga izvršilni odbor povabi na svojo sejo. ali če zatheva pismeno poročilo o delu delegatov oziroma delegacije.
Odbor za samoupravni nadzor
24.	člen
(1)	Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic uveljavljajo kmetijske zemljiške skupnosti v odboru za samoupravni nadzor, ki ga izvoli skupščina Zveze po načelu enakomerne zastopanosti vseh. območij v SR Sloveniji.
(2)	Odbor za samoupravni nadzor ima sedem članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika odbora.
25.	člen
Odbor za samoupravni nadzor:
1.	spremlja in nadzoruje uresničevanje določb samoupravnega sporazuma, statuta in drugih šahrio-upravnih splošnih aktov Zveze;
2.	spremlja in nadzoruje izvrševanje sklepov, ki jih je sprejela skupščina in drugi samoupravni organi Zvezd;
3.	spremlja in nadzira materialno in finančno poslovanje Zveze;
4.	nadzoruje izvajanje obveznosti kmetijskih zemljiških skupnosti do Zveze, ki izvirajo iz samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih aktov Zveze;
5.	nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, s katerimi kmetijske zemljiške skupnosti združujejo sredstva za izvajanje skupnih nalog v Zvezi;
6.	nadzira uresničevanje določb samoupravnega sporazuma, sklenjenega z delavci delovne skupnosti;
7.	opravlja druge zadeve v skladu z ustavo, zakonom in sklepi skupščine Zveze.
26.	člen
O svojih ugotovitvah, predlogih in sklepih obvešča odbor za samoupravni nadzor skupščino Zveze aii izvršilni odbor oziroma druge organe Zveze.
27.	člen
Odbor za samoupravni nadzor lahko sprejme poslovnik o svojem delu.
Strokovni odbori in komisije Zveze
28.	člen
(1)	Stalni odbori in začasne komisije Zveze se ustanovijo z nalogo, da pripravljajo poročilajn druge elaborate za potrebe organov upravljanja Zveze ali z nalogo, da, spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja z delovnega področja Zveze.
(2)	Stalne strokovne odbore ustanovi skupščina Zveze na predlog izvršilnega odbora, predsednika in člana pa impnuje izvršilni odbor.
(3)	Začasne komisije in delovne skupine za razreševanje posameznih strokovnih vprašanj imenuje izvršilni odbor skupščine, ki tudi spremlja njihovo delo in jih po opravljenih nalogah razrešuje.
III.	DELOVNA SKUPNOST ZVEZE
29.	člen
(1)	Strokovna, tehnična in administrativna opra-■vila, ki so. potrebna za delovanje Zveze, opravljajo delavci na podlagi sporazuma o medsebojnih pravicah
in obveznostih.
(2)	Delavci opravljajo vsa potrebna opravila za izvajanje sklepov skupščine Zveze, izvršilnega odbora, delegacij, strokovnih odborov, komisij ter delovnih in
strokovnih skupin.
30.	člen
Strokovno, tehnično in administrativno delo organizira in vodi predsednik izvršilnega odbora kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
31.	člen
(1)	Pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo
strokovna, tehnična in administrativna opravila ureja sporazum, ki ga sklenejo delavci in izvršilni odbor Zveze.	X
(2)	Sporazum določa pravice in obveznosti delavcev In Zveze ter ureja tudi pravice in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja.
32.	člen
Izvršilni odbor Zveze je dolžan vsaj enkrat letno poročati skupščini Zveze o vprašanjih, ki se nanašajo na izpolnjevanje sporazuma ter na opravljanje strokovnih, tehničnih in administrativnih opravil za potrebe Zveze.
IV.	PLANIRANJE V ZVEZI
33.	člen
Zaradi usklajevanja in usmerjanja svojih in širših družbenih interesov glede pravilne rabe kmetijskih zemljišč in uresničevanje drugih svojih nalog, sprejme Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije v skladu s sistemom družbenega planiranja dolgoročne, srednjeročne in letne plane.
34.	člen
V srednjeročnem planu opredeli Zveza tudi programe raziskav, študij in strokovnih nalog o vprašanjih prostorske kmetijske problematike in zemljiške politike, ki jih potrebuje pri opravljanju nalog.
V.	JAVNO OBVEŠČANJE
35.	člen
Zveza KZS zagotavlja javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. Zveza KZS zagotavlja javnost svojega dela prek sredstev javnega obveščanja zlasti s tem, da:
—	omogoča predstavnikom sredstev javnega obveščanja navzočnost na sejah in sestankih,
—	daje predstavnikom javnega obveščanja gradiva za svoje seje in sestanke ter druge informacije o svojem delu,
—	sodeluje na tiskovnih konferencah s predstavniki sredstev javnega obveščanja,
—	objavlja v sredstvih javnega obveščanja sklepe, stališča in mnenja organov Zveze KZS. ki so širšega pomena.
VI.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA .
IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
36.	člen
(1)	Zveza se vključuje v priprave za splošno ljudsko obrambo in sodeluje pri uresničevanju družbene samozaščite.
(2)	Izvršilni odbor sprejme poseben akt, s katerim podrobneje uredi aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ali pristopi k urejanju obrambnih in samozaščitnih aktivnosti skupaj z drugimi skupnostmi ali tezami.
VII.	KONČNI DOLOČBI '
37.	člen
Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
38.	člen
(1)	Ta statut sprejme skupščina Zveze.
(2)	Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije Franc Simonič 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE
860.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in delavci, ki opravljajo obrtno in drugo
gospodarsko dejavnost (v nadaljevanju: uporabniki) in delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj in Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana (v nadaljevanju: izvajalcu, organiziranj v. Ootiioem vodni skupnosti Gorenjske (v nadaljevanju: OVS Gorenjske), na osnovi 43. člena zakona o vodah (v nadaljevanju: kOV) in na osnovi 113. člena zakona o sistemu družbenega palniranja in o družbenem planu SR Slovenije ter v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OVS Gorenjske in samoupravnega sporazuma o temeljih piana ZVSS za obdobje 1986 do 1990 sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 19S5—1990
I.	SPLOŠNE LOLOCBE
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo skupne interese, ki so v obdobju 1986—1990 temeljnega pomena za nadaljnji vodnogospodarski razvoj vodnega območja OVS Gorenjske.
2.	člen
Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1988—1990, osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1936—1990, SaS o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije ocen in analiz razvojnih možnosti vodnega ob;nočja Gorenjske in občin na tem območju ter elementov za pripravo tega sporazuma, udeleženci ugotavljajo potrebo po nadaljnem vodnogospodarskem razvoju vodnega območja Gorenjske v skladu s planskimi usmeritvamf ožje in širše družbene skupnosti.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se. udeleženci sporazumemo o (43. člen ZQV):
—	fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vede, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
—	o lokaciji, rokih zgraditve in potrebnih sredstev za posamezne objekte,
—	o samoupravnem združevanju sredstev (osnove in merila),
—	o pogojih in rlačinib uporabe in o upravljanju s sredstvi.
—	o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode. vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda,
—	o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda,
—	o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbeno političnih skupnosti,
—	o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Zvezi vodnih skupnosti.
—	o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti in
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne' ljudske obrambe m družbene samozaščite.
4.	člen
V skladu z nalogami iz prejšnjega člena bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj' usmerjen v naslednje področje:
— vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter vzdrževanje in urejanje korit naravnih vodotokov za ohranitev oziroma izboljšanje obstoječega stanja vodnega režima,
—	vzdrževanje in urejanje hudournikov ter stabiliziranje hudourniških in erozijskih območij,
—	v preprečevanje onesnaževanja ter čiščenje odpadnih voda,
—	v zavarovanje zalog pitne vode s proučevanjem možnosti za nova zajetja tako pitne kot industrijske vode ter v bogatenje podtalnice,
—	ureditev osnovne odvodnje na melioracijskih območjih,
—	obveznost sodelovanja pri zaščiti voda Bohinjskega jezera.
5.	člen
Na osnovi usmeritev iz prejšnjega člena, udeleženci s tem sporazumom določajo program vodnogospodarskih vlaganj za obdobje 1986—1990, za katerega bodo uporabniki zagotovili 3,345 mio din sredstev (po cenah leta 1984), kar predstavlja 0,56 “/o družbenega proizvoda. Uporabniki se s tem sporazumom obvezujejo, da bodo zagotovili tudi del sredstev za izvedbo programa, ki je opredeljen v SaS o temeljih plana ZVSS za obdobje 1986—1990 in znaša 16,74 %> vseh zbranih sredstev oziroma 560 mio din.
6.	člen
Na osnovi gornjih opredelitev so za območje OVS Gorenjske, v srednjeročnem obdobju 1986—1990, po posameznih namenih predvidena naslednja vlaganja:
	Cene 1984, v mio		din
Vlaganja v obdobju 1936—1990	mio	•ft	mio letno
1. Osnov, minimal. vodnogosp. dej.	2175	78,09	435
1.1. a) redno vzdrževanje	1514	54,36	382
1.2. b) ure j. vod. režima — poplave	480	17,24	96
c) študij. — raziskoval, dej.	69	2,47	M
d) funkcional. izdatki OVS "	64	2,30	13
e) odplačilo posojil	14	0,50	3
£) SLO	34	1,22	7
2. Investicije a) vodnogospodar. objekti — reg. vodotokov • v zvezi z meltor.	150	5,40	30
b) soudeležba za varstvo voda —	oskrba z vodo —	zmanjšanje onesnaženosti vode	460	16,'51	92
Skupaj	2385	18M*	esr
7.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo VG organizacije obseg' in strukturo svojih proizvodnih kapacitet prilagajale zadovoljevanju potreb opredeljenih s jpla-nom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju OVS Gorenjske v obdobju 1986—1990.
V tem smislu bodo VG organizacije po sprejetju tega sporazuma postopoma in po optimalni ekonomski tehnični dinamiki zagotovile ustrezen kadrovski potencial in delovna sredstva, 'kot tudi učinkovito organizacijo dela in ustrezno tehnološko delitev dela, ki' je potrebna za izvrištev dogovorjenih nalog.
7.	a člen
Na splošno se bodo pri izvajanju vseh vrst vodnogospodarskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splšno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme, ki so se doslej uporabljale v vodnem gospodarstvu.
II.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA , ■	8. člen
Udeleženci se dogovorimo, da je predmet svobodne menjave dela v vodnem gospodarstvu predvsem:
—	izvajanje posamičnih vodnogospodarskih storitev (a)
—	izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti (b)
—	izvajanje vodnogospodarske dejavnosti (c)
Opomba: V naslednjih obrazložitvah so s črkami
a, b in c podani vsebinski sestavni deli. ki spadajo pod zgoraj navedene glavne predmete svobodne menjave dela.
9.	člen
Izvajanje programa posamičnih vodnogospodarskih storitev, izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in izvajanje dejavnosti zajema:
1.	Varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo pred poplavami
1.1.	Redno tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in tekoče urejanje naravnih strug vodtookov zajema predvsem:
—	(a) čiščenje obrežja in strug vodotokov ter jezer z odstranjevanjem zarasti, naplavin, lokalnih preprek ipd.
—	(a) vegetacijske ukrepe (sajenje popleti, bu-muziranje, biotorkretiranje ipd.)
—	(a) popravila v naravnih in umetnih strugah, redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi
—	(a) dopolnitev in nameščanje kamnometov, sanacijo podjedenih mest, popravilo obrežnih zavarovanj. pragov, nasipov, konsolidacijskih objetov na erozijskih površinah, ipd.
—	(a) čiščenje in popravilo odvodnih jarkov osnovne odvodne mreže na melioracijskih površinah
—	(c) pripravo programov in izdelavo dokumentacije za izvedbo zgoraj navedenih del
1.2.	Vzdrževanje objektov
Za vzdrževanje objektov na vodah In vodotokih, pri čemer se ne menja vodni režim ter za izvajanje del ni potrebna lokacijska dokumentacija, temveč samo vodnogospodarska razprava in prijava del, se šteje:
—	(a) objavljanje in večja popravila na vseh vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi
—	(a) stabilizacija stanja in objektov za varstvo in usmerjanj^ tokov dolinskih .odvodnikov in hudournikov ter na erozijskih površinah (vzdolžne in prečne zgradbe kinete za usmeritev toka, zavarovanje obrežja pred spodjedanjem, urejanje vodnih tokov pri izravnavi meandrov ipd).
—	(a) zavarovalna dela in ureditve na snežnih pokrovih ter snežnih in zemeljskih plazovih, če je voda vzrok ogroženosti
—	(c) priprava programov in izdelava tehnične dokumentacije za izvedbo zgoraj navedenih del.
1.3.	Obramba pred poplavami
Izvajanje obrambe pred poplavami zajema predvsem naslednje:
—	(c) pripravo načrtov za obrambo pred poplavami
—	(c) pripravo materialnih sredstev za obrambo pred poplavami
—	(c) organizacijo konkretne akcije
—	(c) izvedbo konkretne akcije	'
—	(c) izdelavo programa za sanacijo poškodb nastalih zaradi poplave na vodnogospodarskih objektih in naravnih strugah
—	(n) sanacijo poškodb nastalih zaradi poplave
1.4.	Rečno nadzorstvo
Redno rečno nadzorstvo zajema predvsem:
—	(c) rečno nadzorstvo in nadzorstvo hudourniških območij z obveznostjo mesečnega poročanja
—	(c) sprotno pripravo predlogov za vzdrževanje
—	(c) stalno kontaktiranje z ribiči in drugimi interesenti ter posredoavnjem njihovih informacij
—	fc) ugotavljanje in ukrepanje ob eventuelnih nepričakovanih onesnaževanjih na vodotokih in jezerih
—	(c) usmerjanje odvzema in nadzor1 nad odvzemom plavin.
1.5.	Pregled tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad izvajanjem del tekočega vzdrževanja in obnavljanja.
2.	Urejanje vodnega režima ter izkoriščanje in raba voda
To področje dela zajema predvsem:
—	(c) programiranje, planiranje in, usklajevanje razvoja xrodnega gospodarstva na vodnem območju Gorenjske
—	(b)- zbiranje in obdelavo za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov
—	(b) izdelavo predlogov razvojnih načrtov (dolgoročni, srednjeročni In letni) z vsemi podlogami in vodnogospodarskimi bilancami
—	(c) pripravo predlogov št u d Hskn-raz! skoval ni h nalog, spremljanje njihove izdelave in poročanja o poteku in rezultatih
—	(c) sodelovanjem na vodnogospodarskih in lokacijskih razpravah
—	(c) spremljanje in analizo izvajanja sprejetih vodnogospodarskih načrtov
—	fb) izdelavo in ažuriranje vodnogospodarskih katastrov
—	(c) sodelovanje in pripravo dokumentov in ukrepov na področju SLO v vodnem gospodarstvu na območju Gorenjske

—	(c) koordinacijo in usklajevanje programov med samoupravnimi interesnimi skupnostmi 'in druž-beno-političnimi skupnostmi
—	(c) sodelovanje pri programiranju hidrometeorološke dejavnosti
—	(c) pridobivanje začasnih in končnih kata-strsko-geodetskih elaboratov in podlog
—	(c) pravno urejanje vodnih pravic in vodnih zemljišč, z vpisom v zemljiško knjigo,
—	(c) organiziranje združevanja sredstev za uresničitev dogovorjenega programa vodnogospodarske dejavnosti s pripravo predlogov virov, osnov in meril za oblikovanje sredstev,
—	(c) opravljanje raznih strokovnih opravil, sintez, analiz, poročil, obdelav in proučevanja gradiva za samoupravne organe v vodnem gospodarstvu,
—	(c) organiziranje izdelave investicijskih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora,
—	(c) oddajo vodnogospodarskih del.
3.	Varstvo pred onesnaženjem	•
To področje dela zajema predvsšm:
—	(c) spremljanje kakovosti površinskih vodo-
tokov in koordinacija del strokovnih raziskovalnih institucij na območju OVS Gorenjske,	,
—	(b)' izdelavo in ažuriranje katastra kakovosti voda za posamezne prereze in ?a določeno stanje (nQs),
■	—." (c) . registracija vseh onesnaževalcev, sprem-
ljanje sprememb in organiziranje kontinuirne kontrole stopnje onesnaženosti v skladu z zakonom o vodah (51. člen),
—	(c) pripravo sanacijskih programov za izboljšanje kakovostnega stanja voda oziroma odsekov vodotokov in aktivno sodelovanje pri izdelavi konkretmh načrtov sanacije,
—	(c) spodbujanje in usklajevanje interesov za zmanjšanje onesnaženja s spremembo tehnologij ali gradnjo čistilnih naprav.
—	(c) obvezno nadzorstvo nad vlaganji tistega dela združenih sredstev, ki ga uporabniki združujejo za varstvo kalcovosti voda. III.
III.	VLAGANJA V- NADALJNJI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ OBMOČJA OVS GORENJSKE
Standardi in normativi
10.	člen
Za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi se uporabljajo naslednji standardi:
1.	Za zahtevnejše objekte, kot so jezovi, talni pragovi, obrežni zidovi, jezbice (takih objektov je 60%>), je treba vlagati za vodotoke s:
Q 100 večji od 500 m3/sek (70 Vo) 2.2 »/o OS (vrednost ob j.)
Q 100 manjši od 500 mVsek 1,6 %> OS 2 za obrežne utrditve, skalomete, tlake", visoko-vodne nasipe, lesene kaste, biotehnične utrditve: (takih objektov je ca 30% za vodotoke s:
O 100 večji od 500 m-Vsek '70 %) 1,8 % OS Q 100 manjši od 500 mVsek (30 %) 1,5 % OS
3.	za manjše vodnogospodarske objekte in naprave na manjših vodotokih (talni pragovi, jezovi itd.): .(takih objektov je ca 10 %)
za vodotoke s:
Q 100 večji od 100 np/sek (80 %) 1,2 % OS
Q 100 manjši od 100 roVsek (20%) 1,2% OS
4.	za hudournike 1,86 % OS
5.	za odpravo eventualnih večjih škod po visokih vodah na vodnogospodarskih objektih in napravah ter na vodotokih se k gornjim standardom doda:
za vodotoke s:
Q 100 večji od 1000 m^/sek 0,5 % OS
Q 100 manjši od 1000 m3/sek večji od 100 m3/sek 0,4 % OS
Q100 manjši od 100 rrP/sek večji od 10 m3/sek 0,2 % OS
za hudournike 0,4 % OS
6.	za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov v splošni rabi na morski obali 2,2 % OS.
11.	člen
Za redno vzdrževanje naravnih strug, hudournikov in erozijskih žarišč se uporabljajo naslednji standardi :
1.	večji pomembnejši regionalni in medregionalni vodotoki (medrepubliški in meddržavni), ki niso še energetsko in vodnogospodarsko urejeni, kot so: Meža, Dravinja, Mura, Ledava, Savinja, Sotla, Sava, Krka, Kolpa, Ljubljanica, Sora, Soča, Vipava, Notranjska Reka, Dragonja v skupni dolžini okoli 800 km 80.000 din/km/leto
din/kmtleto
2. regionalni in medregionalni vodotoki s pritoki
Q 100 večji od 200 m3/sek	,	60.000
3 regionalni in lokalni vodotoki s pritoki
Q 100 je enako 20 do 200 rmVsek	40.000
4.	za hudournike z erodibilno strugo, in zaledjem, brez razvite hidrografske
mreže 1.853 km	80.000
5.	za urejanje zaledij hudournikov, kjer je specifično sproščanje
od 160—300 m3/km2/l	20.000
večje od 300 mVkm2/!	"	30.000
6.	lokalni vodotoki (razen meddržavnih in medrepubliških s pritoki)
Q 100 manjše od 20 m3/sek — urejajo priobrežni lastniki sami, razen za odsek skoza strnjena naselja
7.	za redno vzdrževanje morske obale 200.000
.	•	12. člen
Za urejanje vodnega režima se smatra:
—	zagotavljanje hidroeeološkib raziskav načrta obrambe pred poplavami in izdelave podlag za Zaščito vodnih virov ter izvajanje stalnega programa spremljanja "kakovosti voda (monitoring, intervencijske enote).
—	nadomestilo vodnogospodarskih objektov, ki ureja vodni režim na daljšem odseku,
—	urejanje vodotokov na daljšem odseku (preko
100	m), preseki me-^drov, utrditve s kamnometi,
jezbice in vzdolžne ir prečne zgradbe.
—	izboljšanje odtočnih razmer vi-o V h voda (ureditev retenzijskih prostorov, male akumulacije).
—	sodelovanje pri urejanju razmer za izboljšanje kakovostnega stanja vodotokov,
—	urejanje erozijskih žarišč nad 2 ha s proti-erozijskimi zgradbami in ozelenitvijo.
Uporabljajo se sledeči standardi z ozirom na vod-natost območja:
din/kmVleto
km/km2 večji od 0,6	60.000
km/km2 od 0,3 do 0,6	40.000
km/km2 manjši od 0,3	'	20.000
za hudournike	40.000
Za študijsko-raziskovalno dejavnost se uporabljajo naslednji standardi:
—	za regionalne potrebe	1.600
—	za medregionalne in meddržavne
potrebe	5.000
13.	člen
Za spremljanje stanja vodnega režima, zaščite vodnih virov (zbiranja in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov: zbiranje podatkov o vodnih količinah in priprava vseh strokovnih in planskih podlog za zaščito vodnih virov, ugotavljanje ka~-kovostnega stanja voda s pripravo strokovnih podlog za sanacijo virov onesnaževanja, pripravo strokovnih osnov in elementov za planiranje, opravljanje nalog investitorja, rečni nadzor, izdelava vodnogospodarskih mnenj-finančno-računovodskega opravila) vodenje katastra voda (vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, vodnih virov in vodotokov, snežnih plazov in onesnaževalcev) se uporablja ■ sledeči standard: 13.100 din/km2/leto.
14.	člen
Za funkcionalne izdatke, za poslovanje OVS, SLO in ostale obveznosti (odplačila posojil) se namenja 6.100 din/km2/leto.
15.	člen
Na področju rednega vzdrževanja objektov in naprav v splošni rabi ter rednega vzdrževanja naravnih vodotokov, jezer in obale se upošteva:
a)	za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi:
—	opravljanje rečno nadzorne službe z redmmi mesečnimi pregledi vodnogospodarskih objektov in naprav in poročil, obveznimi pregledi vodotokov po vsaki več kot enoletni visoki vodi in neurjih,
—	redno vzdrževanje objektov (redno 2 krat letno košnja brežin nasipov in odstranjevanje zarasti),
—	redno vzdržujejo podslapja (ni poglobitev),
—	tekoča popravila poškodb vodnogospodarskih objektov:
—	površine jezov in prelivi so gladki in nepoškodovani,
—	obloga in tlaki so intaktni, kamenometi odgovarjajo. po količini (m3/m),
—	redno barvanje kovinskih delov zapornic zaščitenih ograj in podobno, tekoče vzdrževanja mehanizmov na črpališčih in jezovih,
—	odstranjevanje plavin (po visokih, vodah),
—	odstranjevanje vseh naplavin in zarasti, ki bi ogrožale objekte,
—	obratovanje na zadrževalnikih in akumulacijah v skladu s pravilnikom;
b)	za naravne struge in hudournike:
—	redno čiščenje strug vseh plavin, naplavin, ki ovirajo odtok vode oziroma povzročajo globinsko ali lateralno erozijo,
—	odstranitev zarasti, ki ovira odtok v koritih, brežinah in sipinah,
—	odstranjevanje druge zarasti v strugi in na priobrežnih zemljiščih tako, da bo izboljšan pretok visokih voda,
—	košnja enkrat letno na vodnih in priobrežnih zemljiščih (kemično uničevanje zarasti je prepovedano).
Brežine in korita bodo vzdrževana tako, da zajede ne bodo večje:
	širina	dolžina
— pri pomembnejših	medre-	
publiških in meddržavnih	vodoto-	
kih	3—5 m	10 m
— pri regionalnih in medregio-		
nalnih vodotokih	3 m	10 m
— pri regionalnih in	lokalnih	
vodotokih	1 m	5 m
—	odstranitev naplavin, ki ovirajo normalni odtok .ali ovirajo stabilnost struge — redno čiščenje
—	čiščenje zaplavnih pregrad skladno z namenom — redno čiščenje	o	'
—	dopolnjevanje ozelenitve podtaknjenci, razpr-šilne zgradbe — pregrade na erozijskih površinah — red rib v pred vegetacijskem obdobju.
16.	člen
Na splošno se bodo pri izvajanju vseh vrst vodnogospodarskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme. ki so se doslej uporabljale v vodnem gospodarstvu.
Pogoji in merila za opredelitev obveznosti vodnega gospodarstva po družbenem planu SU Slovenije
17.	člen
Pogoji in merila za določitev prioritete za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki se financirajo iz sredstev za vodno gospodarstvo so:
1.	Obramba pred poplavami
a)	za naselja večja od 200 prebivalcev Q 100
b)	za kmetijske površine na MRO. če se s Q 10 brani kompleks večji od 50 ha oziroma 30 Ra/km.
2.	Osnovno odvodno omrežje za izvajanje programa usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko predelavo:
a)	1 km regulacij naj omogoči najmanj 50 ha hidromelioracij, izjemoma 30 ha hidromelioracij ob upoštevanju cenenosti ureditev in ugodnih kmetijskih donosov, katere naj ne presegajo vrednosti hidromelioracij.
3.	Meddržavne in medrepubliške skupno sprejete obveze pri urejanju vodotokov.
4.	Nadaljevanje že začetih gradenj akumulacij in objektov za obrambo pred poplavami (nasipi).
5.	Izgradnja akumulacij s primarnim vodom na območju namakanja, v sodelovanju s koristnikom (50 : 50) v primeru, če se s tem zmanjšajo vzdolž vodotoka ureditvena dela.
6.	Sodelovanje pri gradnji regionalnih vodotokov (ki potekajo preko območja dveh ali več občin) na vododeficitarnih območjih v višini do 30 0/o pod pogojem, da je predhodno sklenjen dogovor o skupnem
financiranju.
7.	Finančna pomoč pri 'gradnji vodovodnih objektov in naprav, kjer je njihova gradnja nesorazmerno draga, območje pa ni ekonomsko razvito (redno naseljena območja, kjer je napeljava neekonomska, je pa strateško in gospodarsko pomembna) do 30 °/o pod pogojem, da je predhodno sklenjen dogovor o skupnem financiranju.
8.	Sodelovanje pri gradnji industrijskih vodovodov, ki sprostijo pomembne količine virov pitne vode na vododeficitarnih območjih do 30 °/o pod pogojem, da je predhodno sklenjen dogovor o skupnem financiranju.
Vododeficitarna območja v Sloveniji so predvsem: Kras z obhlo, Goričko, Slovenske Gorice, Haloze in Kozjansko, Bela Krajina, Suha Krajina, Tmovsko-Banjiška planota.
9.	Sofinanciranje in sodelovanje:
a)	pri gradnji skupnih komunalnih čistilnih naprav, ki so bile sprejete kot meddržavna obveza v višini do 30 °/o
b)	pri gradnji skupnih čistilnih naprav, sprememb tehnoloških procesov ali objektov, ki zmanjšujejo obremenitev z industrijskimi odplakami in ki so vezani na zaščito pomembnejših vodnih virov ali akumulacij v višini do 30 0/o
c)	pri gradnji skupnih čistilnih naprav, tehnoloških sprememb ali objektov, Id zmanjšujejo obremenitve z industrijskimi odplakami na vodotokih III. in IV. kakovostnega razreda v višini do 30 0/o.
Predho"dno mora biti usklajen skupni interes in podano zagotovilo (sporazum), da investitor zagotavlja v dogovorjenem obdobju najmanj 70 “/o investicijskih sredstev.
10.	Za izvajanje programa usposabljanja kmetijskih zemljišč se zahteva še izpolnitev naslednjih pogojev:
—	urejeno osnovno odvodno omrežje za osuševanje in zagotovljen vir vode za namakanje,
—	.izpolnjena določila navodil za izvajanje hidromelioracij in komasacij (Uradni list SRS. št. 22 81),
—	izdelava investicijsko tehnične dokanrrientaoije v .skladu z ' »navodili za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije, postopkom odobritev finančnih sredstev in spremljanja učinkov investicij«, katere sprejme Odbor za melioracije.
q
A. OSNOVNA VODNOGOSPODARSKA DEJAVNOST
1.	Redno vzdrževanje
Seznam nižinskih vodotokov po občinah, ki jih je. potrebno redno vzdrževati
Kategorija
at • Vodotok	v km
st-	1 in 2
Občina Jesenice 1.	Sava Dolinka 2.	Završnica	39	8
Skupaj	39	8
Občina Radovljica-		
1. Skupna Sava	17	
2. Lipnica	9	
3. Sava Dolinka	5	
4. Radovna	7	
Tštf' Vodotok	Kategorija v km 1 in	2	
5. Sava Bohinjka	32	
6. Peračica	5	
7. Obala Blejskega jezera		7
8. Lešnica		5
9. Lešanjščica		4
10. Dobruša		5
'11. Zgoša		8
12. Blatnica		6
13. Kroparščica		2
14. Rečica na Bledu		3
15. Krnica		2
16. Rečica na Poljanah		3
17. Jezernica na Bledu		2
18. Mišca		1
19. Belica		2
20. Suha		1
21. Solznik		1
Skupaj:	.75	52
Občina Tržič		
* 1. Tržiška Bistrica	9	
2. Mošenik	2	
3. Blajšnica		. 3
4. Sebenjščica		3
Skupaj	11	6
Občina Kranj		
1. Skupna Sava	17	
2. Kokra	30	
3. Tržiška. Bistrica	4	
4. Dupeljščica		8
* 5. Besnica		6
6. Nemiljščica		6
7. Zabnica		5
8. Jezernica ha Jezerskem		7,
9. Belca		4
10. Bistrica v Preddvoru		1
11. Rupovščica — Kokrica		6
129 Milka		8
13:. Želinski potok		3
14. Parovniba		5
15. Blatnik		3
16. Stražnica		5
17. Goričnica		4
18. Golnišnica		1
19. Suha		3
'Skupaj	51	. 75
Občina Škofja Loka		
1. Skupna Sora	6	
2. Selška Sora	29	
3. Poljanska Sora	34	
4. Žabnica		5
5. Suha		8
6. Suhi potok		2
7. Veliki potok		2
8. Moškrinjski potok		4
9. Srednjiška grapa		2
10. Grajšak		1
11. Zaplotnica		2
12. Sopotniška grapa		3
13. Ločilnica ,	5
4-
T,etlc' vodotok	Kategorija	
		v km
st.	1	in 2
14. Hrastnica		3
15. Bodeljska grapa		3
16. Brebovščica		7
17. Polinov potok		3
Skupaj	69	50
Vsega skupaj OVS	245	191
Opomba: kategorija 1 = večji vodotoki kategorija 2 = manjši vodotoki
Seznam hudournikov po občinah, ki
jih je potrebno redno vzdrževati
Tšetk:' Hudournik
Kategorija v km 1 in 2
Tek.
St.
Hudournik
Kategorija v km l in 2
Občina Tržič:
I.	večji
1.	Tržiška Bistrica nad Tržičem
2.	Moščenik
II.	manjši
3.	Tržiška Bistrica nad Tržičem	x
Skupaj:	40	10
Občina Kranj
I.	večji
1.	Zg. Kokra z Jezernico
2.	Reka
II.	manjši
3.	Suhadolnikov graben
4.	Nežkarjev graben
5.	Roblekov graben
Občina Jesenice I. večji ,1. Trebiža
2.	Nadiža
3.	Suhelj
4.	Pišnica
5.	Smeč
6.	Hladnik in Jerman
7.	Martuljk
8.	Beli potok
9.	Belca ■
10.	Sedelčnik
11.	Triglavska Bistrica
12.	Mlinca
13.	Presušnik
14.	Dobrnik
15.	Jesenica
16.	Javornik
Skupaj:	.	30	12
Občina Škofja Loka
I.	večji
1.	Selška Sora nad vtokom Davče
2.	Davča
3.	Zadnja smoleva
4.	Dašnica
5.	Češnjica
6.	Bukovščica
7.	Poljanska Sora nad Podklancem
8.	Račeva s pritoki
9.	Hobovščica — Sovodnjica
10.	Kopačnica
11.	Brebovščica
Skupaj	106	—
Vsega skupaj OVS '	" 372	123
II. manjši
17.	Koroška Bela
18.	Završnica
19.	Radovna nad Zg. Radovno
Skupaj ,	-	140
Občina Radovljica
I.	večji
1.	Matušev in Žagarjev graben
2.	Velika Suha
3.	Begunjščica nad Begunjami
4.	Mostnica in Ribnica
5.	Boh. Bistrica
6.	Belca v Boh. Bistrici
Opomba: I. večji hudourniki
II. manjši hudourniki
18.	člen
Na osnovi sprejetih (dogovorjenih standardov in normativov bodo za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za posamezne kategorije vodnogospodarskih objektov vložena naslednja sredstva:
	mio	•/.
a)	na nižinskih vodotokih b)	na hudournikih in erozijskih žari-	313	48
	338	52
Skupaj: (Priloga 10 a, b)	651	100
II. manjši
7.	Belščica v Boh. Beli
8.	Jereka
9.	Suha izpod Podjelja
10.	Koprivniški potok
11.	Bezdena
12.	Tisovac
Skupaj	56	57
19.	člen
Za odpravo eventuelnih večjih škod po visokih vodah na vodnogospodarskih objektih in napravah bodo v skladu s standardi namenjena naslednja sredstva :
1.2. Za redno vzdrževanje naravnih strug nižinskih vodotokov in hudournikov ter erozijskih žarišč bodo v skladu s standardi po posameznih kategorijah vodotokov vložena naslednja sredstva:
		mio	•z.
a) nižinski vodotoki		349	48
b) hudourniki in erozijska	žarišča	378	52
Skupaj: (Priloga 12 a, b)	-	727	100
Urejanje vodnega režima —	obramba	pred pop la-	
vami (investicije)
20.	člen
Za urejanje vodnega režima bodo v skladu s sprejetimi standardi in normativi po kategorijah vložena naslednja sredstva:
	mio	•Z.
a) nižinski vodotoki	353	82
b) hudourniki	127	18
Skupaj:	480	100
(Priloga 13 a, b)
3.	Studijsko raziskovalna dejavnost
'	21. člen
V skladu s standardi bodo za študijsko raziskovalno dejavnost na ravni OVS (za regionalne potrebe) vložena naslednja sredstva:
(seznam študij)	69	100
(Priloga 14 a, b)
4.	Redna vodnogospodarska dejavnost
22.	člen
Za spremljanje stanja vodnega režima in zaščito vodnih virov (zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov: zbiranje podatkov o vodnih količinah in priprava strokovnih podlog za zaščito vodnih virov, ugotavljanje kakovostnega stanja voda in priprava strokovnih podlog za sanacijo virov onesnaževanja, priprava strokovnih osnov za planiranje, vodenje in priprava investicij, 'rečni nadzor, vodenje katastrov voda in katastra onesnaževalcev, izdelava. vodnogospodarskih mnenj, finanČno-računovodska opravila) bodo v skladu s standardi in normativi vložena v naslednja sredstva:
	mio	i/i
— nižinski	65	43
— višinski	71	52
Skupaj:	136	100
'(Priloga 15 a, b)		
5. Funkcionalni	izdatki OVS fn ostalo	
23.	člen
V skladu s sprejetimi standardi bodo za funkcionalne izdatke OVS in ostalo namenjena naslednja sredstva:
mio 1 <
Območna vodna skupnost	64	100
26.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bodo omogočili nemoteno poslovanje OVS in njenih organov..
Del nalog iz 8. člena tega sporazuma opravljajo v skladu s SaS o ustanovitvi OVS in ZVSS ter v skladu s SaS o temeljih plana ZVSS delavci skupne strokovne službe ZVSS in OVS, ki delajo na sedežu OVS Gorenjske. Podrobnejša opredelitev teh nalog je navedena v planu delovne skupnosti strokovne službe ZVSS. OVS Gorenjske neposredno (iz funkcionalnih izdatkov financira delo delavcev, ki delajo na sedežu ■ OVS Gorenjske, delo delavcev, ki delajo za potrebe OVS Gorenjske na sedežu ZVSS v Ljubljani pa se financira iz združenih sredstev ZVSS.
6.	Program dejavnosti ZVSS
27.	člen
V skladu s SaS o temeljih plana ZVSS namenja OVS Gorenjske za izvajanje programa dejavnosti ZVSS na osnovi opredeljenega kriterija naslednja sredstva:
mio ,
— ZVSS 16,74 %> od zbranih sredstev	560
Naloge so opredeljene v SaS o temeljih plana ’ ZVSS.
7.	Naloge po družbenih pianih
28.	člen
. V skladu s SaS o temeljih plana ZVSS bodo na področju OVS Gorenjske v obdobju 1986—1990 izvršene naslednje naloge po družbenih planih občin in SR Slovenije:
1.	Vodnogospodarski objekti
a) regulacije vodotokov v zvezi z melioracijami:
vodotoki na področju Tenetiš v občini Kranj
in sicer 178 ha (4,5 km)	150 mio
2.	Soudeležba za varstvo vode
(zmanjšanje onesnaženja) do 30 Vo	460 mio
Opomba: Namenska poraba sredstev bo opredeljena po družbenih planih posameznih občin, pod pogojem, da investitor zagotavlja v dogovorjenem obdobju najmanj 70 °/o investicijskih sredstev.
3.	Obramba pred poplavami:
—	Obramba Zirov — regulacija	Sore	150	mio
—	Obramba Tržiča — reg.	Trž.	Bistrice	90	mio
—	Solznik, Mišca, BI. j.	50	mio
—	Regulacija Zabnice	90	mio
—	Hudournik Koprivnik	50	mio
—	Sanacija Boh. jezera	50	mio
IV.	FINANCIRANJE VODNOGOSPODARSKIH VLAGANJ — ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VODNO GOSPODARSTVO
24.	člen
Odplačilo anuitet Območna vodna skupnost
”14
»/,
100
25.	člen
Izdatki za potrebe SLO v skladu s standardi:
• mtr> •	*'(
Območna vodna skupnost	34	100
29.	člen
Sredstva za financiranje vodnogospodarskih vlaganj zagotavljajo v skladu z zakonom o vodah delavci, delovni ljudje in občani, (v nadaljevanju: zavezanci) in sicer: temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, Id z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko • dejavnost.
Povračila se plačujejo na način in v obdobjih, določenih s tem samoupravnim sporazumom.
30.	člen
Sredstva za osnovno vodnogospodarsko dejavnost 1 zagotavljajo zavezanci s povračili, ki se obračunajo "od vseh naslednjih osnov:
a)	količinske osnove:
—	od proizvedene električne energije — KWh
—	od uporabljene vode — m3
—	od onesnažene vode — m3
—	od toplotne polucije — t°
—	od pitne vode — m3 in
—	od odvzetih naplavin — m3
b)	vrednostne osnove:
c. , — od katastrskega dohodka kmetov
—	od dohodka od obrtne dejavnosti obrtnikov
—	od davčne osnove.
31.	člen
Vsa povračila se obračunavajo po vseh gornjih osnovah s tarifami, ki so enotne za vso SRS. Tarife določijo uporabniki in izvajalci s SaS o temeljih planov ZVSS in OVS. Uporabniki in izvajalci določijo lahko spremembo tarife ob sprejemanju letnih planov in jih objavijo v Uradnem listu SRS (do 15. 12. vsako
0,0206 din/KWh 5,12 din/m3 176,10 din/E
110.00	din/stop/m3 t = (td —28%) 2,20 din/m3 " .
100.00	din/m3 819,70 din/m3
2.3	°/o od dohodka 2,8 °/o od kat. dohodka
2.04	% po osnovah leta 1984'
Zavzemali se bomo, da bo tarifa za onesnaženo vodo do leta 1990 dosegla 1000 din/E. S takim povišanjem bodo onesnaževalci mnogo bolj zainteresirani, da radikalno zmanjšujejo svoje onesnaženje, namesto da bi plačevali tako zvišano tarifo za E, kar je v skladu s splošno politiko SRS.
32.	člen
Zavezancem, ki v svojem proizvodnem procesu uporabljajo nad 5.000.000 m3 vode letno, se lahko na osnovi njihove vloge pri OVS prizna popust pri tarifi, ki je enoten po panogah.
leto).
Enotne tarife:
—	od proizv. električne energije
—	od uporabljene vode
—	od onesnažene vode
dodano po letih:.
1987	—	72,20	din/E
1988	— 174,00 din/E
1989	— 317,50 din/E
1990	— 520,90 din/E
—	od toplotne polucije
—	od pitne vode
—	od odvzetih plavin
—	gramoz
—	mivka
—	od obrtne dejavnosti
—	od kmetijske dejavnosti
—	od davčne osnove
33. člen
V skladu z gornjimi merili bodo v obdobju 1986— 1990 na območju OVS Gorenjske predvidoma zbrana naslednja sredstva iz naslova povračil:
v mio
din
1.	Povračila od količin
—	od	proizv. električne	energije	29
—	od	uporabljene vode	461
—	od	onesnažene vode	396
—	od	toplotne polucije	t = (td	- 28 %>)	—
—	od	pitne vode	116
—	od	odvzetih plavin	20
—	od	obrtne dejavnosti	105
—	od	kmetijske dejavnosti	34
2.	Splošno povračilo	2.184
Skupaj zbrana sredstva:	3.345 * V
3.	Dodatna povračila od onesnažene vode 475
Sredstva, ki se zbirajo kot dodatna povračila od onesnaženja voda po' naraščajoči tarifi se združujejo pri OVS Gorenjske za sofinanciranje sanacijskih programov čiščenja odpadnih voda.
34.	člen
Za izračunano vrednost povračil po vseh količinskih osnovah prejme zavezanec enkrat letno račun, ki ga poravnava z mesečnimi akontacijami. Tehnično izvedbo opravi delovna skupnost strokovnih služb ZVSS na osnovi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ZVSS.
Zavezanci bedo posredovali strokovni službi do 31. januarja tekočega leta vse zahtevane podatke, na osnovi katerih se izračunava višina povračil.
Za vrednotenje osnove pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 42/85 in zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov Uradni list SRS. št. 42/80 in 23/83).
' Č*
35.	člen
/ Sredstva za investicije, za sofinanciranje gradnje vodopskrbnih. in vodočistilnih objektov, zagotavljajo uporabniki s/samoupravnim združevanjem sredstev iz doseženega čistega dohodka, v skladu z zakonom
19“
oziroma., predpisi, ki ranja investicij.
urejajo problematiko financi-
V.	SOLIDARNO ZDRUŽEVANJE IN PRELIVANJE
SREDSTEV ZA SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ VODNEGA GOSPODARSTVA
36.	člen
V skladu s 4. in 22. členom zakona o vodah bo OVS Gorenjske za uresničitev programa skladnejšega vodnega gospodarstva Slovenije združevala oziroma prejemala združena sredstva iz povračil pri ZVSS.
Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združenih sredstev pri ZVSS so naslednji:
—	pomoč manj razvitim območjem v SR Sloveniji, .
—	odprava večjih škod po poplavah,
—	pomembnejši vodnogospodarski posegi,
—	urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen,
—	redna dejavnost ZVSS in zagotovitev osnovnih obveznosti OVS.
•	37. člen
Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 bo vodno območje OVS Gorenjske (OVS, ki sredstva združuje) solidarno združevalo pri ZVSS 16,74 % od svojih zbranih sredstev tj. od 557 mio na 560. mio. (razlika 577—560) — 17 mio, naj se obravnava kot rezrva in naj se ne razporedi
38.	člen
Vodno območje OVS Gorenjske bo za financiranje svoje planirane osnovne vodnogospodarske dejavnosti predvidoma razpolagalo z naslednjimi razpoložljivimi sredstvi
din
Skupaj povračila	3.345
Solidarno združena oziroma prelita sredstva 16,74 °/o	560
Skupaj razpoložljiva sredstva za osnovno VG dejavnost	2.785
VI.	KRITERIJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV
39.	člen
Oblikovanje cen storitev, ki so predmet svobodne menjave dela.
Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo pri oblikovanju cen za opravljanje načrtovanih posamičnih storitev, povračil za izvajanje prog ama storitev m programa dejavnosti upoštevali naslednje elemente:
—	materialne stroške,
—	amortizacijo,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter druge obveznosti, ki se na pddlagi zakona pokrivajo 'z dohodka,
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo.
—	sredstva rezerv,
—	sredstva za modernizacijo in razvoj materialne osnove
40.	člen
Kalkulativni elementi
—	kalkulativne osnove za osebne dohodke.
—	strukturni pribitek za kalkulativne osnove osebnih dohodkov.
^	— kalkulativne osnove strojnih opravil,
—	kalkulativne osnove prevoznih storitev,
—	izdelava programsko tehnične dokumentacije s ponudbenim predračunom za izvedbo del.
Udeleženci se dogovorimo, da se bodo kalkulativne osnove spreminjale vsake tri mesece skladno z indeksom podražitev, ki ga objavlja Splošno združenje gradbeništva.
41.	člen
Letna valdHzaclja cen
Udeležnci sporazuma se dogovorimo, da bomo srednjeročni načrt vsako leto valorizirali z dogovorjenimi indeksi v okviru ZVSS.
Letna valorizacija cen se bo opravila na naslednji način:
—	sredstva za materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti iz dohodka skladno z gibanjem cen na drobno,
—	sredstva za OD in skupno porabo ter za rezerve skladno z gibanjem OD v gradbeništvu — ostale nizke gradnje,
* — ostala sredstva bodo dogovorjena vsako leto posebej.
VII.	POGOJI ZA PRIDOBIVANJE DEL
42.	člen"
Pri delih, ki bodo neposredno ali s sporazumom oddana vodnogospodarskim podjetjem, so le-ta dolžna predložiti:
—	tehnično dokumentacijo za objekte in naprave, za storitve po programu storitev,
—	podrobni opis posameznih del,
—	predkalkulacije materialov in storitev,
—	kalkulacije s celotnim predračunom,
—	terminski plan izvajanja storitev,
—	način nadzora nad izvajanjem storitev.
VIII SPREMLJANJE IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
43.	člen
Odbor za plan in finance OVS je dolžan posredovati podatke o izvajanju srednjeročnega načrta strokovni i službi ZVSS. da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva. Obvezujoča roka za posredovanje podatkov sta:
31. marec — poročilo o izvajanju nalog v preteklem letu
31. julij — poročilo o izvajanju nalog v prvi polovici tekočega leta.
44.	člen
Udeležnci se dogovorimo, da bo za spremljanje in izvajanje sporazuma odgovoren izvršilni odbor OVS.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Morebitne spremembe oziroma dopolnitve tega sporazuma bodo udeleženci izvršili po enakem postopku in na enak način kot to 'velja za spremljanje tega sporazuma.
46.	člen
Ta sporazum začne veljati s 1. 1. 1986, ko ga predhodno sprejmejo uporabniki in izvajalci, potrdi pa Skupščina OVS Gorenjske in podpiše pooblaščeni predstavnik OVS.
,	47. člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in Uradnem vestniku Gorenjske.
Kranj, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
•	Skupščine OVS Gorenjske
Kranj
Anton Božič, dipl. inž. L r.
Priloga kot sestavni del sporazuma
Namenska vlaganja v planskem obdobju 1986—1990
Rekapitulacija OVS po letip po cenah 1984 v mio din
Postavka			1986	1987	1988	1989	1990	sku- paj	*/• Z združ.
— redno vzdrževanje — nižinski			140	140	140	140	167	727	21,73
— višinski			151	151	151	151	183	787	23,52
1. Redno vzdrževanje			291 ■	291	291	291	350	1514	45,25
1.1. Objekti in naprave v spi. r.			127	127	127	127	143	651	19,46
— nižinski vodotoki			61	61	61	61	69	313	9,36
, — erozija in hudourniki			66	66	66	66	74	338	10,10
1.2. Naravna korita			141	141	141	141	163	727	21,73
— nižinski vodotoki			68	68	68	68	77	349	10,43
— erozija in hudourniki			73	73	73	73	86	378	11,30
1.3. Redna vod. dejavnost			23	23	23	23	44	136	4,06
— nižinski vodotoki			11	11	11	11	21	65	1,94
— višinski vodotoki			12	12	12	12	23	71	2,12
2. Investicije			86	130	157	155	102	630	18.85
— nižinski vodotoki			66	110	130;	125	72	503	15,05
— višinski vodotoki			20	20	27	30	30	127	3,80
2.1. Obramba pred poplavami			55 ,	80	97	90	58	380	11,36
— nižinski vodotoki			40 '	65	80	75	43	303	9,06
— višinski vodotoki			15	15	17	15	15	77	2.30
2.2. Osnovna odvodnja			16	35	40	40	19	150	4,48
— nižinski vodotoki			16	35	40	40	19	150	4,48
2.3. Bled — sanacija jez. Solznik, Mišca,									
k analiz. — nižinski			10	10	10	10	10	50	1.50
2.4. Sanacija Boh. jezera — višinski			. 5	5	10	15	15	50	1,50
3. Varstvo vode + havarije			126	119	88	85	42	460	13.75
4. Študije in raziskave			13	13	13	13	17	69	2.07
5. Funkcion. izd. OVS			12	12	12	12	16	64	,	1.92
d. Odplačilo posojil — anuit.			2	2	2	2	6	14	0,42
7. SLO			6	6	6	6	10	34	1,00
8. Združevanje na ZVSS			112	112	112	112	112	560	16,74
9. Razpoložljiva sredstva OVS			536	573	569	564	543	2785	83,26
10. Vsega			648	685	681	676	655	3345	100 00
Priloga 10 (a, b)					Priloga 1		2 (a, b)		
(objekti)						(korita struge)			
a) Nižinski vodotoki:	Cene leta 84								
				a) Nižinski vodotoki:					v mio din
z;'lp' občina.		*/,								:	
Št.			Zap. št.	Občina				din	•/.
1. Jesenice	31	10							—
2. Radovljica	72	23	i.	Jesenice				45	13
3. Tržič	47	15	2.	Radovljica				101	29
4. Kranj	110	35	3.	Tržič				14	4
5 Škofja Loka	53	17	4.	Kranj				91	26
			5.	Škofja Loka				98	28
Skupaj	313	100									 -
						*	Skupaj				349	t 100
b) Vilinski vodotoki hudourniki:			1	b) Višinski vodotoki hudourniki:					
Z5atp' Občina	din	•/•	Zap. št.	Občina				din	Vi
1. Jesenice	179	53	v	Jesenice				140	37
2 Radovljica	61	18	2.	Radovljica				*	79	21
3. Tržič	20	6	3.	Tržič				38	10
4. Kranj	20	6	4.	Kranj				34	9
5. Škofja Loka	58	17	5.	Škofja Loka				87	23
Skupaj	338	100		Skupaj				378	100
Priloga 13 (a, b) (Obramba pred poplavami)
a) Nižinski	vodotoki:		Cene leta 84 v mio din
Zšatp' Občina	din	•/•	
1. Radovljica	50	15	(Solznik, pr. BI. j.)
2. Tržič	90	25	(Trž. Bistrica)
3. Sk. Loka	123-	35	(Žiri)
4. Kranj	90	25	(Zabnica)
Skupaj	353	100
b) Višinski vodotoki	hudourniki:	
Zatp- Občina	din	•/.
1. Radovljica		
— Koprivnik	50	40
— Boh. jezero	50	40
2. Sk. Loka	27	20 (Žiri)
Skupaj	127	100
Priloga 14 (Študije)
Cene leta 84 v mio din
Skupaj: OVS
69
V-tem obdobju bodo izvajane predvsem naslednje naloge:
1. Podloge — vodni katastri in hidrologi]a
2.	Kompleksna optimalna ureditev in vodnogo. spodarski program vodotokov
3.	Ureditev povirja na vodotokih
4.	Osnova dolgoročne preskrbe s pitno vodo
5.	Dolgoročni ukrepi za čiščenje odplak
Priloga 15 (a, b)
(Redna vodnogospodarska dejavnost)
a) Nižinski vodotoki:
Cene leta 84 v mio din
Z5itP' Občina
din
•It
1.	Jesenice
2.	Radovljica
3.	Tržič
4.	Kranj
5.	Škofja Loka
8	12
17	26
6	9
20	30
14	23
Skupaj
65	100
b) Višinski vodotoki hudourniki: z™' Občina	din	•/.
31	44
14	20
6	8
6	8
14	20
71	100
1.	Jesenice
2.	Radovljica
3.	Tržič
4.	Kranj
5.	Škofja Loka
Skupaj
Območna vodna skupnost CfOrenjske Kranj
Program hidromelioracij (osuševanje) za plansko ob dob je 1980—1990 in do 2000 z vidika programa Občina Jesenice	vodne!ia gospodarstva
Lastnik	t	Objekt	1986 3000 na	1086 1990 na	L prior. na	n. prior. na		Opomba
1. KŽK TOK Kooperacija							
Radovljica		100	100	100	—				
	— Rateče, Ledine	18	18	18	—		—
	— Pod koren-Zelenci	24	24	24	—		—
	— Blejska Dobrava	8	8	8	—		—
	— Dovžke ravne	20	20	20	—		—
	— Jezerca	30	30	30	KT*		
Občina Kranj							
2. GKZ TZO Naklo		480	150	150	—		—
	— Tenetiše 11. faza	150	150	150			Parovnica
3. GKZ TZO Sloga Kranj		330	—1	—	—		—
	— Bela	330	—	—	—		—
Občina Radovljica		'					
		1986	teče	1.	n		
Lastnik	Obiekt	2000	1990	prior.	p^ior.	Opomba	
		ha	na	ha	na		
4. KŽK TOK Kooperacija		37	37	37	—	—	
Radovljica		22	22	22	—	—	
	— Travniki - Otoče	10	10	10	—	—	
	— Poljče	12	12	12	—	—	
5. KZ Bled		15	13	15	—	—	
	— Selo	16	15	15	—	—	
Občina Škofja Loka		590	510	330	100	—	
6. KZ Škofja Loka		390	390	210	180 .	—	
	— Selško polje	130	130	130	—	Drbong	
	— Bukovško polje	100	100	—	100		
						
		1986	1986	I.	II.	
Lastnik	Objekt	2000	1990	prior.		Opomba
		ha	ha	ha	ha	
	— Gorenja vas - Blata	.	30	30	30	—	Mihevk
	— Dorfarji - Zabnica	80	80	—	80	
	— Pungart - Gosteče	50	50	50	—	
7. GKZ Sora Žiri		200	120	120	—	
	— Območje Zirov	200	120	120	—	Žirovnica, Orna,
Občina Tržič						Ledinika
8. GKZ Tržič		28	28	28	—	—
	— Jezerca	2	2	2	—	—
	— Senično	26	—	—	—	—
Opomba: Za izvajanje programa usposabljanja kmetijskih zemljišč se zahteva še izpolnitev naslednjih pogojev:
—	urejeno osnovno odvodno omrežje za osuševanje in zagotovljen vir vode za namakanje,
—	izpolnjena določila navodil za izvajanje hidromelioracij in komasacij (Uradni list SRS, št. 22 81),
—	izdelava investicijsko tehnične dokumentacije v skladu z navodili za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije, postopkom odobritev finančnih
sredstev in spremljanja učinkov investicij, katere sprejme Odbor za melioracije.
Rekapitulacija po občinah
programa hidromelioracij (osuševanje) za plansko obdobje 1986—1990 in do 2000 z vidika programa vodnega gospodarstva
Občina	1986 2000 ha	1986 1990 ha	I. prior. ha	II. ha
Jesenice	100	100	100	
Kranj	480	150	150	
Radovljica	37	37	37	
Škofja Loka	590	510	330	180
Tržič	28 z	28	28	-
Skupaj OVS Gorenjske	1.235	825	645	180
861.
Na podlagi 43. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter na osnovi 29. do 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske je odbor za plan in finance na svoji 14. seji dne 28. marca 1986, v skladu s pooblastilom Skupščine Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejetim na njeni 13. seji dne 26. decembra 1985 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1986—1990 1 2
1.	Ugotovi se, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1986—1990 podpisalo več kot polovica članic Območne vodne skupnosti Gorenjske.
2.	Glede na gornjo ugotovitev v skladu s 35. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske je sstmoupravni
sporazum o temeljih plana OVS Gorenjske za obdobje 1986—1990 sklenjen.
Predsednik
odbora za plan in finance OVS Gorenjske
Jerkič Maver, dipl. inž. 1. r.
862.
Na podlagi členov 26 do 29. zakona o vodah (Uradni list SHS, št. 38/81! ter členov 29. do 37. samoupravnega sporazuma c temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1986—1990 je Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske na svoji 13. seji dne 26. decembra 1985 sprejela
SKLEP
o višini tarif za povračilo od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodno gospodarske dejavnosti OVS Gorenjske l.> Za zagotovitev normalne izvedbe vodnogospodarske dejavnosti ter vodnogospodarskih in drugih storitev in za pokrivanje ostalih finančnih obveznosti, ki jih zajema finančni načrt OVS Gorenjske za leto 1986, se sprejmejo tarife za povračila od posameznih osnov za leto 1936 kot sledi:
Zap.	Vrsta št.	povračila	Enota mere	Tarife za leto 1986
a) količinske osnove		
1. od proizvedene električne		
energije	din/k \Vh	0,0295
2. od uporabljene vode	din/m3	7.40
Železarna Jesenice	din/m3	2,00
3. od onesnažene vode	din/E	253,20
4. od povračila od pitne vodedin/E		3,25
5. od naplavin:		
gramoz	din/m3	! 30,00
mivka	din/m3	900,00
b) vrednostne osnove		
1. od davčne osnove TOZD		
oziroma DO	"/o od davčne	
	osnove	2,30
2. od obrtne dejavnosti	%> od davčne	
	osnove	2.30
3. od katastrskega dohodka	»/o od k. d.	2,80
2.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, tarife za povračila od posameznih osnov za izvajanje minimalne vodnogospodarske dejavnosti OVS Gorenjske za leto 1986 pa se uporabljajo od 1. januarja 1986 dalje.
Predsednik
skupščine OVS Gorenjske
Anton Božič, dipl. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
863.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) in določil družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu '1986 je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1986 ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. aprila 1986 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Brežice za leto 1986
1.	člen
Predvideni prihodki proračuna občine Brežice v letu 1986 znašajo
Od tega:
,	— za razporeditev po posebnem delu
proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	obvezna proračunska rezerva
—	obveznosti iz preteklih let
2.	člen
Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 2 %> v rezervni sklad proračuna, razen presežkov izvirnih prihodkov nad dovoljeno porabo.
3.	člen
Prihodki proračuna občine, razen prihodkov od davkov občanov, ki se realizirajo nad višino rasti splošne porabe, opredeljene po 1. členu družbenega dogovora o izvajanju politike na podredju splošne porabe na ravni občin -v SR Sloveniji v letu 1986, se izločajo na posebno partijo proračuna in se uporabljajo za obnovo in modernizacijo oddajnega in prenosnega sistema RTV in za modernizacijo občinskih uprav.
4.	člen
Prihodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini, se v celoti prenaša na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini.
5.	člen
90 %> prihodka od turističnih taks se prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporablja pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice. 10 °/o prihodka od turističnih taks pa se prenaša na račun Turistične zveze Slovenije.#
6.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
7.	člen
Če prihodki ne pritekajo kot xje predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, kr so v proračunu razporejeni za posebne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
O ukrepu iz -prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
8.	člen
V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
10.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo. prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva.
Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva.
Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sredstev sklada skupne porabe.
11.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
12.	člen
Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov), bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana.
13.	člen
Prihodki, ki jih organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah), se uporabljajo v skladu z obstoječimi predpisi za 'modernizacijo in napredek organov uprave in za zagotavljanje osebnih dohodkov skladno z družbenim dogovorom.
14.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva za ustrezne račune uporabnikom:
din
539,393.000
517,734.110
338.800
9,149.400
12,170.690
—	upravnim organom družbenopolitičnih skupnosti in regije
—	pravosodnim organom
—	družbenopolitičnim organizacijam
—	krajevnim skupnostim
—	ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
—	posebnim računom
—	drugim uporabnikom.
15.	Sten
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik iz-
.'šnega sveta občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med
letom delijo prihodki Skladno z njihovim dotokom.
16.	člen
Ce se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada.
17.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 500.000 din.
18.	člen
Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno spremljati gibanje splošne porabe in pri tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja nalog in programov za posamezna področja potrošnje.
19.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, so sestavni del tega odloka.
20.	člen
Bilanca prihodkov, splošni del razporeda prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
21.	člen
Splošni del proračuna in razporeditve sredstev po posebnem delu proračuna se objavi v Uradnem listu
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986
dalje.
St. 400-2/86-1
Brežice, dne 10. aprila 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. polit. 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna za leto 1986
Vrste prihodkov
Znesek
Razporeditev prihodkov po namenu	Znesek
A. PRIHODKI
70	Del presežka prihodkov, prenesen iz preteklega leta
71	Prihodki od davka na doh. POD
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev, od davka prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženjskih pravic in premoženja in drugih davkov
75	Prihodki od taks
77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki od organov in organizacij DPS
4,020.000
325,893.000
80.290.000
34.270.000
36.570.000
58.350.000
B. ODHODKI
40	Sredstva za delo upravnih organov
41	Sredstva za posebne namene in druge namene za delo upravnih organov
42	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
44	Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS
45	Sredstva za družbene dejavnosti
46	Sredstva za druge splošne družbene dejavnosti
47	Izločanje sredstev rezerv
48	Drugi odhodki
338,336.700
45,872.700
15,734.400
114,802.200
64,075.600
38,851.310
9,149.400
12,570.690
Prihodki skupaj
539,393.000	Odhodki skupaj
539,393.000
864.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je zbor združenega dela na seji dne 31, marca 1986 in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 10. aprila 1986 sprejel
ODLOK .
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Brežice
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbenopolitični tz-žni proizvodnji hrane v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom občine Brežice za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni teh sredstev.
2.	člen
Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Skupščina občine Brežice z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana v občini Brežice za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Brežice potrebni za uresničevanje programa pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Brežice.
4.	člen
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Brežice, se s tem odlokom uvaja za leto 1986 prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 1 e/# od 1. maja 1986 dalje.
5.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 10/82).
6.	člen
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Brežice sprejme letni program na podlagi dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane — letni program pen speševanja proizvodnje hrane. •
7.	člen
Sredstva iz 4. člena tega odloka se v letu 1986 lahko uporabljajo za namene iz 7. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in za druge namene iz letnega programa sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Brežice.
8.	člen
Sredstva za intervencije se lahko upravičencem dodelijo le po pogoju, če se s sporazumom ali pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane OZD s področja preskrbe s hrano.
9.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 4. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb .ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 4. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz. osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986 dalje.
St. 402-13/86-1
Brežice, dne 10. aprila 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. polit. L r.
865.
Na: podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list
SRS, št. 24/79) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1986 ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. aprila 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področja občinskih upravnih organov in samostojne- strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice •
1.	člen
V	11. členu se črta besedilo 1. točke, točke 2, 3, 4 in 5 pa postanejo točke 1, 2, 3. in 4.
2.	člen
Besedilo 12. člena se spremeni in glasi:
»Kolegijski upravni organ je: Komite za družbeno ekonomski razvoj. Komite za družbeno ekonomski razvoj sestavljajo predsednik, dva namestnika in 8 članov. Občinska skupščina določi na predlog izvršnega sveta s sklepom organe in organizacije, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Izvršni svet imenuje tri člane komiteja.-*
3.	člen
V	3. točki 17. člerta se na koncu stavka črtajo besede : >►... in matičnih ..
Besedilo 3. alinee v isti točki se spremeni tako, da glasi: »vodijo evidence volilne pravice občanov-*.
4.	člen
Besedilo 16. člena se v celoti črta, členi 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 in. 30 pa postanejo členi 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 19.
5.	člen
1.	točki 16. člena se dodajo alinee:
»— opravlja vse upravne zadeve na področju • pravosodja in organizira pravno pomoč za občane,
—	skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih o upravnem postopku ter nadzoruje ali upravni organi in samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise v upravnem postopku (upravni nadzor).
—	opravlja strokovne naloge za samoupravne in druge skupne organe delovnih skupnosti upravnih organov,
—	vodi postopek v zvezi z najdenimi predmeti.
—	opravlja vsa opravila v zvezi s sprejemanjem strank, poslovanjem s spisi ter arhiviranjem za vse upravne organe,
—	vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih, strokovni službi, izvršnem svetu in skupščini,
—	opravlja upravne' zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov.-«
6.	člen -
Pri 20. členu se v 1. točki dodajo nove alinee, ki glase:
»— opravljanje zadev v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom grobov in grobišč barcev NOV,
—	pripravljanja proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter izvrševanje vseh računovodskih opravil za proračun,
—	opravljanje vseh finančnih poslov za potrebe upravnih organov in delovne skupnosti upravnih organov,
—	opravljanje finančnih poslov za krajevne skupnosti,
—	opravljanje finančno-računovodskih, admini-strativno-tehničnih in drugih opravil za občinske sklade in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi posebnih sporazumov ali pogodb.«
2.	točki se dodata aHnei, ki glasita:
X— opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV ter vojaških in civilnih invalidov vojne,
—	opravlja upravne zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, raziskovalne dejavnosti, delovnih razmerij ter stanovanjskih razmerij.«
7.	člen
V 22. členu se doda novo besedilo, ki glasi:
»— opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem delavcev v državni upravi ter kadrovske in personalne zadeve za vse upravne organe,
—	skrbi za vzdrževanje zgradb, delovnih prostorov in opreme upravnih organov,
—	opravlja razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ekonomatom in druge tehnične naloge za vse upravne organe.«
8.	člen
Izvršni svet mora pripraviti program postopnega prehoda na novo organiziranost, ki se v celoti uveljavi najkasneje do 30. junija 1986, sekretariat za notranje zadeve pa v istem času zagotovi nemoteno delovanje matične službe na sedežu upravnega organa za območje celotne občine. •«
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-1/86-1 ^
Brežice, dne 10. aprila 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. polit. 1. r.
CELJE
866.
Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37'85) je Izvršni svet Skupščine občine Celje na svoji seji dne 2. aprila 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne storitve v občini Celje
I
S to odredbo se določijo pristojbine za Veterinarsko-sanitarne preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel.
TI
Za. obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavnih živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo
(Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 37. 59. in 60. člena
zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) se plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.100 dinarjev.
Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterinarsko-sanitarnimi pregledi iz prejšnjega odstavka plača uporabnik neposredno izvajalcu.
III
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in iz prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina:
din
1.	za kamionske in vagonske pošiljke	2.100
2.	za kosovne pošiljke, za vsako začeto uro
pregleda	2.100
Ce pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja, ali če je pregled trajal več kot eno uro, mora naročnik plačati zamudnino v višini 2.100 din za vsako začeto uro.
Poleg pristojbine mora naročnik plačati tudi potne stroške.
IV
Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravijo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali, se plača pristojbina 750 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno pa morajo poleg pristojbine plačati še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo.
V
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 %>.
VI
Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju in registraciji psa, ter oddaji mleka za javno potrošnjo in sicer:	'
dtn
— za	goveda, konje, mezge in mule	200
— za	žrebeta, osle in teleta	80
— za	prašiče	50
— za	prašiče do 50 kg ter ovce, koze in	
divjad		35
— za	perutnino	0,50
— za	kunce in zajce	1,50
— za	čebelji panj	40
— za	ribe/kg	0,50
— za	psa	200
— za	liter oddanega mleka	0,20
*
Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel iz klavnice plača klavnica naslednjo pristojbino:
—	za zaklano govedo	20
—	ža zaklanega prašiča in teleta	8
—	za zaklanega odojka	5
Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino:
din
—	za odstreljeno parkljasto divjad	200
—	za odstreljenega divjega zajca in pernato
divjad	30
Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel z javnih površin plača pristojbino občinska komunalna skupnost v znesku 300.000 din kot letni pavšal
VII
Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki je sporazumno določita organizacija združenega dela pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitarrii pregled in izvršni svet skupščine občine. Letni pavšal se akontira mesečno v višini 1/12.
VIII
Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 50700-840-00-31892, »občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranje-vanja živalskih trupel je treba navesti: »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno.
IX
Pristojbine za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter pristojbine za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel od oddanega mleka v zbiralnice pobere in odvede na posebni račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka.
X
Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25-1130/85).
XI
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322 B-5/86
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
IDRIJA
867.
Na podlagi 8. ih 16. člena zakona o referendumu,
2.	in 9. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83 in 25/85) ter na podlagi določil 19. do 23. člena statuta krajevne skupnosti Gorje-Poče-Trebenče, sklepa krajanov na zborih krajanov Gorje-Poče-Trebenče z dne 15. in 16. februarja 1986 je Skupščina KS Gorje-Poče-Trebenče na seji dne 25. februarja 1986 sprejela 1
1 SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na območju KS Gorje-Poče- Tre-benče, za asfaltiranje cest v KS
1.	člen
V KS Gorje-Poče-Trebenče se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za asfaltiranje cest v vaseh Gorje-Poče-Trebenče.
2.	člen
Krajevni Samoprispevek se razpiše za obdobje treh let in sicer od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1989.
3.	člen
Skupna vrednost investicije znaša 6,300.000 din.
4.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za KS Gorje-Poče-Trebenče in zaposleni krajani, ki še nimajo splošne volilne pravice in niso vpisani v cfUn&ni volilni imenik.
5.	člen
Referendum bo v nedeljo 27. 4. 1986.
6.	člen
Na referendumu, ki bo dne 27. 4. 1986 na glasovnem mestu, ki ga določa volilna komisija KS Gorje-Poče-Trebenče se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
krajevna skupnost Gorje-Poče-Trebenče
Na referendumu dne 27. 4. 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1989, za asfaltiranje krajevnih cest
glasujem
za	proti
Glasuje se tako, da se obkroži besedo za, če se glasovalec strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma* obkroži besedo proti, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
7.	člen
Zavezanci za krajevni šamoprispevelc so krajani s stalnim bivališčem v KS Gorje-Poče-Trebenče in ga plačujejo:
—	od osebnih dohodkov in nadomestil, ki presegajo najnižji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja rfiaterialno in socialno varnost delavcev, določenim z zakonom, zmanjšan za davke in prispevke iz OD, po'stopnji 4 %>,
—	od pokojnin, ki presegajo znesek najnižjih pokojnin za polno delovno dobo po stopnji 4 %,
—	kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka po stopnji 4 0/o,
—	krajani, ki samostojno opravljajo obrtno ati drugo gospodarsko dejavnost, zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevke, po stopnji 4 •/•.
Krajevni samoprispevek v denarju se v skladu s 1. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 25/85) ne plačuje:
—	od prejemkov od socialnovarstvenih pomoči,
—	od invalidnin,
—	od pokojnin z varstvenim dodatkom ,
—	od štipendij,
—	od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na praksi.
8.	člen
Ostale oprostitve: lastniki nepremičnin, ki so odstopili zemljišče za traso ceste, so oproščeni, plačila krajevnega samoprispevka v višini 5 din na tekoči meter ceste, za manj vredna zemljišča oziroma 10 din za njive. Izmero in višino oprostitve bo določila komisija, ki jo bo imenoval svet KS Gorje - Poče - Tre--benče in bo sporočena upravičencem pred izvedbo samoprispevka.
Ce bo olajšava presegla znesek ugotovljen za plačilo po samoprispevku potem se mu presežek ne poračuna. Prav tako bo komisija v KS določila višino oprostitve obveznosti iz samoprispevka posameznim krajanom, ki so v dosedanjo izgradnjo ceste že investirali določena finančna sredstva.
9.	člen
Referendum vodi volilna komisija KS Gorje - Poče - Trebenče.
10.	člen
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet KS Gorje - Poče - Trebenče, če se bo večina vseh vpisanih glasovalcev izjavila zanj na referendumu.
H. člen
Samoprispevek bodo obračunavali in odvajali na poseben zbirni račun pri KS Gorje - Poče - Trebenče izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin.
Od .ostalih zavezancev bo prispevek obračunavala, pobirala in odvajala Uprava za družbene prihodke SO Idrija.
12.	člen
Svet KS Gorje - Poče - Trebenče je dolžan najmanj enkrat letno obvestiti krajane o zbiranjuu sredstev in uresničevanju programa. Po poteku dobe, za katero bo uveden samoprispevek, bo svet KS sestavil zaključni račun za zbrana in porabljena sredstva in ga dal v razpravo krajanom.
13.	člen
Ta sklep velja takoj in se ga objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine, KS Milan Golob 1. r.
KAMNIK
868.
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), 7. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik (Uradni Ost SRS, št. 19'83). popr. 6/85) in 119. člena statuta^občine Kamnik (Uradni Ust SRS, št. 6/85) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na izredni seji dne 14. aprila 1986 sprejel
ODREDBO
o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik 1
1.	člen
S to odredbo se na območju dela mesta Kamnik določa cestnoprometna ureditev, ki obsega posebne prometne površine za pešce in promet z vozili na motorni pogon. >•
2.	člen
Posebna prometna površina za pešce je Titov trg od hišne številke 9 (križišče Maistrove ulice in Titovega trga) in ulica Borisa Kidriča v nadaljevanju Titovega trga do hišne številke 44 (križišče Usnjarske ulice in ulice Borisa Kidriča).
3.	člen
Prednostna cesta je povezovalna ulica od obvoznice do križišča ulice Borisa Kidriča in povezovalne uUce v smeri Borisa Kidriča.
4.	člen
Enosmerne ceste so:
— Šutna od povezovalne uUce do Sutne št. 5 (križišče Šutna in Usnjarska ulica) v smeri Usnjarske uUce,
— Usnjarska uUca v smeri proti uUci Borisa Kidriča,
—	uUca B. Kidriča od križišča Usnjarske ulice in uUce B. Kidriča do križišča ulice B. Kidriča in povezovalne ulice v smeri proti križišču ulice B. Kidriča in povezovalne ulice,-
— Šlandrova ulica od Slandrove uUce št. 1 do Kolodvorske uUce št. 2 v smeri Kolodvorske uUce.
5.	člen
Slepe ulice so:
— Prešernova ulica na ulico B. Kidriča (iz obeh smeri),
— Japljeva ulica na ulico B. Kidriča,
— Sadnikarjeva ulica na ulico B. Kidriča,
— Petruškova pot na ulico B. Kidriča,
— Šlandrova ulica na ulico B. Kidriča in
— Kolodvorska ulica na ulico B. Kidriča.
6.	člen
Promet z vozili na motorni pogon je na območju posebne prometne površine za pešce prepovedan, razen za:
—	vozila JLA, avtotaksi službo, invalidnim osebam, komunalni službi za intervencije, vozilom, ki prevažajo hujše bolnike,
—	vozilom organov za notranje zadeve, prve pomoči, gasilske službe na nujni vožnji,
—	za dovoz in odvoz blaga in sicer ob delavnikih od 5. do 10. ure z vozili največje dovoljene teže do 5 ton.
7.	člen
Za postavitev in vzdrževanje cestno-prometne signalizacije ter opremo ulic, cest in trgov z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost cestnega prometa po tej- odredbi, skrbi Komunalno pbdjetje Kamnik, ki gospodari z mestnimi cestami.
Komunalno podjetje Kamnik mora skrbeti za ureditev cestno prometne signalizacije po. tej odredbi do dneva njegove uveljavitve.
8.	člen
■Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja Postaja milice Kamnik in komunalno cestni inšpektor občine Kamnik.
9.	člen
Izvršni svet SO Kamnik se zavezuje v roku 6 mesecev predlagati : občinski skupščini odlok o cro-metni ureditvi mesta 'Kamnik, ki naj obsega ce'tn^ prometno ureditev:
—	posebne prometne površine za pešce,
—	promet z vozili na motorni pogon,
—	promet s kolesi in vprežnimi vozili,
—	ustavljanje in parkiranje vozil,
—	delo na javnih prometnih površinah in
—	posebno uporabo javnih prometnih površin.
10.	člen
Ta uredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1986 dalje.
St. 020-32/86
Kamnik, dne 14. aprila 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Franc Jeras, inž. 1. r.
869.
Na podlagi 8. člena zakona o/ referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 28. in 29. člena statuta krajevne skupnosti Kamnik - Center je skupščina krajevne skupnosti Kamnik - Center na seji dne 26. marca 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na
območju' krajevne skupnosti Kamnik - Center
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti KamnikCenter se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik - Center.
2.	člen
Referendum bo 11. 5. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	združevanje sredstev s SKCS za komunalno
obnovo KS,	.
—	združevanje sredstev s Kulturno skupnostjo za obnovo kulturnih spomenikov v KS,
—	združevanje sredstev v sklad za urejanje zemljišč, ,
—	ureditev telefonskega omrežja in kabelske TV,
—	za delovanje KS.
Za uresničitev programa je potrebno 700.090.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma
95,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost.
4.	člen
* Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samouprispervka za obdobje petih let, od 1. 6. 1986 do 30. 5. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik - Center in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 % mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 °/e od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane vza odmerjeni davek in povečane za 70 °/o povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5°/» od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov,
_ 8. zavezanci davka od dohodka iz. kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5 % od 70 °lo povprečnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov za katere velja oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamnik - Center, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev.
Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija KS Kamnik -Center po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamnik - Center.
Izid referenduma se objavi v Uradnem lieto SRS.
10.	člen
Pravico glasovati pa referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamnik - Center ter zaposleni občani stari nad 15. let.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Kamnik - Center
Na referendumu dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 6. 1986 do 30. 5. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamnik - Center, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka.
glasujem
za	proti
Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamnik - Center.
13.	člen
Ta'sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kamnik - Center
Ferdo Cvetko 1. r.
870.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku iUradni list SRS, št. 35/'85) in 23. in 29. člena statuta krajevne skupnosti Kamnik - Perovo je skupščina krajevne skupnosti Kamnik - Perovo na seji dne 9. aptila 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na
območju krajevne skupnosti Kamnik - Perovo
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Kamnik - Center se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik - Perovo.
2.	člen
Referendum bo 11. 5. 1986 od 7. do 19. ure v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, Steletova 8.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	združevanje sredstev s SKCS za komunalno obnovo KS,
—	urejanje prostora v KS,
—	varstvo okolja in spominskih obeležij,
—	ureditev kabelske TV
—	delovanje KS, DPO in društev.
Za uresničitev programa je potrebno 260,000.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma
59,600.000	din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost.
4.	člen
Z referendumom se bodo delovni ljudje tn občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih
let, od 1. 6. 1968 do 30. 5. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno. prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik - Perovo in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 “/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 “/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 “/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečanje za 70 “/o povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem Znesku, po stopnji 1,5 °/o od 4-kra.nega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske oorti. po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5 e/o od 70 “/o poprečnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov za katere velja oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35 35).
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. čienu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamnik-Perovo, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev.
Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilne komisija KS Kamnik-Perovo po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamnik-Perovo
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
10.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamnik-Perovo ter zaposleni občani
stari nad 15 let
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni fju-dje in občani neposredno iri tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besdilo:
Krajevna skupnost Kamnik-Ferovo
Na referendumu dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 6. 1986 do 30. 5. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamnik-Perovo, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka,
glasujem
za	proti
Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamnik-Perovo.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne Veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Perovo Franc Rems 1. r.
871.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni Ust SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35;8o) in 28. in 29. člena statuta krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice je skupščina krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice na seji dne 9. aprila 1986 sprejela
S K I- E P
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice
1.	člen
Za območje krajevne skuznosti Kamnik-Zaprice se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice.
2.	člen
Referendum bo 11. 5. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:	*
—	združevanje sredstev s SKCS za komunalno obnovo KS,
—	združevanje sredstev v sklad za urejanje zemljišč,
—	ureditev telefonskega omrežja in kabelske TV,
—	za delovanje KS.
Za uresničitev programa je potrebno 132,000.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma
100,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost.
4.	člen	*
Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 6. 1986 do 30. 5. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 Ve mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 %> od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 Ve od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 Ve povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 Ve od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 Ve od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5 % od 70% povprečnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov za katere velja oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85)
ne plačuje davek od skapnega dohodka občanov.
- ate'.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev.
Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zbora delovni* ljudi in občanov.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o vobtvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija KS Kamnik-Zaprice po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamnik-Zaprice.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SHS.
s vsi
trrfz
10.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamnik-Zaprice ter zaposleni občani stari nad 15 let.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Kamnik-Zaprice
Na referendumu dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 6. 1986 do 30. 5. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamhik-Zaprice, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samo-p-ispevka,
glasujem
za	proti
Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamnik-Zaprice.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice Matevž Košir 1. r.
872.
Na podlagi 3. čleha zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statUth krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 2. aprila 1986 sprejela
'SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje se uvede samoprispevek v denarjuu za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje.
2.	člen
Samoprispevek se uvede zh obdobje petih let, od
1.	5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Šfedstva Zbrana s samoprispevkom še bodo uporabljala za:
—	pridobitev in opremljanje zemljišč,
—	izgradnjo kanalizacijskih sistemov,
—	urejanje cest, ulic in javnih površin,
—	razširitev telefonskega omrežja in kabelske
TV,
—	izgradnja javne razsvetljave,
—	izobraževanje — šolstvo (dograditev učilnice v OŠ Mekinje),
—	dejavnosti KS,
—	vzdrževanje ulic in javnih površin.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 200,000.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 60,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komu-nalno-cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi piani.
Denar zbran, v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje, in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 % mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2%> od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem do--h#dku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 % povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja*
• 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 0/» od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 %> od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 °/o v k. o. I., po stopnji
1,5	%> v k. o. II, po stopnji 10/» v k. o. III, in po stopnji 0,7 0/o v k. o. IV, vse od povprečnega neto osebnega dohdoka na zaposlenega v gospodarstvu, v SRS v preteklem letu.
6.	člen
Samoprisp^ek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov' po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska riajnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov', od štipendij učencev in študenhav ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, id zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.	'
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti, št. 50140-842-015-822	— samoprispevek krajevne skupnosti
Kamnik-Mekinje.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje
dr. Svetozar Frantar 1. r.
873.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje (Uradni list SRS, št 7/86) daje volilna komisija ' krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986
za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje
I
Na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 1071 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 44 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1027 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 921 krajanov ali
89,67 »/o,	¥
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 621 krajanov ali 60,46 o/e,
6.	proti je glasovalo 287 krajanov ali 27,94 %>,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 13 ali 1,26%,
. 8. glasovanja se ni udeležilo 106 glasovalnih
upravičencev ali 10,32 */».
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in
21.	člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Kamnik-Mekinje sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje.
Mekinje, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije
KS Kamnik-Mekinje
Jože Kalan 1. r.
874.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 20. marca 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg, ki obsega ulice in naselja v občini Kamnik: Bevkova, Lobodova, Novi trg, Palovška, Perkova in Perovo, se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	rekonstrukcijo lokalnih cest,
—	komunalno prenovo,
—	sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 143,658.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 12,330.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena, bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programi? samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 %> mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 °/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 Vo povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 %> od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti po stopnji
1,5	Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 Vo od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 Vo od katastrskega dohodka negozdnih površin in po Stopnji 1,5 Vo od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. 6
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstven ih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila .za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu odroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg, št. 50140-842-015-822 — samoprispevek krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg.
11.	člen
Občanom -je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru 'delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg Franc Poljanšek 1. r.
875.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3, 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg •
I
Ne območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 329 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 8 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 321 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 295 krajanov ali 91,90%.,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 224 krajanov ali 69,78 "/o,
6.	proti je glasovalo 55 krajanov ali 17,13°/»,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 16 ali 4,98 °/o,
8.	glasovanja se ni udeležilo 26 glasovalnih upravičencev ali 8.10%.
II	•
Volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona, o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Kamnik-Novi trg sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg.
Kamnik, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Novi trg Miro Češnjaj 1. r.
"876.
Na podlagi 3. člena zakona o sarpoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica' (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in ita-tuta krajevne skupnosti Kamniška Bistrica je skupščina krajevne skupnosti- na seji dne 29. marca 1986 sprejela 1	.
S K LEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica 1 2 3
1.	.člen
Za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica se uvede samoprispevek v denarju za sofinan- • ciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
1.	5. 1983 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za sofinanciranje programov:
—	komunalne naprave *
—	rekonstrukcija lokalnih cest
—	delovanje družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	' člen
Skupna .vrednost programa znaša 124,600.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 31,022.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	Sen
^avezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 % od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70% povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pav-
šalnem znesku, po stopnji 1,5% od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,	*
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1.5% od davčne osnove
' zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek no stopnji 1.5% od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2% v k. o. I., po stopnji 1,5 % v k. o. II., po stopnji 1 % v k. o. III. in po stopnji 0,7 % v k. o. IV., -vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov Iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov. Iti ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno In socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka
delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na' posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kamniška Bistrica št.: 50140-842-015-838 — samoprispevek krajevne skupnosti Kamniška Bistrica.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
- Svet krajevne skupnosti Kamniška Bistrica upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	maja 1986.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
Janez Turnšek 1. r.
877.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica (Uradni list SRS, št. 7(86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
I
Na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 1.275 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega ruka ae m moglo udeležiti glasovanja 36 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1.239 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 1.221 krajanov ali
98,5	%
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 869 krajanov ali 70,1 °/o,
6.	proti je glasovalo 301 krajanov ali 24,3 */o ' 7. neveljavnih glasovnic je bilo 51 ali 4,1 °/o,
8.	glasovanja se m' udeležilo 18 glasovalnih upravičencev ali 1,5 °/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Kamniška Bistrica na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in
21.	člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica.
Stranje, dne 19. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Kamniška Bistrica Franc Rus i. r.
878.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 35'85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Moste (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Moste je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 25. marca 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Moste
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Moste se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Moste.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
1.	5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za sofinanciranje programov:
—	komunalne prenove
—	cestne obnove — rekonstrukcija
—	izgradnja šolskih prostorov
—	delovanje družbenih organizacij in društev.
. 4. člen
.Skupna vrednost programa znaša 591.020 000 din, s samoprispevkpm se bo zbralo predvidoma
47,936.000	din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost, SIS za izobraževanje in SIS za kulturo.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Moste in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 %> mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 °/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o cd davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 °/o povprečnega čistega dohodka delavcev y SRS v letu za katerega se davek odmaja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4- kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek.
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek.
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 °/o od neto prejemkov,
8 zavezanci davka od dohodka • iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 "/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 %> od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstveni!] pomoči, od priznavalnin, od invalidnine ip od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska naj nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino, id ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 32/85) 'ne plačuje davek od skupnega' dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
•s	9. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, Iti veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Moste št.: 50140-842-015-200838 — samoprispevek krajevne skup- _ nosti Moste.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Moste upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in .občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Moste
Franc Štcbe 1. r.
879.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Moste (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Moste
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Moste
I
Na območju krajevne skupnosti Moste, so bili na referendumu dne 1(3. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v vojilni imenik je bilo vpisanih 932 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in služenja vojaSkega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 43 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja'je bilo tako upoštevano 889 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 830 krajanov ati 93,36 °/e,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 567 krajanov ali 63,77 °/o,
6.	proti je glasovalo 240 krajanov ali 27,00 “/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 23 ali 2,58 “/o,
8.	glasovanja se ni udeležilo 59 glasovalnih upravičencev ali 6,64 %>.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Moste na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Moste sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Moste.
Moste, dne 20. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Moste
Branko Bori n 1. r.
880.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), skleph o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Motnik (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 'je skupščina krajevne skupnosti Motnik na seji dne 1. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Motnik
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Motnik se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Motnik.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	ureditev »vage«
—	napeljavo telefona v sosednje vasi (okoliške zaselke)
—	ureditev vodovoda v Motniku in Mala Ravan
—	postavitev TV pretvornika
—	regulacija Motnišnice
—	povezavo vasi Srobotno - Koprivnica
—	asfaltiranje prostora pod lipami
—	ureditev pokopališča in mrliške vežice
—	ureditev avtobusnih postajališč
—	rekonstrukcija cest Motnik - Zajasovnik, Motnik - Srobotno in nekategoriziranih cest
—	sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa maša 200,600.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 16,000.006 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu. s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran- v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Motnik in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka;
2.	upokojenci po stopnji 2 “/o od pokojnine mesečno;
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poidicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji • 2 °/o od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 °/o poprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu, za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2% od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka;
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti po stopnji 2 °/o od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek:
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 "/o od davčne,osnove, zmanjšane za odmerjeni davek;
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od* katerih se plačuje davek po stopnji 2 0/o od neto prejemkov;
8.	zavezanci davka od. dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 2%) od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 °/o od dohpdka iz gozda od odkazanega lesa.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodka, za katerega je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od - dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradm list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 3 točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9; člen
Od zavezancev, ki ne' izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se 'samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Motnik št. 50140-842-015-300838 — samoprispevek krajevne skupnosti Motnik.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nam zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Motnik upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa še od
1.	maja 1986.	_
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Motnik
Ivo Orehovec 1. r.
. 881.
Na podlagi 9. člena sklepa o_ razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Motnik (Uradni list SRS. št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Motnik
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Motnik
I
Na območju krajevne skupnosti Motnik so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 278 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 11 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 267 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 254 krajanov ali 95,1 °/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 190 krajanov ali 71,2%
6.	proti je glasovalo 64 krajanov ali 23,9 %,
7.	neveljavnih glasovnic ni bilo,
8.	glasovanja se ni udeležilo 13 glasovalnih upravičencev ali 4,9 %
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Motnik na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Motnik sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne sKupnosti Motnik.
Motnik, dne 16. marca 1986.
Predsednica 1 volilne komisije KS Motnik Jožica Lužar 1. r.
882.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 33/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Nevlje (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Nevlje je skupščina krajevne skupnosti ha seji dne 27. marca 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Nevlje
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Nevlje se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Nevlje.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
1.	5. 1986 do.30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	45 % za komunalno dejavnost
—	30 % za rekonstrukcijo lokalnih cest
—	20 % za prostore KS v sklopu adaptacije šole
—	5 % za sofinanciranje programov delovanja organov organizacij in društev, varstva okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 161,410.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 54,243.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalna cestna skupnost Kamnik.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
#
5.	čim
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Nevlje in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 °/o mesečno od osebnega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2°/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 7'i %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS ’ ietu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšal-
nem znesku, po stopnji 2% od 4-kratnega zneska odmerjenega davka,	1
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	za\'ezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 0/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani,' od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 8/o od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 "/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, in invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko, dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, še samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Nevlje št. 50140-842-015-400838 — samoprispevek krajevne skupnosti Nevlje.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti -Nevlje upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko Uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	maja 1986.
Predsednik skupščine KS Nevlje Janez Petek 1. r.
883.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Nevlje (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija- krajevne skupnosti Nevlje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Nevlje
I
Na območju krajevne skupnosti Nevlje so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 972 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 20 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tdko upoštevano 952 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 917 krajanov ali
96,3 «/e,
5.,za uvedbo samoprispevka je glasovalo 657 krajanov ali 69 "/o,
6.	proti je glasovalo 253 krajanov ali 26,5 ”/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 7 ali 0.7 %>,
8.	glasovanja se ni udeležilo 35 glasovalcev ah" 3,7 »/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Nevlje na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Nevlje sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Nevlje.
Nevlje, dne 20. marca 1986.
Volilna komisija KS Nevlje
Tajnik	Predsednik
Zalka Udovč 1. r.	Janez Sitar 1. r.
£!lan
Ivan Suklje 1. r.
884.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št.\ 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Pša j novica (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta KS Pšajnovica je svet KS Pšajnovica na seji dne 23. marca 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Pšajnovica
1.	člen
Za območje KS Pšajnovica se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS Pšajnovica.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let,' od
1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3". člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	izvedbo kanalizacije v posameznih vaseh,
—	dokončanje telefonskega omrežja,
—	izgradnjo hidrantnega omrežja oziroma požarnih rezervoarjev,
—	sofinanciranje pokopališča Češnjice,
—	ureditev nekategoriziranih javnih poti,
—	rekonstrukcijo lokalne ceste Šmartno—Veliki Rakitovec,
x— lastne potrebe KS Pšajnica ter
—	za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 100,625.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 1,750.000 din, ostala sredstva pa zagotovi S-moupravna interesna komunalno cestna skupnost. Sredstva, ki bodo zaradi va-loziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom. Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Pšajnovica in sicer
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2°/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 "/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšanje za odmerjeni davek In povečane za 70% povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 % od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodke z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2% od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 2 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 % od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine ozirom od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) plačuje davek od skupnega dohodka občanov.	®
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci. Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na potrebnem žiro računu KS Pšajnovica št. 50140-842-015-500838 — samoprispevek KS Pšajnovica.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom. Svet KS Pšajnovica upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo ' sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in uprava za družbene prihodke občine Kamnik.	j
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Pšajnovica Franc Žibert 1. r.
885.	>
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pšajnovica (Uradni list SRS, št. 7/88) daje volilna komisija krajevne skupnosti Pšajnovica
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne 16. 3. 1986
za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pšajnovica I II
I
Na območju krajevne skupnosti Pšajnovica so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 117 glase* valcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni mogel udeležiti glasovanja 1 krajan,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 116 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 115 krajanov ali 99,13 »/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 97 krajanov ali 83,62 °/o,
6.	proti je glasovalo 15 krajanov ali 12J)3 °/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 3 ali 2,58 %>,
8.	glasovanja se ni udeležil 1 glasovalni upravičenec ali 0,87 %>.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Pšajnovica na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni -skupnosti Pšajnovica sprejeta odločitev
za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pšajnovica.
Mali Rakitovec, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Pšajnovica
Alojz Jeras 1. r.
886.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Srednja vas (Uradni Isit SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Srednja vas dne 1. aprila 1986, je svet krajevne skupnosti Srednja vas na seji dne 1. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Srednja vas
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Srednja vas se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Srednja vas.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, se financira komunalno in družbeno urejanje območja krajevne skupnosti Srednja vas, vzdrževanje obstoječih komunalnih in drugih objektov v krajevni skupnosti Srednja vas in- delovanje krajevne skupnosti Srednja vaB.
Predvidevamo, da bo s samoprispevkom zbrano 17,320.OOP din. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in programom srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Srednja vas bo zagotovila krajevna skupnost Srednja vas iz svojih sredstev in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. 50 °/o sredstev, zbranih s samoprispevkom, se nameni za rekonstrukcijo in asfaltiranje lokalnih cest v krajevni skupnosti Srednja vas; 45 °/o sredstev se porabi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Srednja vas; 5 °/o sredstev se porabi za delovanje krajevne skupnosti Srednja vas.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjim znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena, bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se •bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
4.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje. in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Srednja vas in sicer:
—	vsi zaposleni 2 °/o od neto osebnih dohodkov,
—	vsi- upokojenci 2 °/o od pokojnin,
—	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 "/o
povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
—	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku po stopnji 2 % od štirikratnega letnega zneska odmerjenega davka,
—	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti po stopnji 2 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
—	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 •/• od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
—	občani od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 °/o od neto prejemkov,
—	zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti po stopnji 8 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 °/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o voja-#ških invalidih in civilnih invalidih vojne,»od denarnega nadomestila za telesno okvare, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka,- ki zagotavlja materialno "in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. alinec 4. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
8 člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Srednja vas št. 50140-842-015-600836 samoprispevek krajevne skupnosti Srednja vas.
10.	člen	,
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s
samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Srednja vas upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
12.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	maja 1986.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Srednja vas Albin Pirš 1. r.
887.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Srednja vas (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Srednja vas
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Srednja vas
I
Na območju krajevne skupnosti Srednja vas so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 Ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 397 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 14 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 383 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 353 krajanov ali 92,9 %,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 280 krajanov ali 73,10 %.
6.	proti je glasovalo 72 krajanov ali 18,79 °/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 1 ali 0,31 "/o,
8.	glasovanja se ni udeležilo 30 glasovalnih upravičencev ali 7,8 °/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Srednja vas
na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona a referendumu in drugih oblikah ^osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Srednja vas sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Srednja vas.
Srednja vas, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Srednja vas
Marjan Drolc L r.
888.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list
SRS, št 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uved-
bo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmarca (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Smar-ca je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 1. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Smarca
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Šmarca se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Šmarca.,
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
1.	financiranje izvajanja usklajevalnih programov v srednjeročnem obdobju 1986—1990 s komunalno cestno skupnostjo (kanalizacija, javna razsvetljava, urejanje in posodobitev javnih površin), kulturno skupnostjo in telesnokulturno skupnostjo (dokončanje večnamenske dvorane), skupnostjo otroškega varstva (dokončna ureditev VVZ), skupnostjo za PTT (telefonsko omrežje) in drugimi soinvestitorji,
2.	'sofinanciranje, programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 175,000.000 din. s samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 18,500.000 dinarjev, ostala sredstva pa zagotovijo interesne skupnosti, društva, zveze in organizacije, s katerimi KS Šmarca sklene samoupravni sporazum o skupnih programih.
Sredstva, ki se bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrala v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šmarca in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 °/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 °/e od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 % povprečnega čistega dohodka delavcev SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1.5 % od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1.5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejav--nosti po stopnji 8 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 % od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, pd priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o voskih invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznavalnine po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Smarca. št.: 50140-842-015-700838 — samoprispevek krajevne skupnosti Šmarca.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor ‘nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranim s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Šmarca upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zbor.u delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sarriopri-spevka kontrolira SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Smarca Edo Skok 1. r.
889.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarca (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Smarca
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo' samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarca
I
Na območju krajevne skupnosti Smarca" so bili na referendumu dne 16. marca 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: '
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 836 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini jn zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 36 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 800 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 736 krajanov ali
92,00	°/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 481 krajanov ali 60,12 °/o,
6.	proti je glasovalo 229 krajanov ali 28,62 %>,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 26 ali 3,25 »/o,
8.	glasovanja se ni udeležilo 64 glasovalnih upravičencev ali 8,00 »/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Smarca na podlagi ugotovljenega Vzida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Smarca sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Smarca.
Smarca, dne 16 marca 1986.
Predsednik volilne komisije Smarca
Simon Drolce 1. r.
890.
Na podlagi 3 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmartno (ifradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986, statuta krajevne skupnosti in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Šmartno dne 15. februarja 1986, je svet krajevne skupnosti Šmartno na seji dne 15. februarja 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Šmartno se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Šmartno.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala:
—	75% za komunalno in cestno dejavnost,
—	25 % za vzdrževanje že obstoječih objektov v krajevni skupnosti Šmartno.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 180,000.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 19,160.000 dinarjev, ostala sredstva pa zagotovi samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali- drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šmartno in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov,
2.	upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 % poprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni Bavek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 % od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 % v k. o. I., po stopnji 1.5% v k. o. II., po stopnji 1 % v k. o. III. in po stopnji 0,7 % v k. o. IV. vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov te socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidnih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokajnine, ki ne presega zneska naj-
nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega doltodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni last SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3 do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Šmartno št.: 50140-842-015-100843 — samoprispevek krajevne skupnosti Šmartno.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Šmartno upravlja s sredstvu samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v ■ Uradnem listu SRS, uporablja pa se or 1. maja 1986.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju
Prane Modrijan L r.
891.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma
za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju (Uradni list SRS, št. 7/86)
daje volilna komisija krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju
I
Na območju krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju, so bili na referendumu dne 16. marca 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 480 glasovalcev, 1 krajan pa je pravico do glasovanja dokazal s potrdilom,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 17 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 464 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 455 krajanov ali
98,1	»/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 369 krajanov ali 79.5 “/c,
6.	proti je glasovalo 80 krajanov ah 17.2 °/o.
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 6 ali 1,3 “/o.
8.	glasovanja se n: udeležilo 9 glasovalnih upravičencev ali 1,9 °/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju.
Šmartno v Tuhinju, dne 16 marca 1986.
Predsednik volilne komisije Šmartno v Tuhinju Franc Modrijan 1. r.
892
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS,,št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Špitalič (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16 marca 1986, statuta krajevne skupnosti in sklepa zbora delovnih Ijtidi in občanov krajevne skupnosti Špitalič dne 28. marca 1986 je svet krajevne skupnosti Špitalič na seji dne 28. marca 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Špitalič
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Špitalič se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajania sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Špitalič.	.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala :
—	40 °Zc za rekonstrukcijo ,in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest
—	44 »/o za komunalno obnovo
—	16 %> za obnovo in vzdrževanje objektov ter ostale potrebe krajevne skupnosti Špitalič.
4	člen
Skupna vrednost programa znaša 66,570.000 din s samoprispevkom se bo zbralo 3,798 000 din. ostala sredstva pa zagotovi samoupravna interesna komunalno cestna skupnost	, ,
Sredstva, kj bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku. kqL je določen v prvem odstavku tega člena bode uporabljena v skladu s sprejetim programom.	,(
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Špitalič in sicer:
1	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 °/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka.
2	upokojenci po stopnji 1 °/o od pokojnin mesečno.
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek m povečane za 70 "/o povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka.
5 zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti r po stopnji 1.5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7	občani, od priložnostnih .dohodkov od katerih se plačuje davek-, po stopnfj 1,5 °/o od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske de- • javnosti po stopnji 2 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 °/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Plačila so oproščeni tisti zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ne plačujejo davka.
6. člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev m drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodki, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od
razlike med priznano pokojnino m pokojnino, ki ne presega najmžje pokojnine za polne pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca,-določenega z zakonom
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se 'po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
'Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Špitalič št 50140-842-015-800838 samoprispevek krajevne skupnosti Špitalič.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom
Svet Krajevne skupnosti Špitalič upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
# Predsednik
sveta krajevne skupnosti Špitalič
Edi Križnik L r.
893.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Špitalič (Uradni list SRS, št. 7/86) daje voiflna komisija krajevne skupnosti Špitalič
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Špitalič
I
Na območju krajevne skupnosti Špitalič so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1. v volilni imenik je bilo vpisanih 221 glasovalcev, 2 krajana pa sta pravico do glasovanja dokazala s potrdili,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se niso mogli udeležiti glasovanja 4 krajani,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 219 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 191 krajanov ali 87,21 °/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 110 krajanov ali 50,22 °/o,
6.	proti je glasovalo 73 krajanov ali 33,33 */e,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 8 ali 3,65 %>,
8.	glasovanja se ni udeležilo 28 glasovalnih upravičencev ali 12,78 °/o.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Špitalič na i dlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Špitalič sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Špitalič.
Špitalič, dnh 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije Špitalič
Zvone Cencelj 1. r.
894.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tuhinj (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne
16.	marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Tuhinj je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 26.' marca 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tuhinj
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Tuhinj se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Tuhinj. .
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od .1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	komunalno in cestno dejavnost 75 */«,
—	ostale potrebe krajevne skupnosti 25 %.
4.	člen
Skupna vrednost programa dela znaša 184,920.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 24,229.330 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesno komunalna cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
i Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so-delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Tuhinj in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 % mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 °/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečan za 70 % povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od štirikratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti,, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	'občani od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 'Vo od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 ”/e v k. o. L, po stopnji 1,5 °/o v k. o. II., po stopnji 1% v k. o. III. in po stopnji 0,7 % v k. o. IV. vse. od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
6.	člen
Samoprispevek Se ne plačuje: od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendijr učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na pro^ izvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohpdka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dofiodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov, (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	Ben
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Tuhinj št. 50140-842-015-100838 samoprispevek krajevne skupno-nosti Tuhinj.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Tuhinj upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev. Dolžan je o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti TUhlnj
Jože Hribar L r.
895.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka ha območju krajevne skupnosti Tuhinj (Uradni list SRS,. št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Tuhinj
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne . 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tuhinj I
I
Na območju krajevne skupnosti Tuhinj so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 688 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 28 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 660 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 647 krajanov ali 98 »/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 520 krajanov ali 78,8 “/o,
6.	pfoti je glasovalo 100 krajanov ali 15,1%,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 27 ali 4,1 %,
8.	glasovanja se ni udeležilo 13 glasovalnih upravičencev ali 2.0 %.
II.
Volilna komisija krajevne skupnosti Tuhinj na podlagi ugotovljenega glasovanja" in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega, izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v kra-
jevni skupnosti Tuhinj sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tuhinj. Tuhinj, dne 19. 3. 1986
Predsednik volilne komisije
KS Tuhinj Srečo Brlee L r.
896.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, Št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu‘in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Volčji potok (Uradni Isit SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Volčji potok je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 1. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Volčji potok
1.	člen
Za območje krajevne * skupnosti Volčji potok se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela pa območju krajevne skupnosti Volčji potok.
2.	člen .
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
1.	5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
1.	za delovanje KS,
2.	ureditev avtobusnih postaj 2 kom,
3.	pričetek izgradnje kanalizacije,
4.	rekonstrukcija lokalne ceste Rudnik—Hudo,
5.	izvedba hidrantnega omrežja Rudnik,
6.	komunalna ureditev Arboretuma — zunanja okolica,
7.	napeljava telefonskega omrežja za Volčji potok in Rudnik,
8.	rekonstrukcija lokalne ceste R 371 & Volčji potok—Radomlje,
9.	rekonstrukcija lokalne ceste Volčji potok—Rudnik.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 128,000.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 10,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže prt LB ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 % mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja.
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 "/o od 4-krainega letnega" zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/e od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občastio dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
-7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 0/o od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni ,list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 °/<i v k. o. I., po stopnji
1,5	%> v k. o. II., po stopnji 1 °/o v k. o. III. in po stopnji 0,7»/» v k. o. IV., vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega -v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki pe presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov; od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavčev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti. večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med, akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala . in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računa krajevne skupnosti'Volčji potok
št. 50140-842-015-900838 — samoprispevek krajevne skupnosti Volčji potok.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Volčji potok upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednica
skupščine krajevne skupnosti Volčji potok
Stanka Strnad 1. r.
897.	*
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Volčji« potok (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Volčji potok
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Volčji potok
I
Na območju krajevne skupnosti Volčji potok so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 257 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 7 krajanov,
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako
upoštevano 250 glasovalcev,	,
4.	na referendumu je glasovalo 243 krajanov ali
97,2	"/o,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 168 krajanov ali 67,2 °/o,
6.	proti je glasovalo 73 krajanov ali 29,2 °/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 2 ali 0,8 %>,
8.	glasovanja se ni udeležilo 7 glasovalnih upravičencev ali 2,8 °/o
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Volčji potok na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Volčji potok sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Volčji potok.
Volčji potok, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Volčji potok
.	Janko Škerjanc 1. r.
898.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vranja peč (Uradni list SRS, št. 7/86), izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti in sklepa delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Vranja peč dne 1. aprila 1986 je svet krajevne skupnosti Vranja peč na seji dne 1. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vranja peč
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Vranja peč se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Vranja peč.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	izgradnjo telefonskega omrežja,
—	rekonstrukcijo javnih cest brez kategorizacije v KS,
—	rekonstrukcijo lokalne ceste Kamnik—Vranja peč—Vaseno, odsek Sp. Palovče—Zg. Palovče, 2 km,
—	za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 134,434.000 din s samoprispevkom se bo zbralo 'predvidoma 3,500.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
Denar zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri LB ali drugih finančnih organizacijah. •
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Vranja peč in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 2 %> mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 %> od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 »/o poprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek.
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 °/e od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 Vo od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetjiske dejavnosti po stopnji 8 °/o od katastrskega dohodka ne-
* gozdnih površin in po stopnji 1,5 %> od dohodka iz gozda od odkazanega lesa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz varstvene pomoči, od priznavalnin, od invalidne in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesne okvare, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno, in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
. Od samoprispevka^ ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci. _
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.	„
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Vranja peč št. 50140-842-015-843 — samoprispevek krajevne skupnosti Vranja peč.	«
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Vranja peč upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati ■ naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Vranja peč
Marjan Kotnik 1. r.
809.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vranja peč (Uradni list SRS, št. 7/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Vranja peč
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vranja peč
I
Na območju krajevne skupnosti Vranja peč so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 188 glasovalcev,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se niso mogli udeležiti glasovanja 3 krajani.
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 185 glasovalcev,
4.	na referendumu je glasovalo 185 krajanov ali 100 Vo,
5.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 147 krajanov ali 79,45 °/o,
6.	proti je glasovalo 31 krajanov ali 16,75 °/o,
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 7 ali 3,78 %>.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Vranja peč na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in '21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Vranja peč sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vranja peč.
Vranja peč, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Vranja peč
Marjan Osolnik 1. r.
KOČEVJE 900. *
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86), 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81 in 28/85), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji, dne 4. aprila 1986 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje
1.	člen
2. člen pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 34/83 in 29/85) se spremeni, tako da se glasi:
»Viri sredstev za izgradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj so:
—	sredstva, ki jih združujejo organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini Kočevje (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) iz čistega dohodka nepovratno v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SSS občine Kočevje za tekoče srednjeročno obdobje in se zbirajo na žiro računu pri stanovanjski skupnosti;
—	sredstva, ki jih združujejo organizacije združenega dela iz čistegg dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SSS občine Kočevje za tekoče srednjeročno obdobje in se zbirajo na žiro računu pri Ljubljanski banki — Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, enoti Kočevje;
—	kreditna sredstva temeljnih bank;
—	druga namenska sredstva.«
2.	člen
Za 7. členom pravilnika se vstavi nov 7.a člen, ki se glasi;
»V izjemnih primerih, ko je organizacija združenega dela v položaju, da ne more z lastnimi sredstvi pridobiti kadrovskega stanovanja in je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra zašla v težak gospo-darskoekonomski položaj ali ne more normalno poslovati, se na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje dodeli občinsko kadrovsko stanovanje izven vrstnega reda. Izvršni svet pridobi pred izdajo predloga mnenje občinske gospodarske zbornice.«
3.	člen
Za novim 7a. členom pravilnika se doda nov 7b. člen, ki se glasi:	.
»Pri predlogu za izjemno reševanje pri dodelitvi kadrovskega stanovanja je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje dolžan upoštevati naslednji vrstni red kriterijev:
1.	ogrožen obstoj organizacije združenega dela zaradi pomanjkanja kadra
2.	večja izguba v poslovanju ali sanacijski postopek
3.	večje število neuspešnih objav za pridobitev kadra
4.	splošen družbeni interes na obstoju organizacije združenega dela
5.	dogovor o temeljih družbenega ' piana občine Kočevje za srednjeročno obdobje.
4.	člen
9.	člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi;
»Po tem pravilniku pridobivajo kadrovsko stanovanje in posojilo v ta nšmen organizacije združenega dela v občini Kočevje, ki združujejo sredstva za kadrovska stanovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za tekoče srednjeročno obdobje..«
5.	člen
Prvi odstavek 21. člena se nadomesti z novim odstavkom, ki so glasi:
»Strokovni delavec kot kader vplača lastno udeležbo po lestvici iz veljavnega samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje.«
6.	člen
Te spremembe in dopolnitve pravilnika sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Kočevje, dne 17. aprila 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
Drago Aupič L r.
♦
LJUTOMER
901.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 8. člena družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/82)
s k(I e n e j o
— Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer,
— Medobčinska gospodarska zbornica Murska Sobota,
— Obrtno združenje Ljutomer,
— Obrtna zadruga Prlekija, Ljutomer,
— Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljutomer,	'
— Občinska konferenca SZDL, Ljutomer,
— Vse krajevne skupnosti občine Ljutomer,
— Stanovanjska skupnost občine Ljutomer,
— Skupnost za zaposlovanje občine Ljutomer,
— OZD, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva ali potrebujejo usluge le-tega (Imgrad, Mura, LTH, POP, Tehnostroj Ljutomer, Križevske opekarne. Komgrad),
— Temeljna banka Murska Sobota,
— Trgovske delovne organizacije (Vesna Ljutomer)
DRUŽBENI DOGOVOR o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljutomer od leta 1986—1990
L člen
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujejo:
—	izhodišča razvoja drobnega gospodarstva,
—	razvojne usmeritve drobnega gospodarstva do leta 1990,
—	naloge podpisnikov tega dogovora,
—	vprašanje financiranja drobnega gospodarstva,
—	medsebojne odnose podpisnikov dogovora.
Na osnovi skupnega delovanja v usmerjanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva v skladu z usmeritvami družbenega plana občine bomo podpisniki tega dogovora težili in pripomogli k večjemu zadovoljevanju potreb prebivalstva in gospodarstva, povečanju zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, jačanju obrambpe sposobnosti, osvajanju novih izdelkov, večanju izvoznih možnosti, nadomeščanju uvoženih repromaterialov z domačimi, razvoju inventivnosti, kakor tudi večjemu angažiranju sredstev občanov v produktivne namene.
2.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo:
—	da so na področju storitvene obrti deficitarne zlasti naslednje obrtne dejavnosti:
—	popravilo gospodinjskih aparatov,
—	umetno in podkovno kovaštvo,
—	urarstvo,	f
—	popravilo RTV aparatov,
—	finomehanika,
—	čevljarstvo,
—	lončarstvo,
—	steklarstvo,
—	kolarstvo,
—	šivanje po meri,
—	teracerstvo,
—	pečarstvo,
—	avtoelektričarstvo,
—	ročno pletiljstvo,
—	parketarstvo,
—	kamnoseštvo,
—	kemično čiščenje,
—	krznarstvo,' 1
—	vulkanizerstvo,
—	graverstvo,
—	optika,
—	livarstvo — vlivanje v pesek.
—	nekatere oblike intelektualnih storitev.
‘Udeleženci ugotavljamo, da so prednostne dejavnosti tiste, ki so izvozno usmerjene, ki nadomeščajo uvoz in odpirajo nova delovna mesta ter inovacije.
V občini je dokaj dobro razvita obrtna dejavnost kot postranski poklic, vendar je treba nosilce teh dejavnosti preusmeriti v redno obrtno dejavnost.
Deficitarne in prednostne dejavnosti se lahko spreminjajo z odločitvijo Komisije za razvoj drobnega gospodarstva, po predhodnem mnenju Obrtnega združenja in Obrtne zadruge Prlekija.
3.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami drobnega gospodarstva:
—	enotno in koordinirano razvijanje drobnega gospodarstva in samostojnega ošebnega dela ter vklju-večanje le-teh programov v planske dokumente regije, republike in federaci.ie,
—	krepitev družbenih enot drobnega gospodarstva,
—	spodbujanje razvoja kooperacijske proizvodnje med enotami drobnega gospodarstva ter samostojnih obrtnikov z obrtno zadrugo preko nje pa z OZD v občini, zlasti s področja industrije,
—	spodbujati ustanovitve POZD,
—	spodbujanje razvoja Obrtne zadruge »Prlekija«, ki naj bo v občini nosilec kooperantskih odnosov za področje industrije med OZD in zasebnim delom,
—	izboljšanje enakomerne oskrbe delovnih ljudi in občanov s storitvenimi dejavnostmi na celotnem območju občine,
—	organiziranje in krepitev kapacitet drobnega gospodarstva s centralno funkcijo v Ljutomeru kot občinskem središču ter Križevcih, Veržeju, BUčkovcih in Razkrižju kot gravitacijskih središčih,
—	izboljšanje kvalitete storitev in prilagajanje delovnega časa v obratovalnicah, potrebam zaposlenega prebivalstva,
—	spodbujanje preusmerjanja gostinskih kapacitet zasebnega sektorja za prodajo kvalitetne hrane in krajevne specialitete,
—	spodbujanje razvijanja domače in umetne obrti.
4.	člen
Naloge udeležencev:
Izvršni svet SO Ljutomer
Udeleženci soglašamo; da bo Skupščina občine Ljutomer najmanj enkrat letno obravnavala problematiko drobnega gospodarstva in sprejemala ustrezne
ukrepe, ki bodo potrebni za odpravljanje govora. Neposredno spremljanje razvoja in pripravo ukrepov zagotovi Izvršni svet SO Ljutomer.
Izvršni svet bo v okviru svoje pristojnosti:
—	tekoče spremljal problematiko drobnega gospodarstva v občini,
—	skrbel za uresničevanje tega dogovora, tako da bo v letne in srednjeročne plane razvoja občine vnašal stimulativne elemente razvoja drobnega gospodarstva in vsaj enkrat letno obravnaval poročilo o uresničevanju dogovora ter predlagal ukrepe,
—	analiziral in koordiniral dejavnost podpisnikov dogovora in drugih zainteresiranih za razvoj drobnega gospodarstva,
—	analiziral davčno in kreditno politiko, politiko zaposlovanja,
—	pospeševal razvoj drobnega gospodarstva z ustrezno davčno politiko in drugimi ekonomskimi ukrepi na ta način, da se bo širila proizvodnja in storitvena obrtna dejavnost v obstoječih in novih enotah drobnega gospodarstva,
—	spodbujal bo povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih osnovah in spodbujal organiziranost drobnega gospodarstva s področja zasebnega sektorja na samoupravnih osnovah (zadruga, POZD),
—	spodbujal bo krepitev družbenega sektorja obrti,
—	skrbel bo za dogovarjanje in koordinacijo med ostalimi udeleženci tega dogovora o postavljanju skupnih ciljev in usmerjanju drobnega gospodarstva,
—	skrbel za prostorsko planiranje obrtnih con ali
ulic,
—	spodbujal bo pripravo skupnih programov razvoja obrti in zagotavljal ustrezne lokacije obratovalnic, še posebej za dejavnosti, ki bodo prispevale k večjemu izvozu .finalnih izdelkov ali polfinalnih, ki se bodo vgrajevali v končne izdelke za izvoz.
5.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota bo preko občinskega odbora:
—	spodbujala sprejemanje konkretnih programov za razvoj drobnega gospodarstva, s svojo strokovno službo neposredno sodelovala pri pripravi teh programov in spremljala njihovo uresničevanje,
—	na manj razvitem območju občine spodbujala nastajanje novih enot drobnega gospodarstva,
—	z namenom smotrnejše delitve dela ter zadovoljevanju potreb po proizvodih in storitvah, spodbujala združevanje dela in sredstev v razvoj gospodarstva.
6.	člen
Obrtno združenje 'Ljutomer, ki je z Obrtno zadrugo »Prlekija« nosilec razvoja, bo delovalo za pospešen in skladen razvoj dejavnosti na področju samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov in bo zlasti:
—	predlagalo sprejem in sodelovalo pri izvajanju takšnih ekonomskih in drugih ukrepov, da bo zagotovljeno uresničevanje z družbenimi plani opredeljenega razvoja.samostojnega osebnega dela,
—	sodelovalo m dajalo pobude pri oblikovanju, spremembah in dopolnitvah občinskih odlokov, drugih predpisov in samoupravnih aktov na ravni občine, ki se nanašajo na področje samostojnega osebnega dela,
—	sodelovalo pri pripravi prostorskega plana v občini in pri tem spodbujalo takšno urbanistično politiko, ki bo zagotavljala obstoj ustreznih obrtnih delavnic v starih krajevnih sredinah, obenem pa zagotavlja-
lo lokacije za obrtne cone m individualno gradnjo poslovnih prostorov, v prvi vrsti namenjenim storitveni obrti,	'	r
—	sodelovalo pri oblikovanju občinskih predpisov in drugih aktov v zvezi s cenami proizvodov in storitev, delovalo pri spremljanju, oblikovanju in usklajevanju cen samostojnih obrtnikov,
—	spodbujalo združevanje samostojnih obrtnikov v obrtno zadrugo zaradi njihovega racionalnega vključevanja v kooperacijo in poslovne sodelovanje z OZD v občini,
—	stalno obveščalo nosilce osebnega dela o potrebah in možnostih Sodelovanja z obrtno zadrugo in preko nje z drugimi OZD v občini,
—	spodbujalo in usmerjalo samostojne obrtnike v izvozne tokove,
—	sodelovalo pri planiranju potreb kadrov,
—	sodelovalo v procesu usmerjenega izobraževanja in skrbelo za učinkovito in prilagojeno izobraževanje mladih kadrov za obrtne dejavnosti,
—	sodelovalo pri predstavitvi samostojnega osebnega dela na razstavah in sejmih,
—	spodbujalo oživljanje in širjenje domače in umetne "obrti,
—	spodbujalo samostojne gostince v izboljšavo kvalitete popestritve storitev,
—	delovalo.za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih razmerjih s samostojnimi obrtniki po določbah kolektivne pogodbe.
7.	člen
Obrtna zadruga ^Prlekija«, bo skrbela zlasti za:
—	kvalitativno in kvantitativno krepitev kooperantskih odnosov,
—	povezovanje dela med združenim delom in samostojnim osebnim delom, v smislu dopolnjevanja potreb industrije,
—	skupno planiranje in o:ganiziranje proizvodnje z OZD ter potreb po reprodukcijskem materialu,
—	zagotavljanje materialne osnove za realizacijo skupnih proizvodnih programov in ciljev,
—	nabavo osnovnih sredstev in repromateriala v okviru svojih možnosti,
—	vključevanje izdelkov kooperantov na zunanje tržišče,
—	krepitev materialne osnove za realizacijo proizvodnih programov članov zadruge, nabavo osnovnih sredstev, reprodukcijskega materiala ter posodobitev tehnoloških procesov; v ta namen bo zadruga sodelovala pri kreditiranju, -
—	razvijala bo nove oblike dejavnosti namenjene razvoju dejavnosti (skupno finančno, računovodsko, inovacijsko, raziskovalno dejavnost ter informatsko, računalništvo in podbno).
8.	člen
OZD, ki pri svojih proizvodnih programih potrebujejo usluge zasebnega sektorja bodo skupno z nosilci drobnega gospodarstva v občini:
—	planirale in vključevale v svoje proizvodne programe storitve zasebnega sektorja,
—	po potrebi' za posamezne razvojne programe združevale sredstva in delo za realizacijo le-teh,
—	skupno načrtovale, še posebej tiste izdelke ali polizdelke, ki so namenjeni izvozu ali nadomeščanju
uvoza"	9. člen
Občinska konferenca SZDL Ljutomer se bo vključila v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva in si pri tem prizadevala za ustvarjanje stabilnih in stimulativnih pogojev za razvoj. Zlasti pa bo:
—	spodbujala širšo družbenopolitično aktivnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevni skupnosti,
- — usklajevala razvoj drobnega gospodarstva s potrebami delovnih ljudi in občanov,
—	prizadevala si bo za uspešno sporazumevanje organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva,
—	spodbujala sredstva javnega obveščanja, da bodo delovne ljudi in občane seznanjala o pomenu in rezultatih dela drobnega gospodarstva ter pogojih za njegov razvoj tako v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu.
10.	člen
Krajevne skupnosti bodo:
—	ugotavljale potrebe po storitvah in proizvodih drobnega gospodarstva na svojih območjih ter skupaj s potrošniškimi sveti oblikovale plane kapacitet storitvene in proizvodne obrti,
—	vnašale elemente tega dogovora v letne in srednjeročne plane KS.
—	ugotovitve o potrebnih kapacitetah posredovale izvršnemu svetu in obrtnemu združenju,
—	v sodelovanju s potrošniškimi sveti nadzorovala kvaliteto in ceno proizvodov in storitev drobnega gospodarstva.
—	sodelovala pri oblikovanju obratovalnega časa,
—	v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo proučevale možnosti za pridobivanje poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti.
11.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljutomer bo:
—	v sodelovanju s KS. potrošniškimi sveti in obrtnim združenjem ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva,
—	obravnavala možnost pridobivanja poslovnih prostorov za zasebni sektor drobnega gospodarstva, v sodelovanju s hišnimi sveti, lastniki hiš in upravnim organom, pristojnim za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve,
—	zagotavljala vsaj en poslovni prostor namenjen obrti letno.
12.	člen
Skupnost za zaposlovanje bo:
—	v sodelovanju z obrtnim združenjem in OZD s
področja drobnega gospodarstva, ugotavljala letne ih srednjeročne potrebe po kadrih in jih vnašala v svoje planske dokumente,	„
—	skrbela za informiranje delavcev, tudi tistih, ki so na začasnem delu v tujini, o možnostih s konkretnimi programi razvoja drobnega gospodarstva v občini,
—	delovala na prekvalifikaciji nezaposlenih delavcev in deloVnih invalidov pri zaposlovanju v drobnem gospodarstvu.
—	usmerjala mladino v izobraževanje za poklice drobnega gospodarstva.
13.	člen
Organizacije združenega dela, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva bodo:
—	aktiven pospeševalec razvoja drobnega gospo-•darstva,
—	nosilci inovacijske dejavnosti ter odgovorne za prenos znanja v vse gospodarske dejavnosti s ciljem, da se razvija družbe no-organizi ran o drobno gospodarstvo in kooperacijska proizvodnja na podlagi skupnih vlaganj za razvoj dejavnosti,
—	proučile možnosti razširitve tistega dela dejavnosti, ki se po značaju uvršča v drobno gospodarstvo in izdelale konkretne programe (inovacijske, kadrovske),
—	nenehno izboljševale kvaliteto in obseg proizvodnje in storitev ter prilagajale delovni čas potrebam delovnih ljudi in občanov,
—	spremljale razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in morebitni izpad v zasebnem sektorju nadomeščale s širitvijo' svoje dejavnosti,
—	skrbele za razvoj kooperacijske proizvodnje in storitev z OZD in nosilci drobnega gospodarstva.
14.	člen
Ljubljanska banka, Pomurska banka bo:
—	zagotavljala dopolnilna sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo, v skladu z razvojnimi kriteriji in pogoji za kreditiranje drobnega gospodarstva, kar bo vključila v sporazume o temeljih plana banke ter letne dogovore o uresničevanju srednjeročnega plana,
—	pri oblikovanju dopolnilnih sredstev za gradnjo, adaptacijo oziroma nakup poslovnih prostorov, nakup opreme ter za obratna sredstva bo upoštevala prednostne namene po družbenem dogovoru o razvoju drobnega gospodarstva v Sloveniji in tem dogovoru,
—	banka bo postopoma razširila obseg dejavnosti na področju združevanja dela in sredstev ter kreditnega poslovanja po pooblastilu samostojnega obrtnika ter finančno Svetovalno dejavnost za področje drobnega gospodarstva.
15.	člen
Sredstva za financiranje drobnega gospodarstva se bodo zagotavljala:
—	iz lastnih sredstev posameznih nosilcev drobnega gospodarstva,
—	iz sredstev OZD, ki sodelujejo pri soinvestira-nju v nove obratovalnice oziroma razširitve in modernizacijo starih,
—	iz sredstev banke za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva.
16.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo obveznosti iz tega dogovora začeli uresničevati takoj po podpisu dogovora.
Postopek za spremembe in dopolnitve lahko začne . na predlog kateregakoli podpisnika in se spelje po . istem postopku kot je bil dogovor sprejet.
17.	člen
Izvajanje tega dogovora bo spremljala komisija izvršnega sveta za razvoj drobnega gospodarstva.
18.	člen
Dogovor je podpisala večina udeležencev. Veljati prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-1/86-3
Ljutomer, dne 7. aprila 1986.
MOZIRJE
902.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja
na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje
Občinska volilna komisija v Mozirju obvešča Skupščino občine Mozirje, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor
Skupščine občine Mozirje dne 16. marca 1986 doseženi
tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Delovni ljudje in občani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	11.700
b)	glasovalo na voliščih (po Volilnem imeniku in s potrdili)	11.082
c)	glasovalo po pošti	147
č) skupaj glasovalo (b+c)	11.229
d)	glasovalo za listo kandidatov	9.868
e)	glasovalo proti listi kandidatov	1.225
f)	neveljavne glasovnice	136
Na listi kandidatov je bilo 21 delegatov, ki so do-
b li naslednje število glasov:
glasov
1.	Anžin Ana	9.824
2.	Boršnak Anton	.	9.807
3.	Boršnak Franc	9.802
4.	Čopar Poldica	9.811
5.	Fale Beno	9.832
6.	Jurjevec Mimica	9.831
7.	Kotnik Stanko	9.839
8.	Kralj Lenka .	9.828
9.	Miklavc Vlado	9.798
10.	Matko Izidor	9.829
11.	Mavrič Iva	9.839
12.	Novak Zdravko	9.827
13.	Pečovnik Alojz	9.826
14.	Purnat Ivan	9.817
15.	Sivec Anka	9.780
16.	Strašek Mirko	9.781
17.	Šverc Rudi	'	9.825
18.	Štiglic Janez	9.829
19.	Šporn Tonka	^	9.796
20.	Tratnik Mara	9.807
21.	Vrhovnik Anton	9.819
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki, bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Mozirje Tajnik ■	Predsednik
Anka Žiher 1. r.	Edvard Centrih 1. r.
903.
Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82, 42/85) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 26. marca 1986 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1986 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz dohodka in iz osebnih dohodkov obračunavajo in plačujejo zavezanci
po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje DBS in SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni za posamezne zavezance posebej določeno s tem sklepom.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov so naslednje:
—	za združene kmete, ki dosegajo z združevanjem
dela in sredstev najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je najnižji osebni dohodek delavca, 13,08 °/o od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;	•'
—	za združene kmete, ki so se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavili za pridobitev pravice do socialne varnosti v višini 0,50 %> od osnove iz prve alinee tega člena;
—	za druge kmete v višini 20 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se odmerja prispevek in pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo v višini 4.500 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavezanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (razen za prejemnike starostne kmečke pokojnine), niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo 'med družinske člane zavarovanca — dela\'ca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz tretje alinee prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
5.	/člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek iz osebnega dohodka in dohodka od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od osebnega dohodka pri njih zaposlenih delavcev.
Osnova za določanje prispevkov za delovne ljudi in občane, pri katerih se ne ugotavlja dohodek, so pa zavezanci za plačilo prispevka za zdravstveno varstvb, je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, povečan z načrtovanim odstotkom povečanja osebnih dohodkov v republiki za tekoče leto.
6.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
7.	člen
Drugi zavezanci, ki ne plačujejo prispevkov po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih 2.750 din na posameznega upravičenca in sicer:
—	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarod-
nimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja;
—	delavci, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, za družinske člane, živijo v občini, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na podlagi mednarodnih sporazumov; .
—	drugi delovni ljudje in občani, ki niso posebej navedeni v tem sklepu.
8.	člen
Zavezanci prsipevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka.
Prispevek so dolžni plačati za ves čas take odsotnosti od osnove, ki je enaka mesečnemu osebnemu dohodku, ki ga je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali je nastala kakšna druga okolnost iz tega člena, zaradi katere se plačujejo prispevek, po stopnji iz 2. člena tega sklepa, sklepa.
9.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunano v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo delovne organizacije prispevek od osnov in po stopnjah, določenih v prvem odstavku tega člena.
10.	člen
Za delavce, upokojence, učence in. študente na obveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo izplačevalci prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 8 °/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
Ta prispevek se plačuje za večji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
11.	člen
Z dnem, k d se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za Zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 16/85).
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 402-6/86
Mozirje, dne 26. marca 1986.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože Časi, dipl. ek. 1. r.
904.
Na podlagi 21., 23., 24. in 31. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83, 29/85) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 26. marca 1986 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o osnovah in stopnjah prispevka ter osnovah za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov
1
V sklepu o osnovah in stopnjah prispevka ter . osnovah za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov (Uradni list SRS, št. 14/84, 16/85) se v točki 5 doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Združeni kmet, ki se v smislu prvega odstavka te točke na novo prijavi za pravico do socialne varnosti po tem sklepu, mora z zdravniškim potrdilom oziroma spričevalom, ki ga pridobi na svoje stroške izkazati, da ni nezmožen za delo, oziroma izkazati svojo splošno zdravstveno sposobnost.«
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje.
St. 402-6/84-86 ,
Mozirje, dne 26. marca 1986.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože časi, dipl. ek. L r.
SLOVENSKA BISTRICA
905.
Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, drugem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), prvem odstavku 8. Bena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/71), drugem in tretjem odstavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFR Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica v zvezi z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji dne 19. decembra 1985 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica
1. člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo po veljavni prispevni stopnji, ki jo plačuje OZD iz dohodka.
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za '‘mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
2.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3.	člen
Delavci iz občine Slovenska Bistrica, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Slovenska Bistrica.
Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno zavarovanje svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki žive z njimi v občini Slovenska Bistrica, tudi državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na Univerzo v Mariboru sami, če njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani na kakšni drogi podlagi.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 3.120 din mesečno za posameznega družinskega člana.
4.	člen
Tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na Univerzo v Mariboru mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zdravstveno zavarovati sami.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 3.120 din mesečno.
5.	člen
Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 19,1 od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda ter v znesku 9.370 din letno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
Za kmečke preužitkarje, ki, nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki lanetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 1.043 din mesečno.
Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom tudi prispevek po stopnji 3 °/o od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 °/o od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izi?ljuč;no od tujega nosilca pokojninskega iri invalidskega zavarovanja,
pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 3.120 din mesečno.
7.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
8.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost (umetniki, arhitekti, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, odvetniki, fotografi, rejniki, nogometaši — neamaterji, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki in drugi v podobnih poklicih) in delovni ljudje, ki z osebnim delom z delovnimi sredstvi, Id so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost (obrtniki, gostinci in prevozniki), plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po veljavni stopnji, povečani za 0,15 "/o od kosmatega osebnega dohodka za zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih boleznih.
' 9. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
'	Občinska zdravstvena skupnost
Slovenska Bistrica Predsednik skupščine Dušan Detiček 1. r.
SEVNICA
906.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/75) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Boštanj (Uradni list SRS, št. 7/86) objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Boštanj
POROČILO
o izidu glasovanja na* referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka za namen, ki je določen po srednjeročnem planu krajevne skupnosti
Volilna komisija ugotavlja, da je bilo v volilne imenike vpisanih 1936 upravičencev, da je bilo od tega na delu v tujini 61 oseb in na služenju vojaškega roka 21 oseb tako, da je imelo na vseh glasovalnih mestih pravico glasovati za uvedbo samoprispevka 1854, od tega pa je glasovalo 1829 občanov ali 98.6 %>.
Od občanov, ki so glasovali, je za uvedbo samoprispevka glasovalo 1355 občanov ali 73.08 °/o. proti je bilo 462 glasovnic in 12 neveljavnih glasovnic.
Občani krajevne skupnosti Boštanj so se odločili na referendumu za uvedbo samoprispevka za čas od 1. 6. 1986 do 31. 5. 1991.
Boštanj, dne 20. marca 1986.
Predsednik volilne komisije KS Boštanj Jože Pavlin 1. r.
. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Boštanj Drago Krošelj 1. r.
Šentjur pri celju
907.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni Isit SRS, št. 2/76 in 15/84) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82 in 10/86) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji svojih zborov dne 14. aprila 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti
1.	člen
V odloku o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti se datum 30. april 1986, ki je naveden v 2., 3., 4. in 5. členu odloka, spremeni na 30. junij 1986.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-24/86-1
Šentjur pri Celju, dne 14. aprila 1986.
Predsednik
'	Skupščine občine
Šentjur pri Celju
Vlado Gorjup 1. r.
908.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS. št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS. št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/83) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82 in 10/86) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji svojih zborov dne 14. aprila 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Šentjur
1.	člen
V odloku o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje se datum 30. april 1986, ki je naveden v 1. členu odloka, spremeni na 30. junij 1986.
2.	člen
5.	člen odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine se spremeni, in se glasi: občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,53 °/o
—	za otroške dodatke v občini in skupne programe SRS po stopnji 2,43 °/o.
i	3. člen
Datum 1. julij 1986 se v 10. členu odloka spremeni na 1. september 1986.
t	4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-7/86-1
Šentjur pri Celju, dne 24. aprila 1986.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vlado Gorjup 1. r.
ŽALEC
909.
POROČILO
■ občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec
Občinska volilna komisija v Žalcu obvešča Skupščino občine Žalec, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitčni zbor Skupščine občine Žalec doseženi tile ■ izidi glasovanja o izvolitvi
a) vpisanih v volilni imenik . b) glasovalo na volišču
c)	glaisovalo po pošti č) skupaj glasovalo (b + c)
d)	glasovalo za listo kandidatov
e)	glasovalo proti listi kandidatov
f)	neveljavne glasovnice
Na kandidatni listi je bilo 22 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili število glasov:
Kandidat
1.	Marinka Baloh	,
2.	Ivica Čretnik
3.	Marjan Drobne
4.	Oto Eberlinc
5.	Boris Fišer
6.	Igor Kloar
7.	Janko Koš
8.	Sonja Kupec
Del. ljudje
in občani 27.449 25.764 124 25.888 22.241 2.301 1.346
naslednje
Glasov
22.130
22.112
22.118
22.213
22.127
22.110
22.106
22.117
Kandidat	Glasov
9. Mirko Maček	22.100
10. Kristjan Markovič	22.099
11. Sašo Mihelčič	22.094
12. Cveta Mikuž	22.1.23
13. Ivan Podpečan	22.121
14. Franc Potočnik	22.103
15. Branko-Povše	22.099
16. Ciril Prezelj	22.107
17. Karel Seibert	22.106
18. Franc Špeglič	22.108
19. Franjo Tilinger	22.092
20. Ivan Uranjek	22.114
21. Stanko Vrhovec-Hrušovar	22.107
22. Heda Zupanc	22.113
Občinska volilna komisija je na	podlagi volilnih
spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Žalec
Tajnik	Predsednik
Jože Golič 1. r.	Milan Bratušek 1. r.
910.
Skupščina krajevne skupnosti Galicija je na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/ 77). 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS4 št. 35/85, ter 20., 21. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Galicija, sprejela dne 26. marca 1986
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Galicija za vasi Galicija, Velika Pirešica, Pemovo, Železno, Hramše, Zavrh
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za izgradnjo mrliške vežice, prizidka k osnovni šoli Velika Pirešica, za ureditev dvorane v zadružnem domu v Galiciji, za sofinanciranje ureditve PTT omrežja in za izgradnjo cestne povezave Hramše—Galicija.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 11. maja 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Galicija.
4.	člen
Vrednost celotnega programa vlaganj v objekte v krajevni skupnosti Galicija v srednjeročnem obdobju 1986/1991 znaša 109,100.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 25,670.000 din, uporabila se bodo:
—	13 % za gradnjo mrliške vežice
—	37 °/o za izgradnjo prizidka OS Vel. Pirešica
—	27 °/o za ureditev dvorane v zadružnem domu Galicija
—	13 %> za ureditev PTT omrežja
—	10% za izgradnjo ceste Hramše—Galicija.
Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je
razviden iz programa krajevnega samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Galicija in vsi občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, imajo pa stalno bivališče na območju krajevne skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov, oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbi o delu — po stopnji 1,5 odstotka:
—	upokojenci od pokojnin — po stopnji 0,75 odstotka;
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč v KS Galicija, ki 'jmajo stalno bivališče v KS, od katastr-
, skega dohodka in dohodka od poseka lesa — po stopnji 4 odstotke;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, ki imajo stalno bivališče v KS Galicija, od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 odstotka;
—	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek od te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo od pavšalnega odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 odstotka;
—	delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmahjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 odstotka.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in drugih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu, oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka “delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Galicija je odgovoren za zbiranje sredstev iz samoprispevka ter za pravilno in namensko porabo zbranih sredstev po programu. O zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Galicija najmanj enkrat letno. Za izvedbo nalog po alinei iz 4. člena se imenujejo režijski, oziroma gradbeni odbori. Sredstva se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Galicija.
9.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Galicija bo izvajala nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih iz samoprispevka.
Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanju nalog razpravljali krajani na zborih krajanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačilih dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
11.	člen
Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti Galicija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Galicija in sicer po pravilih, ki veljajo za volitve.
12.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Galicija glasovnica
Za referendum 11. maja 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. julija 1986 do 30. junija 1991 za območje krajevne skupnosti Galicija za financiranje izgradnje mrliške vežice, prizidka k osnovni šoli Velika Pirešica, za ureditev dvorane v zadružnem domu v Galiciji, za sofinanciranje ureditve PTT omrežja in za sofinanciranje izgradnje cestne povezave — Hram-še—Galicija glasujem
proti	za
Glasujete tako, da obkrožite »za-", če se strinjate z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka.
13.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Galicija sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina glasovalnih upravičencev na referendumu glasovala »za« uvedbo krajevnega samoprispevka.
14.	člen
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu' SRS in na krajevno običajen način.
Galicija, dne 16. aprila 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Galicija
Rudi Štajner 1. r. * V
POPRAVEK
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil ža storitve (prečiščeno besedilo), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-704/ 86 z dne 7. aprila 1986 popravljamo tele napake:
pri tarifni številki 2 je pri prepisovanju izpuščena
3.	alinea, ki se glasi:
»— od naravnega žganja in vinjaka	40 °/o«
v 1. točki opombe k 2. tarifni številki, je tekst 1. alinee in 2. alinee združen — v osnovnem tekstu je med besedama »gostilne« in »prodajna cena« pomišljaj, ne pa črtica za naslednjo alineo,
v tarifni številki 8. — točka 3, manjka na koncu pri besedi »pro« še zlog -metu« — torej je zadnja beseda »prometu«.
Sekretariat
Izvršnega sveta SO Cerknica POPRAVEK
. V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ribče, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-93/86 z dne 17. januarja 1986 se prvi del sklepa od začetka preambule do konca 4. člena pravilno glasi takole:
»Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list
SRS, št 23/77), 1., 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27., 28., 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Ribče je skupščina krajevne skupnosti Ribče na svoji seji dne 11. januarja 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ribče
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Ribče se na podlagi odločitve občanov na referendumu 22. decembra 1985 uvede krajevni samoprispevek za financiranje:
—	rekonstrukcija in asfaltiranje ceste skozi naselje Ribče,
—	sanacija obstoječih vodovodov, ureditev zajety, ureditev avtobusnih postajališč Vernekj Dašnik, Spodnje Ribče,
—	ureditev javne razsvetljave na vseh avtobusnih postajališčih in kritičnih točkah.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1986 do 31. januarja 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 30.250.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 4,000.000 din.
Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je razviden iz programa krajevnega samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa in samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Ribče za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Krajevni 'samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Ribče:
—	po stopnji 2,5 °/o od OD delavcev in drugih delovnih ljudi zmanjšan za davke in prispevke iz OD,
—	po stopnji 4 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	po stopnji 2,5 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin.«
. Predsednik
skupščine KS Ribče
Ciril Kovič L r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-769/ 86 z dne 11. aprila 1986 se* v 5 členu v peti vrstici beseda: »dajanja« pravilno glasi: »dejanja«.
Sekretar
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Božo Punčuh L r.
POPRAVEK
V	odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 15-771/86 z dne 11. aprila 1986 se številka žiro računa pravilno glasi: »50700-840-049-31882«.
Sekretar
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Božo Punčuh L r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
851.	Zakon o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo) 1413
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
852.	Odlok o programu geodetskih del za leto 198G	1435
853.	Odlok o določitvi rajnižjega zneska, ki zagotavlja
materialno in socialno varnost delavca	1436
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
854.	Odredba o določitvi količnika za vključevanje ka-
tastrskega dohodka v letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva za leto 1986	1436
855.	Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto
1986	1436
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
856.	Poročilo o izidu glasovanja o Izvolitvi predsednika
in članov Predsedstva SR Slovenije	1437
857.	Poročilo o izidu glasovanja o izvblitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije 1438
858.	Poročilo o izidu volitev delegatov za Zvezni zbor
Skupščine SFRJ iz SR Slovenije	1439
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
85S. Spremembe in dopolnitve statuta Zveze kmetijskih
zemljiških skupnosti Slovenije	1441
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
860. Samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1986--1990 (Kranj)	1444
881.	Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Goienjsk- za obdobje 1386—1990 (Kranj)	1456
862.	Sklep o višini tarif za povračilo od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Gorenjske (Kranj) 1456
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
863.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1986	1457
864.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Brežice	1458
8C5. Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upfavnih organov in samostojne strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice	1459
866.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne
storitve v občini Celje	1460
867.	Sklep o razpisu refereduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v denarju na območju KS Gorje-Poče-Trebenee, za asfaltiranje cest v KS (Idrija)	1461
868.	Odredba o ureditvi cestnega prometa v delu mesta
Kamnik	1462
869.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kamnik-Center	1463
870.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kamnik-Perovo	1464
87L Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kamnlk-Zaprlce „	1465
Stran
872.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Kamnik-Me-
kinj.	1466
873.	Poročilo o izidu referenduma v KS Kamnik-Me-
kinje	1467
874.	Sklep o ti\fcdbi samoprispevka v KS Kamnik-Novi
trg	1467
875.	Poročilo o izidu referenduma v KS Kamnik-Novi
trg	1468
876.	SKlep o uvedbi samoprispevka v KS Kamniška Bistrica	1469
877.	Poročilo o izidu referenduma v KS Kamniška Bistrica	1470
878.	Sklep o	uvedb samoprispevka v KS Moste	I47u
879.	Poročilo	o izidu reierenduroa v KS Moste	1471
880.	Sklep o	uvedbi	samoprispevka	v KS Motnik	1472
881.	Poročilo	o izidu	referenduma v	KS Motnik	1473
882.	Sklep o	uvedbi samoprispevka v KS Nevlje	1473
883.	Poročilo	o izidu	referenduma v	KS Nevlje	1474
854.	Sklep c	uvedbi	sa no prispevka	v KS Pšainovica	1175
855.	Poročilo	o izidu referenduma v KS Pšajnovica	1475
886.	Sklep o	uvedbi samoprispevka v KS Srednja vas	1476
887.	Poročilo	v izidu referenduma v KS Srednja vas	1477
888.	Sklep o	uvedbi samopuspevka s KS Smarca	147'
889.	Poročilo	d izidu referenduma v KS Šmarca	1479
890 Sklep o uvedbi samoprispevka \ KS Šmartno v '
Tuhinju	1479
891.	Poročilo o izidu referenduma v KS Šmartno v Tuhinju	1480
892.	Sklec o	uvedbi samoprispevka v KS Špitalič	L4?0
893.	Poročilo	o izidu referenduma v KS Špitalič	145t
894.	Sklep (j	uvedbi samoprisoc/Ua v KS Tuhinj	1482
8S5. Poročilo	o izidu referenduma v KS Tuhinj	1483
898.	Sklep o	uvedbi samoprispevka v KS Volčji potok	1482
897.	Poročilo	o izidu referenduma v KS Volčji potok	1485
898.	Sklep- o	uvedbi samoprispevka v KS Vranja peč	1485
899.	Poročilo	o izidu referenduma v KS Vranja peč	1486
900.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju
družbenih kadrovskih staiiovaoj v občini Kočevje	1486
901.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega
gospodarstva v občini Ljutomer od leta 1335—1390	1487
902.	Poročilo občinske vplilne Komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine
občim Mozirje	14S9
903.	Sklep o piispevkih za zdravstveno varstvo od 1. 1.
1986 dalje (Mozirje1	1490
904.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o osno-
vah in stopnjah prispevka ter osnovah za socialno varnost v zvezi z zdrav uvenim varstvom združenih kmetov (Mozirje	1491
905.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje
prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica	,	1491
906.	Poročilo o izidu referenduma v KS Boštanj (Sevnica)	1432
907.	Odlo*,' o spremembi odloka o začasnem plačevanju
prispevkov za SIS (Šentjur	pri	Celju)	1493
908.	Odlok o sp: emembi odloka o začasnem financiranju
SIS družbenih dejavnosti za	območje	občine Šentjur 1493
909.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova-
nja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec	1493
910.	Sklep o razpisu	referenduma	v KS Galicija (Žalec) 1494
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
na območju KS	Ribče (Litija)	1495
—	Popravek odloka c posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov m od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)	(Cerknica)	1495
—	Popravek odloka o spremembi odloka o organizaciji
in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice	1495
—	Popravek odredbe o pristojbinah za veterinarsko-
sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odFtranjevanja živalskih trupel (Slovenske Konjice)	1495
Izdaja Časopisni zavočk Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 2500 din, inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu, vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/vil — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85