400
Kaj se dandanes našim gospodarjem bolje izplača: pridelovanje žita za prodaj ali pa reja
goveje živine?
Dokler železnic ni bilo, ni bilo lahko na to vprašanje odgovora dati, ki bi bil vsaj večemu delu naših dežela primeren. Dandanes pa ne bomo napačno rekii, ako rečemo, da je živinoreja bolj na dobiček našim gospodarjem , kakor pa žitoreja. Po železnicah je lahko zdaj iz oddaljenih krajev v vsako deželo uvaževati žita. In da se to tudi res godi, pričajo nam vsakdanje skušnje. Nasproti pa vidimo, da s prevaževanjem živine ne gre tako lahko, marveč vidimo, da dohajajo cel6 iz tujih držav barantači v naše dežele , ki nakupujejo goveda in jih večidel dobro plačujejo.
Ker tedaj po takem na gori stavljeno vprašanje lahko damo odgovor, da gospodarju veči dobiček vrže, če se bolj do živinoreje obrne kakor na pridelovanje žita za prodaj, zato pa je treba pot umne živinoreje nastopiti, ker le po tej poti mu doide zaželeni dobiček.
Glavno vodilo umne živinoreje pa je: „imej v svojem hlevu le toliko repov, kolikor jih dobro rediti mareš." Veliko živine v hlevu imeti, zraven pa le malo klaje, da ti živina stradati mora, je očitna potrata. Zakaj? — zato, ker to malo klaje, kolikor je tvoja živina dobi, zaleže jej le toliko, da se pri življenji ohrani; ne bo pa na-se dobila ne mesa ne loja, pa krava ti bo tudi le malo molzla. Zato naj bi naši gospodarji večo skrb obrnili na to , da poleg dobro gle-Štanih 3enožet tudi na svojem polji zadostne klaje pridelujejo.
Dokler pa gospodar ne pride do tega , da bi svoji živini dajati mogel dovolj klaje, naj tudi nikar ne začne z bolj žl ah ni mi plemeni, kajti potem bi še le prišel iz dežja pod kap.
Dober začetek bolje živinoreje bii bi uže ta, ako domače svoje pleme začne umno izrejevati. To pa se zgodi, ako si za rejo obdrži najlepša teleta od najbolj molznih krav; taka teleta naj vsaj 6 tednov sesajo pri svoji materi, kajti še le potem postane njihov želodec tako močan, da namesti mleka je v stanu prebavijati sladko seno, žitni drob in pa moko lanenih preš. Taka teleta, ki bo dalje časa materno mleko uživala, izrastejo
tudi veča. Če mlada teleta v prvem letu svoje starosti ne dobivajo zadosti klaje, je to pregresek, ki se pozneje ne da več popraviti. Tudi naj teletom do tistega časa, ko prestanejo za pleme ugodna, to je, da so eno leto in pol stara, dovoli prosto gibanje in da v toplejšem letnem času vsak dan pridejo iz hleva pod milo neb6. Le po tej poti si gospodar izredi zdravo, lepo vstvarjeno in večo mlado živino, katera bode pozneje dobljeno klajo gospodarju z večim dobičkom po-vraČala.
Kar se tiče tega , kako naj gospodar z mlekom ravna , je to različno po krajnih razmerah. Če mu je mogoče mleko kar naravnost prodati, mu vrže to največ dobička; za tem pride, če iz sladkega mleka sir dela ; manj dobička mu daje napravljanje surovega masla, da pri tem s siratko prešiče krmi, kajti to je gotovo najdražja klaja. Naravnost mleko prodajati je pa le tam mogoče, kjer je gospodar blizo kakega mesta ali druzega večega kraja; — sir iz sladkega mleka delati je le večim posestnikom mogoče, za manjše posestnike pa daje mleko največ dobička, če stopijo v sirar-ske zadruge. Temu dokaz so naše sirarske zadruge v Bohinji, sirarske zadruge v Tolminu itd.