NO. 4 Ameriška Domovina /lfll/»EW€/lflll—HO AMCMCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 7, 1953 LETO LHI — VOL. LHI Novi državni tajnik Dulles ne bo vodil proti rdečim politike prilagojevanja in popuščanja Dulles je liil začetnik odločne ameriške politike do Sovjetske zveze, — Achesonu je njegova preteklost prepre-' čevala vsak poskus razgovorov s katero koli komunistično deželo. NEW YORK. Med vsemi ameriškimi vladnimi departmenti je pač po svojem delokrogu državni department najbolj izpostavljen javni kritiki. John Foster Dulles, ki prevzame v novi vladi vodstvo državnega depart-menta, se dobro zaveda važnosti osebne spretnosti za prepričanje vplivnih posameznikov, da bodo podpirali njegovo politiko in pomirili preostro kritiko te politike. Pri tej njegovi nalogi ga bosta podpirali zlasti dve o-kolnosti, na kateri se njegov prednik Acheson ni mogel opirati. Dulles ima predvsem proste roke glede Velike Britanije. Res so ga včasih označevali za germanofila, japonofila in franco-zofila, nikdar pa za anglofila. Znano je tudi, da je London sprejel njegovo imenovanje za državnega tajnika brez vsakega navdušenja. Seveda se Dullesa nikakor ne more smatrati za anglofila. Vendar mu dejstvo, da se do zdaj v ameriški politiki do Velike Britanije ni v nobeni smeri izpostavil, omogoča v stikih z Londonom položaj, ki ga ni imel njegov prednik Acheson. Druga velika Dullesova prednost je, da se je leta 1946 kot prva pomembna osebnost ameriškega javnega življenja zavzel za bolj trdo stališče proti Sovjetski zvezi. Skupno s senatorjem Vandenbergom se je javno zavzemal za odločnejšo politiko proti Sovjetski zvezi še pred slovitim Churchillovim govorom v Fultonu, ki pomeni uradni preokret ameriške politike na-pram Sovjetski zvezi. Acheson ni bil tako srečen. V trenutku tega preokreta je bil pomočnik drž. tajnika Byrnesa, ki se je preusmeril šele po Fultonu in se zato funkcionarji njegovega departmenta niso mogli svobodno pridružiti Dullesu. Zato priznava zgodovina Dullesa za začetnika odločne ameri- Guverner F. J. Lausche je ukazal okrnitev državnega proračuna Guverner Frank J. Lausche priporoča štednjo na vseh straneh. COLUMBUS, O. — Governer Lausche je brez ovinkov povedal svojim direktorjem, naj okr-nejo 63 milijonov dolarjev od vsote, katero so zahtevali za državni proračun. V pismih, naslovljenih na vsakega direktorja posebej, jim je governer povedal, da je po njegovem mnenju samo 639 milijonov razpoložljivega denarja za Potrošnjo med 1. julijem 1953 tn 30. junijem 1955 in da morajo direktorji prilagoditi svoje zahteve tej omejitvi. Danes in bolj toplo. Vremenski st: prerok pravi: ponoči oblačno ir ške politike do Sovj. zveze in ga pač nihče ne bo mogel dolžiti, da je bil v preteklosti za popuščanje in prilagojevanje. To mu daje glede Sovjetije bolj proste roke, kot jih je imel Acheson. Achesonu je njegova preteklost preprečevala vsak poskus razgovorov s katero koli komunistično deželo. Dulles pa se bo lahko razgovarjal tudi s komunisti, ne da bi bil v nevarnosti, da ga javno mnenje osumniči popuščanja. PREISKAVA LOJALNOSTI V KOLEGIJIH Lojalnim Amerikancem se ni od te preiskave ničesar bati. WASHINGTON. — Kongresni odbor za preiskavo neameriških aktivnosti je pričel preiskovati subverzivnosti v kolegijih in vseučiliščih. Rečeno je, da so nekateri preiskovalci že z vso vnemo na delu s preiskovanjem zadev v učnih zavodih na ameriškem vzhodu. Novi predsednik tega odbora, Harold H. Velde iz Illinoisa, je rekel: “Po mojem mnenju je infiltracija komunizma v naše šolske zavode eno najvažnejših o-rožij, ki se jih more Stalin po-služiti v prizadevanju za strmoglavljenje naše vlade. Današnji mladci bodo, jutrišnji politični voditelji. Zato je važno, da so vzgojeni v duhu pravega ame-rikanizma.” Med zavodi, ki jim bodo preiskovalci posvetili svojo pozornost, so tudi Harvard univerza (iz katere je izšel med drugimi Alger Hiss) John Hopkins univerza in University of Chicago. Nekateri profesorji in predavatelji na teh univerzah so bili i-dentificirani kot prekucuhi, je rekel predsednik odbora ter dostavil, da onim, ki so lojalni A-merikanci, se ni od te preiskave ničesar bati. Ljudje, ki nočejo v vojsko, opravljajo druge potrebne posle Gre za one, ki pravijo, da jim vest ali vera ne dovoljujeta vstopa v oborožene sile. COLUMBUS, O. — Marsikdo ne ve, toda dejstvo je, da je 120 ljudi, ki se niso hoteli odzvati pozivu za vstop v oborožene sile, češ da jim njihova vest ali vera brani, služiti z orožjem, sedaj uposlenih v Clevelandu in drugod po državi v raznih ustanovah, ki ne obratujejo za dobiček. Večina teh ljudi je zaposlenih po bolnišnicah kot strežniki in čistilci, kjer itak zmerom primanjkuje delavcev. V clevelandskih zavodih te vrste je u-poslenih dvajset teh ljudi. Vsi ti morajo ostati pri svojem delu dve leti, to je toliko časa, kolikor bi morali služiti v armadi Svetovna komunistična bratovščina za pomilostitev Rosenbergov Novi grobovi Antonette Perko Ponoči je umrla v bolnišnici Antonette Perko, stanujoča na 1106 E. 147 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pgrebni zavod. Podrobnosti jutri. Skočil iz 14. nadstropja ter ostal živ; rekel je, da bo še poizkusil CHICAGO. — Aleksij Grekov star 30 let, je skočil iz 14. nadstropja nekega hotela ter — os-stal pri življenju. Ko je z začudenjem opazil, da je še živ, je rekel: “Bom zopet poskusil.” Dejal je, da je brezposeln, da Oblasti sl prizadevajo, da naj- ^ “■“Veličan življenja” ter dodajo tem ljudem delo v kraju, ki 'lal- da b0 Pfihodnjic poskrbel, je oddaljen vsaj sto milj ali več od njihovega doma. Vzrok za to je, da bi jih njihovi sosedje doma ne videli odhajati na delo, dočim morajo sami ah njihovi sosedje služiti v oboroženih silah in odhajati na fronto v Korejo. -------o------ KAIRO. — Poročano je, da je Izrael zasegel 80-tonsko egipt-sko ladjo, ki je imela na svojem krovu za 33,600 dolarjev odvisnega vojnega materiala. Ladja je bila na potu*v Sirijo in je bila zasežena v izraelskih vodah. da bo svojo namero bolj temeljito opravil. Grekov je priletel z vso silo na neki avtomobil, kateremu je vdrl in razbil vso streho. Bil je pri polni zavesti, ko so ga odpeljali v bolnišnico. SO Filipincev utonilo MANILA, Filipini. — Pogreša se 80 Filipincev, ki so se vozili z motorno ladjico, katera se je potopila v nedeljo med otokoma Cernu in Camotes. Vlada upravičena bojazen, da je vseh 80 ljudi utonilo. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. "ZDAJ NISMO VEČ UBOGA RAJA!" Pod gornjim naslovom piše neki lizun, po imenu France Šušteršič’ v “Ljubljanskem dnevniku” sledeče: “Šesti kongres složno glasa za druga Tita i Djilasa, Rankoviča i Kardelja, to je, oj, to je naša želja/’ “Komaj se je končal zgodovinski VI. kongres, že izraža narod v pesmi, kako je njegovo srce povezano z Zvezo komunistov.” — (Opomba uredništva A. D.: “Zveza komunistov” je namreč novo ime za bivšo Komunistično partijo Jugoslavije, ki so jo na zagrebškem kongresu “prekrstili”, kakor komunisti prekrščujejo vse med ljudstvom osovražene organizacije. Samo en primer: Nekdanja OZNA je zdaj UDBA, pa ni zato nič manj strahotna in krvava!). — “Partija je vodila narod skozi krvave vojne čase, Partija ga vodi in dviga po osvoboditvi. Zaupa ji (namreč narod) kakor otrok materi, zato bo živel, zato bo kmalu izbrisal ostanke šeststoletnega suženjstva.” — (Poševni tisk je naš). Ker sestoja narod Jugoslavije 90 odstotkov iz kmetov, torej mora biti logično, da jugoslovanski kmetje zaupajo Partiji, svoji največji sovražnici in'tlačiteljici, ki jih hoče popolnoma usužnjiti, kakor “otrok materi” . . . Pa naj še kdo reče, da roji komunistom po glavi samo materialistični marksizem in da nimajo smisla za humor! Namreč za “Galgenhumor”, po naše — za humor obešen jakov. Obsodba Rosenbergov je silno ogorčila komuniste vsega sveta, množična obešanja njihovih lastnih tovarišev v češkoslovaški in drugod za železno zaveso, izvršena po ukazu njihovih lastnih rdečih sodnikov, pa so jim docela v redu. NEW YORK. — Federalni sodnik Irving R. Kaufman, ki je obsodil zakonca Rosenberg na smrt, je izjavil, da bo eksekucija obsojenih izdajalcev avtomatično odložena, če bosta zaprosila predsednika za pomiloščenje do sobote, to je štiri dni pred eksekucijo, ki je bila določena za 14. januarja. Ta odložitev bo veljavna pet dni po odloku, ki ga bo naredi] predsednik Truman ali novoizvoljeni predsednik Eisenhower. Eisenhower postane predsednik 20. januarja in možno je, da bo Truman njemu prepustil tozadevni odlok. Medtem pa koraka pred Belo hišo noč in dan gor in dol stotine piketov in komunistična propaganda je v polnem razmahu. Piketi zahtevajo pomilostitev zakoncev Rosenberg. V smrtnih celicah izza I. 1951 Rosenberga, ki se nahajata v smrtnih celicah Sing Sing jetni-šnice izza spomladi 1951, vztrajno trdita, da sta nedolžna, čeprav jima je bila tekom obravnave neovrgljivo dokazana izdaja po neštetih pričah, med katerimi je pričal proti Rosen-bergovi tudi njen lastni brat, ki ji je prinašal atomske tajnosti. Piketi pred Belo hišo pravijo, da predstavljajo “Odbor, da se zagotovi pravica zakoncema Rosenberg.” Ta odbor je skupina, ki jo z vsemi močmi podpira komunistični list “Daily Worker”. Poleg komunistov se tudi nekateri ameriški protikomunisti zavzemajo za njuno pomiloščenje, češ da je kazen preostra. — Washingtonski poročevalci so; izvedeli, da bodo piketi poslali v Belo hišo delegacijo, ki bo a-pelirala na predsednika Trumana, da “naj zaključi svojo administracijo z dejanjem usmiljenja”. Apel na državni department V ponedeljek popoldne je skupina, kateri je bil na čelu Al Kaplan iz Los Angelesa, predložila državnemu departmentu apel za pomilostitev obsojencev. — Apel je temeljil na izjavi, da bi eksekucija Rosenbergov škodovala ameriški zunanji politiki in da je kazen sploh prestroga. Kaplan, ki je reprezentant lo-cala št. 26, International Longshoremen’s Union, je rekel, da sta bila Rosenberga obtožena “dajanja pomoči zavezniku”. — Rekel je, da bi njuna eksekucija izzvala v inozemstvu proti-ameriški sentiment, kakor ga je izjavala eksekucija Sacco-Van-zettija v dvajsetih letih. Pisatelj Albert Kahn iz Cro- Zakaj Združene države pomagajo komunistu Titu WASHINGTON. — Na razne ugovore in proteste, čemu Zdr. države podpirajo režim komunista Tita, odgovarjajo merodajni vladni krogi sledeče: “Če bi mogli izbirati zaveznike na osnovi njihove politične filozofije, bi Tita zavrgli brez pomisleka. Na nesrečo pa je svet majhen, število močnih narodov je omejeno in ne moremo si dovoliti, da bi zavrnili morebitne zaveznike. Prekiniti vse gospodarske in vojaške zveze z Jugoslavijo, bi bila ogromna napaka V drugi svetovni vojni smo prožili pomoč veliko močnejšemu in bolj nevarnemu diktatorju: dobave Sovjetski zvezi so se zgrmadile v vrednosti $11,-000,000,000. Dejstvo je, da bomo Amerikanci kmalu dali pomoč še drugemu diktatorju, če bo izven dežele, da bi jim pomaga- general Franco le malo popustil v svojih neprimernih pogojih. Kaj pa bi se zgodilo, če bi mi ustavili pomoč Titu? V kratkih mesecih bi romunske in madžarske čete, ki bi jih opremila in podpirala Sovjetija, pregazile Jugoslavijo in drle k Jadranu. Zasedle bi važno obrežno črto in vključile eno doslej neodvisno državo več v sovjetski imperij. Jugoslovansko moštvo in gospodarske sile bi bile prištete k drugim sovjetskim satelitom in vprežene v sovjetski vojni stroj. Ali je to tisto, kar hočemo doseči? Druga šola pravi, naj bi mi podpirali jugoslovanske demokratične ljudi in sile povsod in li, da bi izvedle demokratično revolucijo, ki bi spremenila Jugoslavijo v svobodno državo po zapadnih pojmih. Težava pa je v tem, da bi ta načrt moral propasti takoj od početka. Armada in policija sta namreč v Jugoslaviji vdani Titu. Vsak resen poizkus prekucniti režim, bi pomenil civilno vojno, ki bi trajala negotovo dqbo. Preden pa bi bila končana, bi z Vzhoda prišla invazija. Titoističen komunizem je neka stranpot od stalinizma. Njegove zunanje politike ni mogoče imenovati imperialistične. — Dejansko hodi Tito po tiru, ki zelo spominja na tisto, kar smo imenovali trockizem pred 15 ali 20 leti. To je zamisel ljudskih gibanj, ki bi se razvijala istočasno pa vendar neodvisno drugo od drugega, ki bi imela vsako svoj višek v revoluciji, ki naj bi rodila neodvisne komunistične režime. Stalinizem pa sloni na ideji, da eni sami možgani, ena sama železna roka vodi po širnem svetu komunistične vlade in gibanja. Trockistična teorija je proti oboževanju in vzviševa-nju ‘Najvišjega Voditelja’. Tito, ne želi in ne more želeti, da bi ustvaril komunistični imperij, pa četudi samo zaradi velikosti svoje države. Zato fraze o ‘mirnem sožitju s kapitalističnim svetom’, ki je v Stalinovih ustih hipokritična, za Tita pomeni resen program.” tona, N. Y., je izjavil, da odseva iz obsodbe protižidovski sentiment. i James W. Cothran, poveljnik Veteranov tujih vojn, pa je rekel, da je kampanja za pomilostitev Rosenbergov inspirirana od komunistov. Kampanja proti kampanji PARIZ. — Uradniki ameriškega državnega departmenta so pričeli s silno propagando v za-padni Evropi, da se zoprstavijo močni komunistični propagandi, ki hoče izkoristiti slučaj obsojenih Rosenbergov , za ojačenje protiameriških sentimentov. S to propagando je začel državni department, ko so pričeli komunisti v Londonu, Parizu in Berlinu prirejati javne shode za pomiloščenje Rosenbergov, pi-ketirati ameriška poslaništva ter razpečavati v Parizu okrožnice, ki nosijo napis “Druga Dreyfus-sova zadeva.” Državni department je izdaj tozadevno izjavo ter jo poslal 40 deželam, kjer so kovali komunisti politični kapital iz obsodbe Rosenbergov. V Franciji so, to izjavo objavili na prvih straneh skoraj vsi časopisi, razen komunističnih, ter še od svoje strani posvarili tiste, ki so se dali ujeti v komunistično past. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Registracija— Vse one rojake, ki niso rojeni v Ameriki in še niso postali ameriškil državljani, opozarjamo, da mborajo do konca januarja sporočiti emigracijskemu uradu svoj naslov. Natančnejša navodila so na drugi strani lista. Letna seja— Gospodinjski odsek AJC na Recher Ave., ima v četrtek 8. jan. ob osmih zvečer v navadnih prostorih svojo letno sejo. Na dnevnem redu je poleg volitev novega odbora več pomembnih točk. Na dopustu— Kadet John Sercel, sin Mrs. Josephine Brusich, 873 Alhambra Rd., je po končanem šestmesečnem letalskem tečaju v Greenville, Mass., prišel na tritedenski dopust. Po končanem dopustu pojde v tečaj za jet-pi-lote. Nov odbor — Podružnica št. 14 SŽZ ima za leto 1953 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Bombach; častna predsednica Frances Rupert; — predsednica Mary Strukel; podpredsednica Mary žele; tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave. blagajničarka Mary Meršnik; Zapisnikarica Antonija Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Frances Grčman, Molly Legat; zastopnici za skupno društvo — Urška Trtnik in Mary Novosele. Zanimivo— V današnji številki poročata oba tukajšnja slovenska denarna zavoda o svojem stanju ob koncu leta 1952. Ne spreglejte teh poročil! Zadnje slovo— Društvo Slov. dom št. 6 SDZ vabi svoje člane nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., kjer se bodo poslovili od umrle Mary Kadunc. V četrtek naj se članstvo po možnosti udeleži pogreba. General Ridgway ni optimističen PARIZ. — General M. Ridgway, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Evropi, je izjavil, da bi evropske cbramne čete u-trpele težke udarce, če bi nastala vojna v teku enega leta. — Rekel je, da ni zadovoljen z vojaško izradnjo sil. Mossadegh je dobil zaupnico TEHERAN, Iran. — V ponedeljek je bila odglasovana v parlamentu popolna zaupnica i-ranskemu premierju Mossadeg-hu. Grozil je z odstopom, če ne dobi zaupnice, v katerem slučaju da bo postala dežela komunistična. Potop parnika; 29 oseb rešenih TOKIO. — Med otokoma Hon-šu in šikoku se je pogreznil neki japonski tovorni parnik, ki je kolidiral z nekim norveškim parnikom. Norveški parnik je rešil 29 pomorščakov pogreznjenega japonskega parnika Dairu Mam. Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči! NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Armadno poveljstvo naznanja, da je izza pričetka korejske vojne dezertiralo 46,000 mož, toda vsi od teh razen 11,000 so bili prijeti ali pa so se prostovoljno vrnili. NEW YORK. — John Foster Dulles, novoimenovani državni tajnik, in angleški premier Winston Churchill sta se včeraj dve uri razgovarjala in posvetovala. O čem sta razpravljala, ni znano. Nocoj bo imel Churchill posvet z Eisenhow-erjem. COLUMBUS, O. — Včeraj popoldne so bile vložene v ohij-ski zakonodaji predloge, ki priporočajo volilno pravico za 18-letnice in 4-letne uradne termine za govemerja ter pet nadaljnih administrativnih uradnikov. PARIZ. — Rene Mayer, voditelj radikalno - socialistične (konservativne) stranke, je postal novi premier Francije, in sicer že osemnajsti izza druge svetovne vojne. CLEVELAND. — S slikovitimi božičnicami je pričelo snoči obhajati tisoče clevelandskih prebivalcev pravoslavne vere svoj Božič, ki ga ,slavljo po julijanskem koledarju. V skupini vernikov, ki obhajajo zdaj Božič, so Rusi, Ukrajinci, Srbi in grsko-katoliki. Ameriška Domovina IS53UQQDGDC§OU53IllXIkjLO rtJSfSmUBmm »17 St. Clair Art. HEnderson 1-0628 ClCTeland S, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4-00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year;. $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. ____ No. 4 Wed., Jan. 7, 1953 AH je to življenje? Dobrina, na kateri človek najbolj visi, za katero se najbolj boji in trepeta, je njegovo življenje. Da si človek ohrani življenje, žrtvuje ne samo denar in premoženje, ampak dostikrat tudi svojo čast, pripravljen je celo prenašati do konca svojih dni najhujše poniževanje in trpljenje. Milijoni ljudi, ki zadostujejo človeški pravici po zaporih, ali ki po nedolžnem umirajo po komunističnih ječah in koncentracijskih taboriščih in ki bi lahko s prostovoljno smrtjo napravili konec svojemu trpljenju, nam dokazujejo, da je življenje ne samo za vernega kristjana, ampak tudi za brezverca velika, nenadomestljiva dobrina. Je pa tudi nedotakljiva dobrina. Noben človek nima nad njim pravice, edino Bog, ki nam ga je dal, sme z njim svobodno razpolagati. Tudi država, ki s smrtjo kaznuje resnične zločince, vrši to oblast v božjem imenu, to je na podlagi naravnega zakona, ki je koncem koncev božji zakon, ki se nam javlja po glasu našega razuma in vesti. In kaj vidimo dandanes? Človeško življenje je po ner katerih državah brez vsake zaščite in vrednosti. Država razpolaga z njim, kakor se ji zljubi, brez vsakega ozira na človeške in božje pravice. In vendar velja še vedno božja in naravna zapoved, ki se glasi; Ne ubijaj! Poglejmo, kako vrednost ima življenje na pr. v komunističnih državah! Kdo naj prešteje vse žrtve, ki jih imajo komunistični režimi na svoji vesti! Saj ni skoraj tedna, ne da bi slišali o raznih obsodbah na smrt. Komaj mine ena čistka, že se prične druga, da o vsakdanjih obsodbah zaradi sabotaže in podobnih tako zvanih zločinih niti ne govorimo. V resnici, če bi ne imeli zoper komunistično uredbo človeške družbe drugega pomisleka, bi nam zadostovalo že dejstvo, kako malo vrednosti ima človeško življenje v komunističnih državah. Ljudje živijo v komunističnih državah v neprestanem strahu za svoje življenje. Zvečer legajo k počitku z mislijo, kaj se jim utegne čez noč pripetiti; ponoči se premetavajo večkrat v groznih sanjah in zjutraj se zbujajo z bojaznijo, kaj bo čez dan. Nihče se ne čuti niti za trenutek varnega, nihče ne ve, kako je zapisan pri tistih, ki imajo oblast v rokah. Niti oblastniki sami, in ti še manj kot drugi, ne vedo, kaj jim skriva bližnja prihodnost. Nešteto komunističnih prvakov, ki so bili strah in trepet svojih podložnih, je čez noč padlo v nemilost. Zadnji obsojenci, s Slanskim na čelu, so dovolj prepričljiv dokaz naših trditev. Da preganja komunizem svoje idejne nasprotnike, da pošilja tiste, ki se mu nočejo ukloniti, na podlagi izmišljenih obtožb v zapore in smrt, je pri njegovi divji in krvoločni naravi povsem razumljivo. A da preganja svoje lastne somišljenike, da žre svoje lastne otroke in očete, morda celo tiste, ki so bili graditelji komunizma v deželi, tega pa res ne moremo razumeti. Komunistični voditelji, ki so sedaj slučajno na oblasti, bodo seveda rekli, da preganjajo le izdajal ce, vohune in skrivne sodelavce kapitalistov. Toda kdo naj jim to verjame? Ali niso isto trdili sedanji obsojenci, ko so bili še pred kratkim na oblasti in ko so na isti način pošiljali v smrt svoje ljudi? In kdo nam jamči, da niso tudi sedanji oblastniki izdajalci, ki bodo morda čez nekaj let stali pred sodiščem ter skesano priznavali svoje zločine ter zahteva li — o ironija usode — najhujše kazni za svoje prevratno delovanje? Pa četudi bi bilo res, da so bili vsi na smrt obsojeni ko munistični prvaki v resnici izdajalci, ali ni skrajno slabo spričevalo za komunizem,jia vzgaja toliko izdajalcev in pro-palic? Kako je mogoče, da so pravi komunisti tako slepi, da pustijo tem propalicam, da se prerijejo do najvišjih služb in da leta in leta izdajajo komunistične pridobitve. To dejstvo gotovo ne govori v prid komunistični bistroumnosti. Toda naj si razlagamo vsa ta dejstva na eden ali drugi način, ena stvar je neizpodbitno gotova: komunizem se je izkaza! v vseh državah kot najbolj krivičen, nasilen, brezsrčen, in krvoločen režim, v katerem se noben človek ne čuti niti za trenutek varnega. Mi, ki živimo v demokratični . državi, legamo k počitku in tudi vstajamo, ne da bi nam bilo treba trepetati za svojei življenje. In to je dobrina, ki bi je ne hoteli zamenjati za vse dobrote komunističnega raja. Tele misli smo povzeli po “Katoliškega glasu,” slovenskem tedniku, ki izhaja v Gorici, torej neposredno ob železni zavesi. Njegovim sodelavcem so razmere v komunističnem svetu posebno dobro poznane, saj ga opazujejo iz neposredne bližine. * :;s Ko že pišemo o komunističnem nazoru o vrednosti življenja, se nam zdi potrebno opozoriti na vso komunistično zlaganost prav v tej stvari. Ko so lani sodili v Pragi Slanskega, Klementisa in tovariše, jih obsodili na smrt in pobesili, se ni niti eden komunist na vesoljnem svetu oglasil in se zavzel za nje, ko pa čakata Julius in Ethel Rosenberg, ki sta izdala skrivnost atomske bombe Sovjetiji in izvršila s tem daleko večjo iz- dajo, kot so jih komunistični tožniki očitali Slanskemu in Klementisu, na izvršitev obsodbe, se je dvignil vesoljni komunistični in sopotniški svet ter se zavzema za “pravično sodbo.” Slanski in tovariši so svojo “krivdo” priznali in obžalovali, Rosenberga pa kljub vsem dokazom trdita, da nista storila nič napačnega, da sta nedolžna in bi kaj podobnega morda storila še enkrat, če bi se jima priložnost ponudila. Nam se tudi smilijo otroci, ki bodo v slučaju izvršitve sodbe zgubili starše; smo za usmiljenje in dobrosrčnost, toda nič manj odločno se zavzemamo za pravičnost. Bog je neskončno usmiljen, pa vendar obsodi grešnike, ki se ne spokore, v pekel. ----------o----------- Po novem zakonu se morajo javiti vsi nedržavljani ter imeti vedno pri sebi predpisane dokumente čas za prijavo na poštnem uradu ali pri imigracijskem ob-lastvu je 30 dni po 1. januarju. — Izpolnjene karte je treba oddati osebno v imenovanih uradih. — Prijaviti se morajo samo oni, ki še niso postali ameriški državljani (citizen). JUSTIČNI DEPT. oddelek za imigracijo in naturalizacijo, nam je poslal v objavo sledeče t važno naznanilo: Clevelandski urad za imigracijo in naturalizacijo je sporočil, da zakon, ki je postal polno-močen 24. dec 1952, zahteva, da mora VSAK inozemec, ki se je nahajal v deželi dne 1. januarja 1953, preskrbeti si in predložiti karto z naslovom (Address Report Card) v teku 30 dni izza tega dneva (1. januarja). Te karte se dobe old 1. jan. 1953 na vsakem poštnem uradu Zdr. držav; ko so izpolnjene, se jih lahko izroči vsakemu poštnemu uradniku (klerku) ali pa U. S. imigra-cijskemu uradu. Teh kart se ne sme pošiljati po pošti. Formularjev naslovov (Address Report Forms) iz leta 1952 se ne bo sprejelo. Poročila o naslovih otrok, ki so stari manj ko 14 let, morajo predložiti njih starši ali legalni varuhi. Urad mora dobiti tudi naslovne karte onih i-nozemcev, ki so bolni in ne morejo zdoma. Tem naj te karte preskrbe njihovi sorodniki ali prijatelji, izpolnijo naj jih doma, nato pa naj jih tista oseba (sorodnik ali prijatelj) osebno izroči poštnemu klerku ali imi-gracijskemu uradu. Oni inozem-ci, ki so začasno odsotni ob času te priglasitvene periode, morajo predložiti svoje karte z naslovi v teku desetih dni po svojem povratku v Združene države. Kdor ne bo izpolnil in izročil oz. predložil teh listin oziroma kart z naslovom, utegne biti kaznovan z globo, zaporom ali pa deportiran. Ta zakon dalje zahteva, da mora VSAK inozemec, ki je star 18 let ali več, po 24. decembru 1952 imeti zmerom pri sebi ta^ ko imenovano Alien Registration Receipt karto ali kak drug certifikat registracije, ki mu je -(ali če je ženska — ki ji je) bil dan ob izpolnitvi registracije in odtisov prstov, kar zahteva zakon glede inozemcev (Alien Registration Act) iz leta 1940. Vsi oni, ki ne bi imeli vedno pri sebi “receipt” karte ali certifikata o registraciji, utegnejo biti kaznivi z globo in zaporom. Alien Registration Receipt Card utegne biti bele barve in vsebovati ime, naslov, registracijsko številko ter odtis desnega kazalca inozemca, ali pa utegne ta karta biti tudi zelena ter vsebovati ime, registr. številko, dan in kraj vstopa v Zdr. države in fotografijo inbžemca. Razume se, da gornje odredbe ne veljajo samo za inozemce v Clevelandu in drugod po državi Ohio, temveč za vso deželo. Koncert J. Petrovčičeve in E. Kenika Cleveland, O. — Nedeljo 18. na in vselej izredno januarja naj si vsak zavedni Slo- iskana. Na piano ju venec, ki je v Clevelandu ali v bližini, rezervira za poset koncerta teh dveh mladih — tu rojenih talentov slovenske krvi. Oba mnogo'žrtvujeta za procvit slovenskega petja in slovenske besede. Mnogo užitka sta dala občinstvu v vlogah Violete in Alfreda v operi “La Traviata,” katera.je bila trikrat uprizorje- diobro ob-bo spremljal naš odlični pesnik in skladatelj Ivan Zorman. Upam, da bo kdo spregovoril nekoliko o programu, katerega bodo izvajali ti trije. Brez dvoma bo zanimiv. Zato ne odlašajte in si preskrbite vstopnice v naprej. Vsi sedeži so rezervirani in se dobe pri Oražmovih. Koncert se začne točno, ob štirih popoldne. Prijatelj. TRŽAŠKE VESTI Nedeljsko zborovanje v Nabrežini V nedeljo 21. decembra je bilo v Nabrežini veliko protestno zborovanje zaradi nasilne odstranitve dvojezičnih napisov v Štivanu, Devinu, Sesljanu in Nabrežini. Zborovanja se je udeležila več tisočglava množica, v pretežni večini možje in fantje. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili izvajanju nastopajočih govornikov in jih burno odobravali. Govorili so župan občine Devin-Nabrežina Terčon Josip, občinski svetovalci Srečko Colja, Drago Legiša in dr. Jože Škerk. Vsi so povdarili, da se Slovenci čutijo močno užaljene, ker jim zavezniška vojaška uprava jemlje narodno čast, užaljeni in razočarani nad predstavniki zapadne demokracije. Na zborovanju so odobrili resolucijo, ki so jo podpisali slovenski svetovalci občin Trst, Dolina, Milje, Repentabor, Zgonik, Devin in Nabrežina. V resoluciji zahtevajo občinski svetovalci, da ZVU razveljavi vse zakone izdane od fašizma v svrho raznarodovanja in uničenja Slovencev in da jim prizna vse pravice, ki jim po božjih in človeških postavah pripadajo. Tudi duhovniki devinskega dekanata so na svoji konferenci sklenili, da preberejo v nedeljo 21. dec. pri vseh sv. mašah naslednjo izjavoi; “Ta teden so odstranili v naši občini Devin-Nabrežina dvojezične krajevne napise. Kot dušni pastirji devinskega dekanata se čutimo v vesti dolžne, da proti temu najodločneje postopamo in to dejanje javno obsodimo kot varuhi in branitelji božjih pravic, ker kršenje osnovno narodnih pravic je po krščanski veri krivica in NOVA REPUBLIKA POD ANGLEŠKIM PROTEKTORATOM i % imitt !♦♦♦♦♦< m i it BESEDA IZ NARODA * 1 Ut 111 lil I kaka prireditev, se radi zberemo. Vsem prijateljem in znancem v Clevelandu voščijo srečno in zadovoljno novo leto. Sam in Jean Kurilich ter otroci. Pismo iz Kalifornije Fontana, Calif. — Ameriško Domovino — naročil nam jd je moj svak oziroma brat John Petrič E. 156. St. — v redu prejemamo. Prav hvaležni smo mu za njo. V Kalifornije smo se preselili novembra 1951, ko smo brali v AD, da tu potrebujejo zidarjev. Dosedaj nam je kar dobro in smo hvala Bogu zadovoljni. Ameriška Domovina nam je posebno ljuba, ker prinaša novice iz Clevelanda, beremo pa seveda tudi vse druge dopise in članke. Slovencev je tu precej, le da smo raztreseni, toda, kadar je KATOLIŠKA CERKEV V MEHIKI I Prvič po letu 1875 je višje' mehikansko sodišče priznalo zako-! Prebivalci Maldivskega otočja, skupine kakih 2000 koralnih otočkov v Indijskem oceanu, oddaljenih približno 430 milj jugozahodno od Ceylona, so sklenili razglasiti svojo deželo za republiko. To se je zgodilo po smrti sultanovega naslednika. Za prvega predsednika republike je bil izvoljen dosedanji predsednik vlade, za predsednika pa minister za kmetijstvo Ibrahim Mohamed Didi. To otočje je bilo doslej sultanat pod protektoratom angleške vlade in z Veliko Britanijo je imelo posebne odnose. Za stike je bil pristojen in odgovoren visoki komisar Velike Britanija na Ceylonu. Po ustavi je ime-! lo to otočje dva zakonodajna doma, dom ministrov z imenovanimi, in dom državljanov s 33 na pet let izvoljenimi člani. Otoki tega otočja so majhni. Glavni otok Male meri komaj tri kvadratne milje. 1 Prebivalci so izkušeni mornarji in čeprav mešane rase, govore en jezik, narečje podobno staremu singa-liškemu jeziku, kakršnega govore na Ceylonu. Glavni gospodarski panogi sta na tem otočju ribištvo in kmetijstvo. Kmetovalci pridelujejo v glavnem proso, kokosove orehe in sadje. V odnosih med Maldivskim otočjem veljavnost cerkvenemu zako-;jem in Veliko Britanijo nu. Doslej je bil zakon ve- razglasitvi republike v l.javen le, če je bil civilen. To ne bo nič spremenilo, je velik korak k priznanju pravic katoliške Cerkve v Mehiki, kjer je, kot znano, še ve- greh. četrta božja zapoved ne ukazuje spoštovati in ljubiti le staršev, ampak spoštovati in ljubiti narod in jezik, kateremu pripadamo. Zato ima vsak posameznik in oblast dolžnost pred Bogom spoštovati tudi slovenski jezik in narodnost. Zgodovinsko dejstvo je, da Slovenci bivajo v tej občini več kot tisoč let in da so bila slovenska imena do zadnjega vedno v veljavi in spoštovana. Duhovnik kot čuvar krščanske morale je torej v vesti dolžan, da s tega svetega mesta najodločneje obsoja, da je zavezniška oblast odstranila slov. krajevne napise v naši občini.” To izjavo so duhovniki podpisali in poslali conskemu predsedniku generalu Wintertanu! Slovenski večer v Trstu V Marijinem domu v ulici Ri-sorta smo imeli dne 18. dec. naš četrti slovenski prosvetni večer. Po kratkem božičnem filmu je zapela lepo božično pesem g. Čie-kutova, nakar je sledilo predavanje č. g. dr. Rudolfa Klinca iz Gorice. V svojem lepem in izredno temeljitem predavanju: “Lik prepričanega katoličana,” nam je govornik pokazal vse dolžnosti, ki jih ima katoličan v zasebnem in javnem življenju. Številni udeleženci prosvetnega večera so' se razhajali v globokem zadovoljstvu pod močnim vtisom govornikovih izvajanj. * * * GORIŠKE VESTI Akademija na slovenskem liceju V sredo, na božično vigilijo, je bila v šolskem domu lepa božična prireditev. Dijaki so pripravili lep in pester spored. Zelo lepi sta bili predavanji “Božični večer v slovenski hiši” in pa še posebno predavanje Marije Ferletičeve “Božični motivi v slovenski narodni pesmi.” Sledile sa deklamacije Ladota Piščanca “Jezusova lučka” in pa Ljubke šorlijeve “B o ž i č n a.” Prof. Bekar je v predavanju” Sveta noč v slovenski umetni pesmi,” zajel vso slovensko literaturo. Sledile so še druge deklamacije, odlomki iz knjig naj boljših pisateljev, nakar je zbor učiteljišča zapel nekaj lepih božičnih pesmi. Božični praznik v Gorici Bog nam je naklonil izredno milo, sončno vreme. Po vseh cerkvah so bile polnočnice lepo obiskovane, zlasti še slovenska polnočnica v Gorici pri Sv. Ivanu. Posebno lepa je bila jutranja maša v stolnici, kjer so dekleta pod spretnim vodstvom mlade organistke Bratužove Lojzke z izrednim občutkom pele naše vedno lepe božične pesmi. Vendar nam je vse to prisrčno božično veselje grenila misel na naše brate in sestre onstran železne zavese. Za njih letos ni bilo božiča Medtem ko smo mi vstajali v veselem prazničnem razpoloženju in hiteli v cerkev, so se tam gori odpravljali na delo. Božič je bil za vse delavni dan in kdor ni prišel na delo je bil strogo kaznovan. Tudi otroci so morali v šolo. še ta nedolžna bitja so prikrajšali za njihovo naj iskrenejše veselje, veselje jaslic in drevesca. Slišim dobre ljudi, ki se tu tako tolažijo: O saj so ljudje v Jugoslaviji še verni! A se po kdo so ti ljudje? Stari in prilet- bistvu — Panameriška zveza je bila ustanovljena 1. 1890, ko so se pr-dno protikatoliška ustava, če-'vič zbrale na posebni, konferenci prav se ne izvaja z vso stro- severno in južno ameriške gostjo. ižave. ni, mladine ni, otrok še manj. čas, pravijo je najboljši zdravnik, a tudi najstrašnejši. Tega se komunisti dobro zavedajo. Zato pa delajo počasi, sistematično, mladina bo nekoč vseeno njiho- dr-jva. Ne delajmo si utvar! Mladina je vsa v njihovih rokah. Vpliv družine se na njih malo ali nič ne pozna. Saj družini je vzgoja otrok onemogočena; bojijo se odločno povedati svoje mnenje, da bi jih mogoče lastni otroci ne izdali. Ne bil bi prvi tak slučaj. Pri vseh božičnih mašah so duhovniki opozarjali vernike na te žalostne razmere v Jugoslaviji. Tudi go riški nadškof je pri polnočnici in pri slovesni božični maši rotil vernike, naj molijo za preganjano cerkev v Jugoslaviji. Očividec, ki se je za božične praznike mudil v Jugoslaviji, je povedal, kako žalostne razmere vladajo tam posebno v verskem oziru. V petih letih je Jugoslavija moralno zelo nizko padla. Po vaseh je bila še polnočnica, in tudi na božič so imeli slovesne božične maše, po mestih pa vsega tega ni bilo. Le par starejših žensk je bilo v cerkvi za božične dni. Tudi doma ljudje niso smeli praznovati božiča kot nekoč pri dobrem kruhu in potici. Prepovedano je bilo prodajati belo moko, ali pa božična drevesca. Za novo leto šele se bodo začeli v Jugoslaviji božični prazniki, z novoletno jelko in podobnimi poganskimi šegami. Takrat bedo imeli vsi uradi in šole štiri dni prosto. Vse to smo zapisali v opomin dobrim, da bi molili za preganjane v Jugoslaviji in v premislek onim, ki mogoče še naivno zagovarjajo brezbožni komunistični režim. 50-letnica redovnega življenja goriškega nadškofa Pri oo. kapucinih so imeli v nedeljo 28. dec. izreden praznik. Za glavnim oltarjem so odkrili nov mozaik Marijinega vnebovzetja, ki so ga te dni končali. To slovesnost so oo. kapucini priredili ravno za 50-letnico redovne preobleke našega goričkega nadškofa, ki je tudi član kapucinskega reda. Po odkritju spomenika je imel slovesno sveto mašo ob nadškofovi asistenci pater provincial iz beneške kapucinske province č. pater Za-karija, ki je povdaril velik pomen in lepoto cerkvenih praznikov in slovesnosti. Dan zahvale v Gorici V nedeljo 28. dec. smo slovenski verniki goriške nadškofije slovesno zaključili praznovanje dvestoletnice goriške nadškofije. Slovenci smo to slovesnost začeli z tako lepo uspelim kongresom v štandrežu, in Slovenci smo te slovesnosti tudi dokončali. Kljub slabemu vremenu se je nabralo v stolnici zelo dosti vernikov iz mesta in podeželja. Združeni pevski zbori goriške nadškofije.so prvo zapeli večno lepo “Glej zvezdice božje.” Sledil je govor č. g. dr. Klinca, ki je v jedrnatih besedah razložil pomen tega velikega jubileja. Omenil je vse dosedanje nadškofe in tudi sedanjega apostolskega administratorja v jugoslovanski coni s sedežem na Kostanjevici. še posebno je povdaril težke verske razmere, v katerih žive sedaj verniki v Jugoslaviji. Po govoru je sledil koncert božičnih pesmi. Mogočni zbor združenih cerkvenih pevcev je pod vodstvom prof. Fileja in ob spremljavi gdč. Lojzke Bratužove zapel celo vrsto naših najlepših v srce segajočih božičnih pesmi. Verniki so z globokim razumevanjem in pobožnostjo sledili dovršenemu izvajanju. Sledil je blagoslov z petimi litanijami Matere božje z odpevi. Blagoslov je imel sam prevzvi-šeni g. nadškof, kateremu se je na obrazu poznalo veliko navdušenje in globoka pozornost. Številni zbor slovenskih duhovnikov pred oltar jem je pel litanije, katerim so odgovarjali pevci na koru in vsi verniki. Po litanijah je bil slovesen Te Deum. Vsa slovesnost je tako lepo in prisrčno domače izpadla, da so si vsi želeli, da bi še trajala. Tudi mnogi Italijani so prišli poslušat naše lepe pesmi, saj so oni na božičnih pešmih tako revni. Pri tem koncertu je sodeloval tudi pevski zbor Slov. kat. prosvetnega društva s svojimi najboljšimi elementi. Or. Josip GnM«i Zgodovina slovenskega naroda Polastili so trdnjavo Stari dvor in se pričeli pripravljati za boj. Koroški deželni stanovi so proti njim poslali armado, ki je štela 1500 mož, in po kratkem boju uporne kmete pri Starem dvoru premagala. S tem je bil punt na Koroškem pobit. Vzdignili so se sicer še kmetje v Junski dolini, prodrli do Velikovca in tamkaj zasedli most čez Dravo, toda bili so v kratkem potolčeni in razpodeni. Med tem je izkušal cesar Maksimilijan posredovati. Poslal je v vse tri dežele svoje komisarje, ki naj bi proučili razmere, pomirili kmete in brez Prelivanja krvi zopet napravili red. Toda milo postopanje ni bilo po volji deželnim stano-vom, ki so bili že zbrali svojo v°jsko in ji postavili Jurija pl. Herberštajna na čelo. Ta mož ■let postal glavni junak v nesrečni kmečki vojski in je bil 2a upornike velik strah. Bil le brat slovitega Sigismunda Herberštajna, “razkritelja Rusija”. Jurij Herberštajn je napadel najprej trumo kmetov pri Gleisdorfu in jo razgnal. Ko le zvedel, da se zbirajo uporniki pri Vuzenici ob Dravi, je drl s svojo vojsko tja in jih potolkel. Večje trume kmetov so bile takrat zasedle Celjski grad in se nameravale združiti s Kranjci. Te združitve se je gospoda najbolj bala. Zato je Herberštajn takoj, ko je dobil iz Koroške nekaj pomoči, kmete pri Celju napadel in po hudem boju jih okoli 700 pobil, drugi so se razpršili na vse strani. Glavni tabor kmečke vojske je bil takrat še pri Brežicah, kjer so bili pa uporniki brez pravega voditelja. Proti njim je šel štajerski glavar Sigismund pl. Dietrichštajn z 850 jezdeci, osmimi četami hlapcev in nekaterimi topovi. Hmetje so bili oboroženi le z malimi sulicami, meči in kosali. Z majhnim trudom je Hietrichštajn kmečko vojsko Premagal. Begunce so večinoma pobili. Izid slovenske kmečke vojske sedaj že ni bil več dvomljiv. Na Kranjskem se deželni stanovi niso upali proti kmetom ničesar storiti. “Mi smo Preveč slabi v primeri s kmeti, Pomoči ne dobimo od nikoder m prizadevanje cesarskih komisarjev je brezuspešno,” je Pisal kranjski deželni glavar Han pl. Turjaški na štajersko. je pričakovalo rešitve od Herberštajna. Toda strašne Vesti o porazih štajerskih kmetov pri Celju in Brežicah so t^di kranjskim upornikom vze- priznati svojih krivic in zlaj-šati bremen, temveč je zahtevalo,, da se kmet brezpogojno u-kloni. Kmet pa je videl, da se ne more drugače rešiti, kakor da zgrabi za orožje. Zato je prišlo zopet in zopet do novih bojev. Doba osvoboditve kmečkega stanu pa še davno ni napočila. 24. Pod akvilejskimi patriarhi Sredi 13. stoletja se je zgodi-a v akvilejski patriarhiji važna izprememba. S patriarhom Bertoldom konča vrsta Gi-belinov na starodavni stolici, to je onih škofov, ki so v velikem 3oju med papeži in nemškimi cesarji stali na strani poslednjih. Bili so ti patriarhi nemškega rodu, večinoma plemiči odličnih rodbin, ki so prišli do svojega dostojanstva s pomočjo svojih visokih pokroviteljev. Akvilejski kapitelj je sicer imel pravico voliti si svojega škofa, pa tudi nemški cesar je bil član kapitlja in oddal svoj glals, ki je bil navadno odločilen. Za naše dežele bili gibelinski patriarhi od le pogum. Ko je šel Herber-Hajn pri Rajhenburgu črez Savo, je že glas o njegovem Prihodu kmete tako prestrašil, CH so se kar razkropili. “Se-haj ni nikakih kmečkih sho-dov več,” mu piše deželni gla-vur, “rešili ste nas iz pekla Vendar je Herberštajn s svojo Armado šel skozi vso Kranjsko H si jo popolnoma podvrgel Kmet Klander, “krofasti kro-Juč” in nekateri drugi vodite H upornikov so zbežali na Be-lleško. Po zmagi je sledila kazen Puntarjev. Na Koroškem ttioral vsak podložnik plače-Vati g' fenigov na leto, na Kranjskem so naložili vsaki hi-ši en goldinar novega davka, Pa štajerskem nam sicer naložena svota ni znana, vendar so Hdi tukaj kmetje morali plačevati denarne globe svoji gosposki. Tri mesece je trajala nesreč-Pa kmečka vojlska. Končala se K s popolno zmago plemstva, a do sprave med gospodo in Marjan Jakopič: Nagelj (Konec.) hrnetom ni prišlo. Plemstvo, SVesti si svoje moči, ni hotelo 11. do 13. stoletja zato posebno važni, ker so bili z njimi v tesni zvezi in jih večkrat obiskovali. Mnogo važnih cerkvenih ustanov izvira iz njihove dobe. Po smrti patriarha Bertolda 1251, iz rodu andeških grofov, se pričenja vrsta Welfovcev, zvestih privržencev papeževih, ki so bili po večini Italijani in kojih skrb je merila zlasti na politične in cekvene razmere v Furlaniji in Lombardiji. Za pokrajine “onstran gora,” to je za naše dežele, so se mnogo manj arigali. Pa tudi pri nas so se politične razmere kmalu zasukale tako, da so povzročile hudo nasprotstvo med avstrijskimi vojvodi in patriarhi. Zato je svetna oblast patriarhova pri nas kmalu popolnoma propadla, cerkvena pa zelo oslabela. Kdor obišče starodavno ak-vilejesko stolnico, najde grobne spomenike gibelinskih patriarhov raztresene po glavni ladi-ji. Tam počivajo: Popon, Ulrik L in II. Peregrin II. in Bertold. Welfovce pa najdeš zbrane v stranski kapeli sv. Ambrozija, kjer se bleste njihovi marmornati sarkofagi. Tako se še po smrti nehote izraža politično na-sprostvo, ki jih je ločilo v življenju. Prvi odločen Welfovec je bil patriarh Gregor de Montelongo (1251—1269), katerega je papež Inocencij IV. posadil na akvilej-sko stolico. Odlikoval se je hrabrostjo in bojno podjetnostjo. Zato je vsa njegova vlada polna bojev za svetno oblast. Istrska mesta si je pridobil tem, da jim je dovolil prosto volitev županov. Zaradi kranjskih posestev se je zapletel v hud spor s koroškim vojvodom Ulrikom*IH-, ki se je bil polastil akvilejskih gradov in posestev. Vnel se je kratek pa vroč boj ki je deželo zelo oškodoval. Vojvodo Ulrika je zadelo cerkveno izobčenje. Slednjič se je leta 1261. sklenil mir med obema nasprotnikoma. Ulrik je priznal patriarhu Gregoriju oblast nad mestom Ljubljano in pripadajočimi gradovi: Goričane, Her-tenberg. Falkenberg, Ig m Auersperg, obljubil je tudi, da mu izroči Slovenji Gradec, da v treh letih iznova sezida podrti akvilejski grad Werdeneg in da se odpove vsem pravicam do Vipave in Postojne. Patriarh Gregor pa je podelil ljubljansko gospostvo z mestom in gradovi vred vojvodu Ulriku v fevc.. Najhujši preganjalci patriarhovi so bili goriški grofi, med njimi posebno Albert II. Za vsako malenskost so se ob goriško-furlanski meji vneli hudi boji. (Dalje prihodnjič.) Jerici je bilo nerodno'. Povesila je glavo, da so ji padle črne kite na obraz. Lepa je bila, najlepša v vseh Goricah, za Joža vsaj. Precej podobna je bila Tinci, le malo manjša in širša. Pa lase kat oglje in oči nič drugačne. Joža sicer še ni bil pod njenim oknom. Vendar od zadnjega pro-ščenja ve, da je njegova. Letos ji kupi leetovo srce in potem pojde pod njeno okno po nagelj. Ko se delo nekoliko unese. Zdaj še za spanje ni časa. Tomaž je prijel Jerico za črne kite in sedel poleg nje. Naj vidi Tinea, da se zna tudi z drugimi meniti. Kmalu so pospravili in se dvignili. Sonce je lezla že nekam visoko in ko rosa zgine, kosa ne teče rada. Tinea je voščila koscem in dekletom sreče ter odšla. Tomaž jo je spremljal z očmi in v srcu mu je bilo hudo. Morda jo je razžalil. Tega ni hotel. Kmalu mora pod okno, morda že v soboto, da se izpove in da izve. Danes je komaj torek in do nedelje je še tako daleč, vsaj za Tomaža. Zamahnil je in mislil na Tin-co, a ona na njega nič manj. Teden je pri kraju. Skoraj prekratek je, ko pa se delo ne unese. Tomažu pa je vsak dan predolg. Komaj čaka večera. Danes poskusi. Večer je lep in ni zlomek, da bi Tince ne omajal. Ve, da dekleta ne zaspijo dolgo v noč, vse dokler se vas ne umiri, dokler si fantje ne voščijo lahko noč. Pa še potem čakajo in hrepenijo. Kako ne bi hrepenela njihova srca, če pa je v po-etnih večerih tako čudno lepo, Dosebno zdaj, ko nageljni cvetijo in seno diši prav v izbo. Tomaž se spusti proti vasi. Da bi žvižgal, se mu ne da. Da ai zavil med fante, ni pravšne volje. Počasi gre skozi vas in zavije v sadonpsnik. Vleže se travo za šupo. Nihče ga ne bo motil, sam bo s svojimi mislimi. Nebo je kar preveč jasno in obrisano. Bolje bi bilo, da ni mese-Pa Tomažu je končno vseeno. Bo pa počakal, morda se le kod privleče oblaček in zakrije mesecu srebrni obraz. Gleda v Tinčino okno. Nageljni padajo kakor rdeč plamen izza črnih križev. Danes jih dobi, ali pa odneha. Naj se odloči. Grize travo in čaka. Na vasi je sem in tja zalajal pes. Nekje na Muri je udarjalo enakomerno' mlinsko kolo. Včasih je kdo zankal. Čez gorice je . udarjalo' klop, klop, vedno enakomerno in domače. To je bilo vse. Božji mir se je razlil čez vas, prav v slednjo kočo. V vaškem zvoniku je bilo enajst. Še malo počaka. Zdi se mu, da sliši stopinje v travi, le vdo bi neki bil? Molči in gleda. “Loiz je, že pristavlja lestev.” Tomaž se težko kroti, pa se mora. Bo videl, če se Tinea oglasil. Slišal bo lahko besedo. Zvedel bo vse, ne bo treba spraševati. Komaj upa dihati, srce mu glasno poskakuje in kri vre. Loj z je že med križi. “Tinea, ali spiš?” Nič odgovora. Zdaj Lojz glasneje: “Pridi, jaz sem, Lojz.” Dolgo časa nič. Lojz je ne-J miren. Seže prav med križe,1 da bi utrgal nagelj. Tedaj pa se na oknu prikaže Tinea, lepa in nekoliko bleda v mesečini. Tomaž je vztrepetal. “Skočim in prevrnem lestvo, potem zbežim. Pa zakaj? Saj še ničesar ne vem. In kaj mi je končno storil Lojz?” Take misli mu polnijo glavo in morijo srce. Srce mu glasno utripa, prav nekje na vrhu. Potegne se po travi par korakov bliže. K sreči je trava precej visoka in Lojz ne more slutiti, kdo je v bližini. Lojz na lestvi se je oglasil: “Tinea, zakaj nisi precej prišla?” “Pusti me, Lojz, saj sem ti že povedala. Ne morem. Odpusti in pozabi me, kot da me nisi nikoli srečal. Srce pravi: Ne.” Težak vzdih se izvije dekletu iz prsi. Lojz poskusi ujeti dekličino roko. Pa jo Tinea umakne. “Bolje tako, Lojz. Srce ni živina, da mu lahko ukazuješ. Svoje hoče, hrepeni po sreči in boli.” “Kaj ti bo pri nas hudega, Mi imaš kaj očitati? Kaj sem ti hudega storil?” “Nič, prav nič, Lojz. Rekla sem ti že, da te nimam rada in te imela nikoli ne bom. To je vse. Lahko noč, ne zameri.” Odšla je, na oknu so ostali nageljni, posrebreni v bledi mesečini. “Potem imej Tomaža z bajte. On te bo že osrečil s svojo revščino, s svojo beračijo!” Tomaž bi ga prevrnil, pa ne sme. Zaradi besed se že ob priliki pomenita. Izvedel je dovolj. Zdaj se mu ne mudi. Do jutra je še daleč in jutri je nedelja. Potegnil se je nazaj in čakal. Po vseh cerkvah tja do Dravskega polja je že odbilo polnoč. Prav nazadnje še na Kapeli. Glas brona se je izgubil nekje za zidanicami, vas pa je mirno počivala v božjem objemu. Tomaž je že na oknu. V desni drži Tinčino roko, v drugi nagelj. Lep, najlepši, komaj odprt kot njegova sreča. Zaukal bi pri priči, pa ne sme. “Tinea, srečen sem. Tako srečen.” Več ni mogel. Tudi Tinea jč molčala. Saj mu je že vse povedala. Njegova je in ostane. Pa naj bo materi prav ali ne. Tudi na bajti se živi, če je ljubezen. Brez ljubezni pa je tudi v palačah pusto in prazno. Do jutra bi Tomaž stal na lestvi in držal Tinčino roko v svoji. Kaj do jutra, vse živ- ljenje! Pa mora iti, zaradi Tince. On tako ne bo spal. Ne bo mogoče. “Lahko noč, Tinea, in name misli. Tudi takrat, ko bo hudo in prav posebno takrat.” “Lahko noč in na svidenje, jutri pri pozni maši.” Komaj je bil Tomaž kraj vasi, je že zaukal. Trikrat, vsem fantom na kljub, posebno Loj- zu; naj ve, da je Tinea zdaj njegova in samo njegova. Tudi Tinea ga je slišala. Toplo ji je bilo, kot bi še vedno držala njegovo močno roko v svoji. Skoraj se je začelo svitati. Tomaž nocoj ni legel. Zavil je v gorice, odkoder se tako lepo vidi na vas. Tja, kjer sniva njegova Tinea, njegovo dekle, dekle s kitami svetlimi in težkimi kot pšenični snop. Sedel je v kopico sena in njegovo srce je pelo z nemirnimi klopotci vse do rane maše, vse do prvega sonca, ko še ni bilo preko goric temne sence in ne sence preko njegove sreče . . . — Eden izmed vsakih treh voz v tovornih vlakih na naših železnicah je naložen s premogom. Moikl dobijo delo i0o(><^>0()0()0()oo<^r>oo< Pismo g. Antona Grdine, predsednika The Norih American Bank-e našim številnim strankam, delničarjem in prijateljem Z velikim zadovoljstvom Vam morem sporočiti, ko Vam pošiljam poročilo o finančnem stanju naše banke ob zaključku poslovanja 31. decembra 1952, da so se denarna sredstva zvišala za $1,455,201.83 in dosegla skupaj $13,986,336.90. Ta stalna rast je dokaz potrebe, ki jo banka izpolnjuje v tej okolici s tem, da je na razpolago v vseh bančnih poslih. Porast vlog za $1,308,850.81 ($448,665.01 v vlogah čekovnega računa in $860,185.80 v hranilnih vlogah) izkazuje naraščajoče zaupanje, ki ga javnost izraža Vašemu odboru direktorjev in uradnikov. Rad bi obrnil Vašo pozornost na to, kako smo investirali vloge, namreč $6,739,947.38 v federalne vladne obveznice, $686,773.54 v državne, okrajne, mestne in korporacijske honde, in $1,987,612.62 v gotovinski sklad, kar daleč presega po zakonu določeno rezervo 10% hranilnih vlog in 15% trgovskih in tekočih vlog, kakor zahteva zvezna in državna oblast. Ostanek $4,533,889.76 smo investirali v različna kratkoročna posojila, plačljiva na zajitevo, oziroma v 24 mesecih, vključno $490,391.49, kar smo vložili v F.H.A. (Zvezna agentura za gradnjo stanovanjskih hiš), Fully Insured Mortgage Loans (Polnozajamčena posojila na nepremičnine), $156,270.35 v G.I. Mortgage Loans, 50% zavarovana, in $2,191,797.86, kar smo investirali v Conventional Bank Mortgage Loans. Odgovarjajoče rezerve vzdržujemo in jih stalno višamo z dohodki iz posojil. Posebej bi Vas opozorili na likvidnost naše banke, z drugimi besedami, na razmerje gotovine in vladnih varnostnih papirjev s celokupnimi vlogami banke. Ta stopnja likvidnosti je 69%, samo 31% celokupnih vlog je investiranih v posojila; zelo ugodno stanje, ki izraža skrbnost vodstva v upravljanju banke. Tudi dohodki so zelo ugodni in izkazujejo naraščajoč napredek tekom let, vsled česar smo mogli dati na stran fonde za odgovarjajoče rezerve in povečati preostanek in račun nerazdeljenega dobička. Preostanek se je dvignil za $50,000.00 na $300,000.00 ob koncu leta. Federal Deposit Insurance Corporation (Federalna korporacija za zavarovanje vlog) in State of Ohio Banking Department (Bančni oddelek države Ohio) sta na koncu poslovnega leta 3. novembra 1952 s skupnim pregledom ugotovila, da je banka v dobrem stanju in da so uspehi njenega delovanja skrajno zadovoljivi. Dobri delovski pogoji in dodatek za „ _ . . _ . . _ .._____ _ aa _ - _ aa življenske stroške. Ta dela se dobijo (V()fT00<^^--^>00