Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 34. 	Dolnja Lendava, 20. augusta 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Mladini.
Katoličanskoj mladini Slovenske Krajine ščem par reči povedati od francuske katoličanske mladine.
Pred kratkim je desetjezero francuskih katoličanskih dečkov, šteri so vsi organizerani v Katoličanskoj Akciji, prišlo vküp v liyoni na spravišče. Spravišče mladine so obiskali trije kardinad i štiridvajsti püšpekov. Ka je zbrana mladina bila pri svetoj meši z najvekšov pobožnostjov navzoči, ne trbe posebi povdarjati. Pa od koj so si ti mladenci gučali ali ka so poslüšali ? Sedem govornikov je razpravlalo, kak se glasi krščanski navuk od mira ? Povdarilo se je, da „mir neje v tom, če nega boja, nego če vu jakostnom, socialnom živlenji i deli pridemo do popolnoga pomirenja“, Te reči je povedao Le Brun-Keris. Na kratko razložim našoj mladini, ka pomenijo te reči. Katoličanska Akcija je od Kristušovoga namestnika, svetoga Oče, v denešnjih časaj najbole priporočana i celo zapovedana organizacija, ki se mora po vseh faraj vpelati.
Glavni njeni namen je zdrüžiti dühovščino i vernike, ka eden ovoga pomagajo v spunjavanji Kristušove vere. Pozvana je pa v prvoj vrsti mladina za to delo.
Mladina nosi v svojem srci usodo naroda, vere, düše za
Prišestna pokolenja. Če je mladina puna krivih navukov, bo prišestni rod pun krivih navu-

kov. Če je pa mladina prepojena z pravim Kristušovim dühom, te bo té zavladao v bodočoj človečoj drüžbi. Nači biti ne more. Pravi düh, šteroga je pa Kristuš delio, je düh mirü. Od mirü so spevali angelje pri njegovoj zibelki, pri jaslicaj. Mir mora meti mladina, mir jakosti. Kakši mir je to ?
Mir, ki ga da zmaga nad samim sebom. Mlado telo ma velike borbe i velike vojske. Je stvorjeno, da razširi i gordrži po zakoni človeči rod. A to svojo
dužnost samo tak more verno spuniti, če stopi vu zakon z čistim srcom i zdravim telom, če njemi ne zmenša ali ne vzeme düševne i telovne moči razvüzdanost i té prijatelica : pijanost. To sta tevi najvekšivi sovražnici mladoga tela. Če tevi premaga, mladenec, mar mir. Mir z samimsebom je pa tüdi mir z Bogom. Ki sebe premaga, dobi za plačo samoga Boga: večni mir. Ztem mirom je pa dano mladini v roke orožje, da si pribori ešče Socialni mir. Ka je
to Socialni mir? Socialni mir, je mir drüžbe, je mir z svojim bližnjim. Ki zmaga sebe, je sposoben, da zmaga tüdi v bližnjem z lübeznostjov. Pa glej-
mo par zgledov zate mir. Razvüzdani i pijani mladenec ne da mira svojega bližnjega najvekšoj dragocenosti, nedužnosti. Pa ne da mira tüdi njegovoj vrednosti i njegovomi živlenji. Po pijanosti i razvüzdanosti se rodijo bitja, klanje i nesreča zapelanih dekeo z sramotov nezakonske dece. V tiste drü-
žine, kde nega mira jakosti, se priselijo svaje, njevke tožbe; gospodarstvo ide dol, vrednost prepada. Dečko, ki pa premaga sebe i ostane čisti vu teli i düši ne vživa samo znotrašnjega mira düšnevesti, nego tüdi mir v drüžini i je miriteo med prepirajočimi, je čuvar nedužnih, je ogenj, ki segreva i drüge, da so do siromakov smileni, do betežnikov lübeznivi, do lazarov, ki neso pri popolnoj pameti, plemeniti, se ž njih ne norčarijo, nego jih zagovarjajo, do vseh so vlüdni, vsem želejo i iščejo mir, kakšega sami vživajo. Vse to nam Vsakdenešnje živlenje posvedoči. Mladina bo zato samo tak mogla pomagati dühovščini vu velikom i najvekšem deli odrešenja človeče drüžbe, če bode premagala sebe po čistosti i treznosti i s tema sestrama, kak z najjakšim orožjom segala med svoje bližnje i njim trosila dela lübezni, dela smilenosti na düšo i telo. Tü nastane pitanje, kak se pa pridobi mladina za to delo ? Z lübeznostjov. Z lübeznostjov se mora vabiti od Cerkve, z odgovornosti punov odločnostjov se pa mora od starišov siliti na to jedino pravo pot. V vsakoj fari naj se vstanovi Katoličanska akcija i naj ma svoj posebni mladinski odsek, oddelek, kakše majo po vsem sveti ; i naj se mladina v tej vodi k tistomi cili, na šteroga je
pozvana, da se najmre pripravi za dobre „ hišne očeve, za dobre občinare, za dobre poglavare i župane, za dobre delavce i kmete, da se pripravi, ka bo povsod i vsikdar puna s Kristušovim dühom i ka de delala s tem i v tom. Pod vsov odgovornostjov pa moramo povedati, da če ščemo mladino spraviti v te prepotreben tabor katoličanske akcije je dvoje potrebno. Prvo, brezpogojno, je, ka vodimo mladino sa pot düševnoga živlenja, ka njemi
Spomin 1900 letnice Kristušove smrti v Ljubljani julija 30. Vnožina po dekanijaj levo.
2
NOVINE
20. augusta 1933.
radi lomimo krüh živlenja, ka mamo najvekšo potrplivost z njenimi slabostmi, kratko, ka mladino vodimo večkrat k svetoj spovedi i dostakrat k svetomi obhajili, ka njej düšo v živlenji vtrdimo. Mladina mora v düši živeti. Če ne bo mela v düši živlenja, nam sigurno odpove, kda se bomo najbole nanjo naslanjali. Ki nema zaslombe v Bogi, jo tüdi drügim ne more dati, ar je slaba trstika,ki jo prvi vetriček zlomi. Drügo, ka moramo mladini dati, je veselje. Mlado srce je stvorjeno za veselje. Pošteno, sveto, nedužno veselje moramo dati mladini, ar samo s predgami jo obtežimo, ki je nagnjena samo na veselje. Skrbi jo itak čakajo i to velikanske, kda se vpreže v zakonski jarem. Mladost naj bo vesela i to nedužno vesela, poštena. Pesem, igra, čtenje, šport, izlet, vse prepojeno z Kristušovim veseljom ž njegovov nedužnostjov, nam ohrani mladino, nam reši narod, nam zagotovi mir z Bogom, mir z bližnjim, ar je ta mladina premagala najvekšega sovražnika mirü : samoga sebe.
Smrt našega dobrotnika
MEŠKO MARTINA,
č.kanonika pri Kapeli.
Na lepi Lovrenčov god, 10 augusta ob tričetrt na osem zajtra so mirno zaspali v Gospodi mil. g. Meško Martin častni kanonik i plebanoš pri Kapeli. Pokojni so živeli 88 let i se veselili velikomi, trdnomi zdravji. Pri Kapeli, na prijaznom breščeki so Preživeli 56 let i tü so obhajali v vdanoj lübezni svojih farnikov srebrno, zlato i biserno sveto mešo, ka je nalokomi dovoljeno od Vsegamogočnoga.
Pokojni so bili v najglobših prijatelskih zvezaj z našim velikanom, pokojnim Dr. Ivanoczyjom pa tüdi drügimi našimi dühovniki. Na njihovoj bisernoj meši so Klekl Jožef, vp. plebanoš med drügim povedali tüdi sledeče značilne reči od pokojnoga : V naših temnih, čarnih dnevaj, kda smo se borili za pravice slovenskoga naroda i naše narodno Oslobodjenje, je Kapela z svojim plebanošom vsikdar nam naklonjenim Meškom bila svetilnik, ki nam je kazao pot, po šteroj naj hodimo ; te nam je vlevao moč v borbi. Lejko trdim, da je bilo tak prijatelsko, tak lübeče razmerje med pokojnim Ivanoczyjom i nami vsemi pa med gospodom jubilantom, da takšega razmerja niti dnes ne, kda vsi živemo v ednojistoj oslobojenoj domovini, Jugoslaviji, čeravno je zdaj tüdi Prijatelsko, lübezni puno razmerje med nami to i onostran Müre. Pokojni so bili veliki prijateo našega lüdstva i njegove govorice. Od začetka so naročnik naših Novin i M.
Lista pa nesamo naročnik, nego tüdi podpornik, ki so nam leto za letom pošilali bogato naročnino i naše liste vsikdar prečteli gda drügih niti poglednoli neso. Blagoga i pobožnoga gospoda je vse poštüvalo i se je nešteto naroda zbralo v soboto 12 augusta na njegovom sprevodi. Dühovnikov je bilo 46. Sprevodne obrede so vodili od hiše do cerkve g. Veixl Jožef, dekan od sv. Križa, od cerkve na pokopališče pa Časelj Franc, kanonik iz Maribora. Te so držali tüdi predgo v cerkvi i v njej povdarili pokojnoga veliko lübezen do svojih farnikov, šterim so oča bili i za štere so več kak 15 jezero svetih meš opravili. Na pokopališči so se v imeni pokojnoga vsem zahvalili g. dekan Veixl.
Banovino je zastopao na sprevodi g. dr. Farčnik Anton, Srezki načelnik iz Ljutomera. Dr. Terstenjak. Srezki načelnik iz D. Lendave se je udeležo sprevoda kak prijateo pokojnoga. Na grobi i po pokopi, so se povedale lepe reči od pokojnoga, da je bio : sama zahvalnost, sama lübezen džündž, biser dühovnikov.
Sprevodila sta pokojnoga odličnoga boritela za pravice slovenskoga naroda tüdi Vesenjak Ivan, bivši minister i dr. Veber, profesor ljubljanskoga vseučilišča. Slovenska Krajina je bila lepo zastopana. Na sprevod so prišli č. kanonik Slepec Ivan z svojim kaplanom i bogoslovcom Gregorom, Bakan Jožef, prefekt Martinišča, Krantz Jožef tišinski plebanoš z bogoslovcom Gaborom, Zafošnik, cankovski kaplan i z Črensovec Bakan
Štefan administrator z Klekl Jožefom vp. plebanošom. Med dühovščinov smo opazili tüdi g. dekana iz nemške Radgone Dr. Krausa.
Fara je dala brezplačno na razpolago avtomobile, ki so dühovščino vozili z Radenec gor h Kapeli. Sprejemao je pa te gosp. Žemljič narodni poslanec, ki se je tüdi vdeležo pokopa. Po želi pokojnoga je dühovščina dobila skromen obed na župnišči, ar je od daleka prišla i dugo mogla na vlak čakati. Prišli so najmre g. dühovniki z Ormoža, V. Nedelje, Ptuja g. prošt dr. Žagar pa z šče oddalnejših krajov. Pri obedi se je z najtoplejšimi rečmi spominao oskrbnik fare Škofič pokojnoga i razdelo med vso dühovščini spomin pokojnoga en dar, i naznano, da so pokojni čuvali skoz 47 let eden lagviček vina z svojih očinskih goric i ga določili gospodom za den sprevoda. Gospod oskrbnik so tüdi omenili, kak lepo so se njim pokojni zahvalili za vsaki najmenši trüd, predvsem, ka so jih duge mesece vsaki den prečistili. Letos so pokojni že samo trikrat mešüvali, ove dni se pa doma prečistili.
Kak so pokojni oči zatisnoli, je
Šolska mladina pristopila k sv. spovedi i k sv. obhajili za pokojnoga. Isto so napravili i drügi, predvsem Marijina drüžba, štere kotrige so na den sprevoda darüvale Jezuša za düšo pokojnoga. Lübezen farnikov je grob pokojnoga oznotraj popolnoma ovenčala, zvünaj na grob pa je še ostalo 30 vencov. Domači i radgonski pevski zbor sta z žalostinkami počastila pokojnoga spomin, velika vnožina dobrih farnikov i drügih pa z gorečimi molitvami pri sv. meši i zvünanje. Sveto mešo so darüvali g. dekan Veixl za pokojnoga.
Smo više omenili, da so se pokojni prisrčno zahvalili, svojemi kaplani, zdajšnjemi oskrbniki g. Škofiči za ves trüd. Pa te trüd je bio veliki. A gospod kaplan je z takšov lübeznostjov dvoro staromi gospodi i ga z takšov žalostjov objokao pri grobi, da sin oči ne bi mogo vekše lübeznosti skazati.
Plemenitom dobrotniki naj večna svetlost sveti. Ne spozabite se ž njegove düše !
Slovenska krajina.
Bogojina. Naš novomešnik g. Varga Jožef so bili poslani za kaplana h Gradi na našem Goričkom. Ali komaj so se napotili, da prevzemejo dühovno pastirstvo med tem našim dobrim siromaškim narodom, so dobili drügo pismo, všterom se njim naznanja, da do šli za kaplana v Št. Vid na Planino. To pa zavolo smrti i betega dühovnikov v tom kraji.
Črensovci. Vmrla je šolarica Hozjan Martina, Roza, po domačem Baligačova. Dete je dobilo škrlatinko, štera jo je pobrala. Mati deteta je pa ravno te, gda se je deklica v sobočkom špitali vojsküvala z smrtjov, porodila dvojčeti, dve deklici.
Poslanec g. Pavlič med nami. Gospod poslanec Pavlič so nas obiskali Preminoči tjeden. Glavni namen njihovoga obiska je bio, da prinesejo našemi kraji veseli glas, ka je g. minister za prosveto Stankovič za to, ka Sobota dobi popolno gimnazijo. V Soboti v hoteli pri Kroni se je zbralo do 50 lüdi, ki vsi so bili za gimnazijo zvün ednoga, šteroga pa so za
to fest meli za svoje. V Črensovcih pa so se zbrali dijaki i pazlivo pa zahvalno poslüšali g. Pavliča veselo naznanilo. G. Pavlič so se vozili v drüžbi svojih bivših dijakov.
Strela je vužgala v soboto 12 toga meseca na Ivancih i je zgorelo več posestev. V istomčasi je gorelo tüdi prek na Štajarskom i okoli vogrske meje.
Beltinci. Jako lepo je uspela igra „Cvrček za pečjo“ štero je dnes tjeden igrala kat. mladina pri Kreslini.
20. augusta 1933.
NOVINE
3
Po katoličanskom sveti
Dijaštvo za misijone. V mesti Lille na Francuskom so se zbrali to sprotoletje pod vodstvom kardinala Lienarta dijacje. Komaj dve leti, da se je nastavilo drüštvo i to dvoje, za katoličanske študente, ki bi podpirali misijone, pa že ma to dvoje drüštvo 143 odsekov, svoj list, na šteroga je že 1300 dijakov naročenih. Svoje spravišče so začeli s tem, da so vsi bili pri svetoj meši i se vsi pri njej prečistili. Za tem so pa dijaki poslüšali krasna predavanja, štera so vužgala posvet pred njimi kak se morajo boriti, ka delati kak doktorje, kak apotekarje, kak inženirje itd. polega dü-
hovnikov, da pridobijo uboge zamorce na katoličansko vero, po šterih segajo boljševiki. Na spravišče je prišo tüdi iz Afrike Črnec Dr. Llouis Pinto, ki oblečen v domačo črnsko obleko, je z globokov žalostjov srca odkrivao nevole svojega
čarnoga naroda, kak je zapüščen, kak je zavržen i na to bridko pa glasno zajokao i jokao dugi čas. Na navzoče je ta lübezen napravila nedopovedlivi vtis i so se vsi odločili, da vse mogoče včinijo, naj samo temveč lüdi pripelajo k Jezušovoj veri, ar mi nesmo samo zato pozvani, da delamo doma v lastnoj domovini, nego povsod za düše, štere vse so Jezušove. Pripomnimo pri tom poročili, ka bi nas nezmerno veselilo, če bi naša akademska mladina stopila naisto pot kak so njihovi francoski pajdašje, ka bi se poglobila v misijonsko pitanje.
Jako bi želeli, da bi našo akademsko drüštvo „Zavednost“ že letos držalo edno misijonsko predavanje, ka tak jako žele to naš narod. Iz Samih iger naš narod nema nikaj, ali pa celo malo, potrebno je
dnes den važnejšim pitanjom se posveti, med te pa gotovo spada v prvoj
vrsti misijonstvo. Že naprej povemo, ka to zadevno misijonsko predavanje bi nadalüvala tisto staro našo miseo, ki smo je pred vnogimi leti obelodanili v Novinaj, najmre, ka bi Slovenska krajina mela svojo malo misijonsko pokrajino. Misijonare mamo že, mejmo tüdi pokrajino, ki mo jo gor-
*	držali.
Komunisti proti svetomi leti. Brezbožni celoga sveta so razglas poslali celom sveti v šterom se organizirajo proti svetomi leti, kak spomini 1900 letnice Kristušovoga trplenja. Sveti Oča so na to agitacijo s tem odgovorili, ka povsod zahtevajo ustanovitev Katoličanske akcije.
Spomin na stare.
Baša kak kosec.
Med svetovnov bojnov je bilo. V večih drüžinaj ne bilo doma moškoga, vse je bilo na bojišči. Ženske so mogle same delati, pa vsega ne so zmagale ar so bile slabotne i deca pregingava. V Filovcih je bila neka siromaškejša žena, ki ne dobila nikše pomoči, da bi njej što pomogeo travnik pokositi, sama si ga je pa nikak ne mogla. Potožila se je pokojnomi plebanoši g. Baša Ivani. Ka so te napravili ? Odločili so se ka do šli sami kosit Stopijo v nedelo na predganco i naznanijo sledeče: Vütro me nede doma, zato ka morem iti v Filovce travo kosit. To je pomagalo. Drügo jütro, prle kak so oni ta prišli, je travnik bio že pokošen. Pokosili so ga sami Filovčarje.
Vnožine naroda razvrščene po dekanijaj desno.
Politični razgled.
Fašisti na Irskom.
Proti vladi irskoga predsednika De Valere, ki je spravo sloboščino irskomi narodi, so se organizirali pod vodstvo generala O Duffyja fašisti plavih srakic (robač) ki ščejo vrčiti predsednika i sami vzeti v roko oblast kak je to napravo Hitler v Nemčiji i Mussolini v Italiji. Pač ta küga nezdravoga nacionalizma se širi po celom sveti. Irski parlament se mora noč i den stražiti, da ga fašisti ne zažgejo. Lastnoga naroda sinovje se sovražijo i kolejo brez zroka, samo da pridejo na vlast tisti, ki ta ne spadajo.
Revolucija na Kübi.
Leta 1898 so Kubančani, čeravno
so tüdi Španjolci, pregnali lastne brate
Španjolce iz svojega orsaga, ar neso bili ž njimi zadovolni. Postali so samostalni i sklenili z Amerikov dve pogodbi. Edno tak zvano večno, štera da Ameriki oblast, da čuva ona i jedino ona samostojnost Kube. Po drügoj pogodbi pa Amerika ma prva pravico skleniti z Kubov razne trgovinske pogodbe i ka niedna drüga država nemore dobiti teliko pravic kak Amerika. Mochado je bio dozdaj predsednik republike Kube, ki leži na morji med Severnov Amerikov i Mehikov. Te človek je protiustavno ostao na svojem mesti i za peneze podpirao bogate Amerikance, ki so v Kubi polovico zemle vzeli v najem, da tü delajo cuker. Kuba je edna najlepših i rodovitnejših zemel na sveti. Siromaški narod je delao vse za bogataše i dobivao sramotno nizke plače na račun obogatenje svojega predsednika i tüjincev. Dugo zato ne mogo trpeti strašne nevole i se je začeo buniti. Nato je amerikanski predsednik Roosevelt priporočao predsedniki Machadi, da naj odstopi. Te pa se je zdaj napravo za prijatela naroda i pravi, da naj se Amerika nikaj ne meša notri v njihove zadeve i ka de proti Ameriki z orožjom šo, če de se ta notri mešala. Teklo je že preci krvi i nevemo kak se bo cela stvar zasükala. — Machado se je pa na zadnje le vdao i je odstopo z predsedniškoga mesta.
Okoli po sveti.
Marija se je prikazala v Belgiji.
Pred šestimi meseci se je prikazala Bl. D. Marija v občini Beauraingi v Belgiji, maloj pasterskoj dečici i ednomi kmeti. Kmet je naznáno, da njemi je Marija povedala, ka se 5. augusta pali prikaže, Te den, na god
Snežne Device Marije, je zato več stojezer romarov prišlo na te kraj. V okolici od 30 kilometrov je bilo vse zasedeno. Kmet je postao zameknjeni i je pali vido Marijo, štera njemi je zapovedala, naj zida kapelo na tom kraji, v šteroj dobijo betežniki zdravje. Cerkvena oblast ešče nikaj ne povedala od toga, dali so prikazni istinske od Boga ali pa mogoče samo kakša zmotnjava od sovražnika človečega roda. Zidanje kapele je pa dovolila cerkvena oblast.
Slovesnosti v Nitri. Zdaj je poteklo 1100 let, ka se je v Srednjoj Europi zidala prva krščanska cerkev. Ta se je zidala v Nitri na Slovaškom
4
NOVINE
20. augusta 1933.
pod vojvodom Pribinom, ki je bio tüdi Vojvoda Slovenske krajine. Od leta 830 do 833 se je zidala ta cerkev i svedoči, da smo kulturo v Srednjo Europo prinesli mi Slovani. Dr. Kmetko Karol, nitranski püšpek so z slovesnov svetov mešov odprli to redko i lepo cerkveno i zgodovinsko proslavo.
Po državi.
Ciril-Metodova drüžba obhaja v Ptüji od 8 do 10 seprembra spominsko slavnost na tiste žalostne dni, kda so Nemci pred 25 leti na občnom zbori te drüžbe v Ptuji napadnoli Narodni Dom i zbrane Slovence pa je bili i smrtno ogrožali, plüvali i sramotili. Narod je trpo, a zmagao je. Dnes je Ptuj sloboden i pravice ma Slovenec, ki je prebivao i tüdi bo na toj zemli.
Potopila se je naša trgovska ladja „Treči“ poleg talijanskoga morskoga brega, ar je voda prišla h kreti.
Biserna i srebrna meša. Na Brezjah, lepom Marijinom romarskom kraji sta obhajala te dni svoje jubileje dva ljubljanskiva püšpeka, Dr Jeglič svojo bisemo mešo, Dr. Rožman pa svojo srebrno. Oba cerkveniva dostojanstvenika sta se zahvalila Materi božoj za velike milosti dühovniškoga stana. Pobožni romarje so se vdeležili veselja oba jubilanta. Med romari se je te tüdi nahajao g. Herman Ferdo, kaplan pri sv. Jüriji.
Nedela po Risalaj XI.
Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti
Evang. sv. Marka VӀӀ.	
Vu onom vrejmeni: Vö Idoči Jezuš s krajin Tiruša, prišo je po Sidoni k morji Galileanskomi, med krajinov Dekapolisa. I pripelali so k-njemi glühoga i nemoga ; i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, püsto je prste svoje vu vüha njegova; i plünovši, dotekno se je jezika njegovoga, i prav je gučao. 1 zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on prepovedao, od toga bole so oni vöglasili ; i tem bole so se čüdivali, govoreči: dobro je vsa včino, i glühe je včino čüti, i nejme gučati.
Jezuš včini vse. Ve je sam pravo, ka brez njega nikaj ne moremo delati. Nikaj, ne malo i ne velko, kak pravi sv. Auguštin. Najbole pa ne moremo čüti prave istine i te gučati. Jezik i vüha za istino on odpira. Prosimo ga te moči pri sv. prečiščavanji, ka mo vsikdar samo istino gučali i samo istino poslüšali.
PREKOSNICE.
Štiri letni Franc vidi, kak mama sestrico nadajajo. Pa pita : „Mama, te velki falat, Rozika sama pojej ?“
Löwenstein je bio dovec i žena njemi več dece nahala. Pa se je podrgoč oženo, in si je edno dovico zeo, štera je tüdi več dece prinesla k hiži. Eden den pride Löwenštein domo, pa velka breka v dvorišči. „Ka pa je?“ pita ženo. „Ja, to je, ka tvoja, pa moja deca bijejo najno deco.“
*
Eden mladenec je dosta vina pio, pa gda njemi hüdo gratalo, se za edno soho prijao. Pa si tak guči sam pred sebov : „piti sam, dosta pio, to priznam liki, toga maloga, beloga psiča, da sam pojo, to nemorem znati.“
Podalšaj si živlenje!
Živlenje moremo podalšati, betege preprečiti, betežne ozdraviti, slabi okrepčati, nestalno očvrstiti i nesrečne osrečiti !
KA JE ZROK VSAKŠE BOLEZNI? Oslablenje živcov, potrtost, izgüba dobrih prijatelov ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijov, slab način živlenja i dosta drügih vzrokov.
ZADOVOLSTVO
je najbolši vračiteo ! So poti, ki te morejo pripelati do dobroga razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napuniti te z novim vüpanjom ; ta pot je pa opisana v razprvi, ki jo more vsaki, ki jo žele, dobite taki i
ČISTO BREZPLAČNO !
V toj maloj priročnoj knigici je raztolmačeno, kak more v kratkom časi i brez ovire med delom ojačiti živce i mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trüdnost, razmišlenost, oslablenje spomina, nerazpoloženje za delo i nešteto drügih betežastih pojavov, zahtevajte to razpravo, ki vam bo nüdila dosta veselih vör. — Poštno zbirališče :
ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO. Michaelkirchplatz 13. Abt. 890.
K ODAJI
le malo nücana
slamoreznica
na tri kose, kak tüdi stoječa ali posüšena otava i zraven okoli 3000 kg ranoga roza krompira, šteri se tüdi oda na drobno i spravi na dom. Interesenti se naj zglasijo, pri
Brünec Ferdinandi Veržej št. 27.
V Dolnji Lendavi v Glavni ulici se odda
v najem en trgovski lokal,
v isti hiši in sicer v prvem nadstropju se oddajo štiri sobe z vsemi pritiklinami. Interesenti se naj oglasijo pri:
N E M E T H Y ŠTEFANU, trgovcu v Dolji Lendavi.
Dijaško polje.
„Slov. kat. akad. društvo Zavednost“ je priredilo igro „Cvrček za pečjo:“ minulo nedeljo v Beltincih pri Kreslini, prejšnjo pa v Lendavi v dvorani čč. šolskih sester.
Igra je dobro uspela, zlasti v
Lendavi. Žal, da je v Lendavi iz tehničnih razlogov nismo mogli uprizoriti zvečer. Tako pa je marsikoga, ki nas
je nameraval obiskati, topli popoldan zvabil ven v naravo. Posebno obžalujemo, da nas iz navedenega razloga — morda tudi iz drugih razlogov — niso obiskali tovariši dijaki iz Lendave, ki študirajo na Madžarskem. Saj smo zlasti od njih, svojih kolegov, čakali prisrčnega sprejema. Posebno pa smo se veselili prilike, da sklenemo z njimi prisrčno prijateljstvo ki naj bi nas vezalo v pametnem razumevanju narodnostih in kulturnih posebnosti naših bratov po krvi, Slovencev ob Rabi, in enako njihovih bratov, Madžarov, ki so naši državljani, in — na podlagi katoliških načel — v skupni borbi za kulturno in narodnostno popolno svobodo obojih v okvirju obeh držav.
Na željo večih naših prijateljev
v Lendavi smo pripravljeni, da igro ponovimo o Božiču. Igrali bi takrat v dvorani „Pri kroni“, da omogočimo dostop večjemu številu cenjenega občinstva. Zato že zdaj naprošamo gospode v Lendavi, ki imajo odločilno besedo pri odru v dvorani „Pri kroni“, da nam dobrohotno omogočijo ta nastop. Nastop domačega dijaštva v Lendavi naj bi bil predvsem merilo za kulturni nivo naše krajine, nič manj pa tudi odločen nastop naše narodnostne zavesti ob najsevernejših mejah Jugoslavije.
Ravno tako tudi sporočamo našim prijateljom v Soboti, ki so želeli, da tam igram o, da drage volje ustrežemo njihovi želji ; in to o Božiču kakor v Lendavi.
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci.
Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.