Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka l Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
UredniStvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. «t. 73.
Leto XXI. Št. 22.
Kranj, a9. maja 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20 -četrtletno 10 Din.
DU,
deklaracija
Več kot 1000 let je bil naš narod povezan v tuje spone. Njegove vojvode in veljake so pregnali tujci ter zasedli vsa vodilna mesta na slovenski zemlji. Ljudstvo je ostalo samo. Tuji velikaši so ga smatrali le za sredstvo izkoriščanja. Pomenil je le še toliko, kolikor je takrat pomenil tlačan. Izginil je iz zunanjega sveta kot narodna enota ter razdeljen na razna gospodstva in kulturne sfere je živel svojo narodno življenje le na znotraj.
Nadarjeni njegovi sinovi so služili tuji slavi. Smatrali so za potrebno, da se pred „VeIi("an-stvom"  opravičijo, da so Kranjci.
Skoraj tisoč let je trajalo, da so se začeli zavedati posamezniki iz naroda svojega rodu in da so postali klicarji njegovega prebujenja. Razdeljeni na razna upravna področja, maloštevilni in gospodarsko slabi ne moremo zaznamovati v naši narodni zgodovini kakega sunkovitega osvobojenja, v kolikor to osvobojenje ni bilo odvisno od drugih svetovnih dogodkov. Ves naš vzpon kvišku je šel stopnjema brez velikih revolucionarnih dejanj. Kmečki upori imajo bolj socialen kot naroden značaj. To gibanje je bilo vseevropsko. Ker pa je naš narod obstojal skoraj izključno iz kmečkega stanu pa je bila odprava tlačanstva obenem tudi dvig našega ljudstva kot naroda na višjo kulturno stopnjo.      ........~._....... - ..
Naše ljudstvo je šele od tedaj naprej moglo pošiljati v mesta in trge, ki so bila izključno tujerodno pobarvana, take svoje sinove, ki so stopnjema gospodarsko in politično osvojevali te tuje otroke.
Začela se je organizacija naroda v narodnih društvih. Vsem zavednim Slovencem je bilo vse skupno. Vse to narodovo življenje pa je ostajalo le v gornjih plasteh. Na globoko ni šlo in ni moglo iti. Vedno bolj pa so se kazale tudi kulturne in socialne razlike.
Katoliški preporod šele je ustvaril nove smeri in realno podlago za organizacijo celega naroda. Katoliški preporod je dvignil najširše plasti na višji kulturni nivo ter jih enotno usmeril,
Pripravil je pot za kasnejšo največjo in najmočnejšo politično organizacijo, ki je po svoji solidni zgradbi, jasnimi cilji in enotnim vodstvom Slovence povedla v realno politično življenje. Njeni voditelji so uživali zaupanje najširših plasti, predvsem zaupanje slovenskega kmeta, ki je skozi vsa stoletja ohranil svoje narodno čustvovanje in svoj lasten jezik.
Popolnoma v skladu z mišljenjem in tradicijo svojega naroda je ta nova politična formacija stopnjema dvigala narodovo blagostanje, se polastila oblasti na bivšem Kranjskem ter s svojo mlado silo zaščitila Slovence v ostalih deželah.
Tako se je narod na notranje organiziral ter pripravljal na svoje osvobojenje. Davno pred vojno je naš najdalekovidnejši politik pok. dr. Krek kazal našemu kmetu in delavcu in našemu izobražencu pot na jug med naše brate prav do Črnega morja. Vedel je, da v skupnosti s tujimi narodi ne bi mogli ohraniti svoje narodne samobitnosti in gospodarske samostojnosti. Gospodarska in politična premoč bi nas v taki skupnosti morala nujno raznaroditi in slovenskega človeka zopet postaviti na nivo srednjeveškega tlačana. Zato se je bilo treba nasloniti na naše brate, da z njimi vred tvorimo močan jez proti političnemu in gospodarskemu prodiranju tujcev, Tako je naš narod pripravljen čakal velikih dogodkov.
Ko je sila, ki nas je držala uklenjene, oslabela, je slovenski narod s svojimi podpisi mogel
prvič v zgodovini na jasen način izraziti svojo trdno voljo po lastni državi. Vsemu narodu je bil habsburški okvir le še papir in kvečjemu etapa v nadaljnjem združevanju. Dvignil se je ves narod ter zbral okrog onih, ki so mu dali solidno enotno in osnovno politično organizacijo. Ves narod je naenkrat videl moč svoje organizacije in svojega dela. Spomin na te čase nam bo vedno svet. Vse se nam je zdelo lepo, vse smo si odpustili in gledali v lepšo bodočnost.
Prvič je bilo takrat jasm potrjeno, da narodove samobitnosti ne more nihče premagati in nihče uničiti, če si je cel narod svest svojih pravic do samobitnega narodnega življenja. Četudi maloštevilen, gospodarsko šibek in v svetu nepoznan je z majsko deklaracijo cel narod vrgel oklepajoče spone raz sebe.
Ko ob 20 letnici gledamo nazaj na moč in prepričanost enotne volje celega naroda, nam spomin na to voljo in vero krepi prepričanje, da si bomo le z vztrajnim in nevpogljivim delom osvojili in zavarovala vse pogoje za združenje in osvoboditev vseh Slovencev.
Majska deklaracija ni nastala sama iz sebe. Bila je posledica dolgatrajnega napornega in smotrnega dela za narod. Tudi združenje Slovencev v enoto ne more priti brez dela in žrtev.
Treba nam je še marsikaj urediti. Brez enotnega vodstva z jasnim tradiciji in mišljenju naroda prilagodenim programom ne bomo dosegli tega, kar narod tudi v tej državi uujno potrebuje za svoj gospodarski in kulturni razvoj. Piavno majska deklaracija nam kaže pot, po kateri moramo hoditi, da združimo vse Slovence in ustvarimo enotno voljo vseh Slovencev v vprašanjih narodne eksistence.
Tudi sedaj, ko ne najdemo vedno razumevanja zu naše eksistenčne pogoje pri naših bratih, je potrebno, da se zgrinjamo okrog voditeljev, za katerimi gre že itak ogromna večina naroda in podkrepimo trdno voljo te večine, da doseže v tej državi vse pogoje za svojo narodno samobitnost in da združi v tej skupni državi vse Slovence.
Dovolj smo se že prerekali, dovolj smo si z Učiti ran jem navzdol škodovali. Ako nas ne varajo znamenja, bo ureditvi naših vasi sledilo tudi naše meščanstvo. Polagoma vse uvideva potrebo enotnega vodstva in enotnega duha v najvažnejših vprašanjih narodnega življenja. Prodira pa tudi mišljenje, da se tako enotno vodstvo in enotna volja more ustvariti le tedaj, če vsak posameznik prizna in sledi organizaciji, ki jo je ustvarila večina naroda. Ta večina pa zaupa svojemu voditelju dr. Korošcu, danes tako, kakor mu je zaupala takrat, ko je v dunujskeru parlamentu prečita! majsko deklaracijo.
Ali nimamo tudi danes dovolj vzroka, da pozabimo vse, kar je bilo med nami in da se strnemo okrog našega voditelja, ki je enako neustrašen in enako zvest svojemu narodu, kakor je bil v usodnih dnevih majske deklaracije? Kdo je danes bolj sposoben in bolj legitimiran, da nas povede v boljšo bodočnost kot je pro-klamator majske deklaracije?
Nam je v tolažbo, da ogromna večina teži za skupnim sodelovanjem ter smo prepričani, da bo delovanje onih. ki bi radi svojih osebnih interesov ali pres'riža še hoteli oslabiti enotno narodovo voljo, ostalo brez uspeha. Nočemo pa nikogar odvračati od sodelovanja, ampak iskreno želimo, da tudi ti posamezniki povečajo enotno voljo naroda.
Spomin na enodušnost ob majski deklaraciji pa nam bodi kažipot v našem boju za kulturno in gospodarsko samostojnost Slovenije!
Meščani!
V nedeljo okrasite svoje hiše, zvečer naj bo vsako okno razsvetljeno! Pokažite svojo narodno zavest! Polnoštevilna udeležba na proslavi 20-letnice majske deklaracije pred občinsko hišo — narodna dolžnosti
Kranjske volitve
Naše stališče, da interesi Kranja zahtevajo skupen nastop vseh delasposobnih in delazmož-nih meščanov, je našlo vsestransko razumevanje. Ne da pa žilica miru nekaterim skrajnim levičarjem, ki po svoji stari in znani metodi skušajo zavajati manj poučene. Naše obvestilo, da je kompromisna lista že sestavljena, so nekateri tako razlagali, da je kompromisna lista tista lista katere nosilec bo baje bivši župan Pire Ciril, dočim naj bi naša lista bila JR.Z lista. Mi jasno in javno lahko povemo, da J6 nosilec kompromisne liste predsednik začasne uprave g. Češenj Karol in nihče drugi. Upamo, da bodo ti slučaji take agitacije ostali osamljeni ter da v splošnem volilni boj ne bo prestopil mej dostojnosti. Vsem in vsakomur pa tudi povemo, da smo proti nepoštenemu boju, in da bo naša javnost vse take poskuse znala prav oceniti. Znali pa bomo vrniti vse, kar se nam bo posodilo.
Otvoritev Prosvetnega doma v Stari Loki
Z vnemo se pripravljajo Staroločani na 27. junij, ko bo blagoslovitev in otvoritev novega prosvetnega doma. Vsi razgovori ia načrti o zidavi so se s spomladjo uresničili iu sedaj se delo bliža že koncu. Stara Loka je zares lahko ponosna, ne sicer samo na novo prosvetno dvorano, ki stoji na lepem prostoru v obzidju nekdanjega Strahlovega gradu, ampak še veliko bolj na skupnost in razumevanje ljudi, ko je celotna fara, roko ob roki šla na delo za tako potreben dom, in lahko se reče, da ima ena roka več prstov, kakor je imelo to delo nasprotnikov. Celo politična strast si je ob tem domu ublažila ostrino in samo par „na-prednjakov" je ostalo nevtralnih, vsi drugi pa so z dobro voljo priložili par stotakov. Sicer pa novi dom ne bo ognjišče prevročim strankar-jem, ampak ima pred seboj veliko večjo nalogo, katero stavi vanj tudi vsa fara, da bo namreč vršil apostolsko delo, da bo mladini nudil telesno in srčno kulturo, ob kateri bo rasla njihova katoliška in slovenska zavest, staršem pa veselje in razvedrilo ob napredku mlajših.
Novi dom stoji na mestu bivšega grajskega Marofa. Od cele stare stavbe je ostalo le polovico strehe in malo zidu ob cesti. Farani so sicer hoteli popolnoma nov dom, a prostora v bližini cerkve ni bilo mogoče dobiti, zato se je pričelo s podiranjem stare stavbe. Danes pa že lahko vidite lepo, prostorno dvorano, dolgo 15 metrov, široko 8.5 m, v ozadju je balkon, oder je globok 7.5 m. pod odrom dve prostorni sobi za igralce. V štirinajstih dnevih bo dvorana v glavnem gotova. Vsa fara je lahko vesela svojega truda, saj sedaj ve, zakaj se je trudila. Prosvetni in gradbeni odbor sta z veseljem žrtvovala in storila svojo dolžnost, saj sta vse načrte dosledno izpeljala. Največkrat je prišel v zadrego blagajnik; vedno se je pa v pravem času dobila kakšna dobra oseba, ki je od svojega truda posodila domu, da se delo ni zaustavilo.
Sedaj se pripravlja prosvetno društvo Stara Loka s podružnico Sv. Duh — Virmaše na otvoritev. Fantje in dekleta živahno trenirajo za nastope. Vendar pa ie priprava precej otežkočena, ker morajo posamezne skupine vežbati po podih ali privatnih hišah. Sedaj šele prav čutijo, kako potreben jim je lasten dom. V veliko pomoč pri pripravah so nekateri člani in članice škofjeloškega prosvetnega društva. Kljub obilnemu delu doma, ko se pripravljajo na okrožno prireditev, prav radi pribite na pomoč s praktičnimi nasveti in dejanskim delom.
Na predvečer otvoritve 26. junija bodo po do-mučih hribih na Križni gori in Planici zagoreli kresovi, v novi dvorani pa bodo vprizorili igro ..Rojenice", ki jo je spisal bivši starološki kaplan g. Janez Jalen, in jo dal na razpolago, čeprav je še v rokopisu. Drugi dan opoldne bo slavnostni sprevod iz predmestja v dekanijsko cerkev, kjer bo sv. maša, nato pa blagoslovitev novo dvorane, govor in nekaj pevskih točk. Moški zbor bo zapel tudi 126. psalm: Komur Gospod ni zgradil doma, zaman jc trud njegov.
Meščani! Slovenci!
Pred 20 leti je ob otvoritvi parlamenta 30. maja 1917 prečital predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec majsko deklaracijo, v kateri je zahteval, naj se združi v samostojno telo vse avstro-ogrsko»ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi.
.Beseda je izšla, izšla med nami res!..." Majska deklaracija je vzbudila naš narod iz težkega stoletnega spanja. Narodnemu valu navdušenja so dajali smernice narodni voditelji. Na ljudskih taborih so se ustvarjale smernice nadaljnjemu delu za osvoboditev in osamosvojitev. Iz majske deklaracije je vzrastel največji dogodek v zgodovini južnih Slovanov, ki se je uresničil 1. XII. 1918: zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostojno kraljevino.
Naš narod je doživel stoletni san — pravico je dosegel svojega lastnega svobodnega obstoja.
20 letnico spomina obhajamo 50. maja. Po gorah bodo na predvečer goreli kresovi in ponosni Kranj, metropola Gorenjske, bo dal povdarka spominu tega za nas Slovence tako važnega zgodovinskega dogodka.
Hišne posestnike vljudno naprošam, da izobesijo zastave, meščanstvo pa pozivam, da se udeleži lepe manifestacije, ki se prične ob pol devetih zvečer pred občinsko hišo. Istotako so narodne noše vabljene.
KAROL ČEŠENJ, 1. r. župan.
da dom si postavi sam! Popoldne bo v dvorani akademija, nato pa vrtna zabava.
Ze sedaj vabi prosvetno društvo Stara Loka na otvoritev vsa sosedna društva iz Poljanske in Selške doline, kakor tudi kranjsko in kamniško okolico. Kdor bo ta dan prihitel v Staro Loko, bo odnesel toliko lepih spominov, da se bo v prihodnjih tednih prav gotovo zopet udeležil značilnega škofjeloškega pasijona in okrožne prireditve, ki bo v okviru škofjeloških prosvetnih tednov.
Lepa gasilska slavnost na Bregu pri Kranju
Lepo vreme je zadnjo nedeljo izvabilo veliko množico ljudi na Breg pri Kranju, kjer so imeli domači gasilci svoj praznik — izvršili so blagoslovitev novega gasilskega doma. Cele trume so hitele od Kranja, Mavčič in Stra-žišča proti Bregu. Veliko število gasilcev je hitelo k svojim tovarišem, da zopet manifestirajo svojo skupnost. Saj so se slovesnosti udeležili skoraj vse čete kranjske župe, a tudi iz Škofjeloške župe so bili v velikem številu zastopani. Sami Brežani pravijo, da njihova lepa vasica še ni imela prilike, da bi imela v svoji sredi toliko gostov.
Gasilci so se pričeli zbirati že ob 14. uri pred novim gasilskim domom. Tu je bil sprejem ku-mice g. Frnnje Brodarjeve iz Hrastja, ki je prišla v narodni noši v spremstvu dveh malih in čilih jezdecev — svojih najmlajših sinov. Tu je bil tudi sprejem kuma g. Franca Hvastija iz Orehka. Oba sta bila obdarovana z lepimi šopki nageljnov. Gasilci so se postrojili pred domom, ter se pripravili za sprejem pokrovitelja te slovesnosti, g. bana dr. Marka Natlačena, ki se je osebno udeležil te prireditve ter ponovno dokazal s tem, kako visoko ceni požrtvovalnost in skupno delo naših gasilcev.
Nekaj pred pol 3. uro so konjeniki v narodnih' nošah, okrog 20 po številu, odšli preti Mavčičam, da sprejmejo g. bana. Z njim se je odpeljal tudi predsednik čete g. Zupan Franc ki je pokrovitelja blagoslovitve pozdravil s toplimi besedami. Pri vhodu v vas so čakali na g. bana starešina Gasilske zajednice dravske banovine g. dr. Kodre s svojim tajnikom g. Mežkom, sres-ski načelnik g. Lipovšek in župni funkcionarji. Tu je pozdravil g. bana dr. Kodre v imenu gasilcev cele Slovenije nakar so se vsi v spremstvu konjenikov podali pred gasilski dom.
Tu je izvršil pozdrav starešini slovenskega gasilstva dr. Kodreta kranjski župski starešina g. Japelj Pavel, g. bana pa je pozdravila deklica v narodni noši ter mu dala lep šopek rdečih na-
STOAN 2 ^<%<»^v^>^<%^^^^»^%^»^^»^^^^v^%^^^^%<»>^<» ^^>^^^%^^-^^-^ »GORENJEC«
geljnov. Mogočni klici so pozdravili našega ljudskega bana, vsi so ga hoteli pozdraviti. Po pregledu postrojenin gasilcev je t«? pozdravil g. ban z „Na pomoč", nakar se je uredil sprevod v cerkev Marije Pomagaj na Bregu. Tu so bile slovesne šmarnice, ki jih je opravil šmartinski župnik g. svetnik A. Šareč Bil je lep pogled na cerkev polno uniformiranih gasilcev, narodnih noš in drugega občinstva. Po šmarnicah so se potem vsi zbrali pred novim gasilskim domom, kjer je pred blagoslovitvijo imel primeren nagovor na gasilce č. g. svetnik Sare. On je tudi izvršil blagoslovitev ob asistenci treh duhovnikov. Po blagoslovitvi je zbrane gasilce pozdravil g. ban, ki je v svojem govoru povdarjal velike zasluge pri njihovem nesebičnem delu, povdarjal njivovo skupnost in složno delo, to pa vse v korist naroda in države. Za njim je imel starešina kranjske gasilske župe g. Japelj sledeči nagovor:
.Visoko spoštovani gospod ban, ugledna kumi-ca in kum! Dragi gasilci! V prvi vrsti mi je dolžnost, da v imenu gasilske župe sreza Kranj najtopleje čestitam vam tovariši iz Brega, da ste postavili to lepo stavbo, novo trdnjavo gasilcev. Niste se strašili ne truda, ne dela! Prav in lepo je to. Zavedali ste se tudi, da je človeško delo malo vredno, ako ni blagoslova božjega na hiši, zato ste poklicali njegove duhovnike, da dom blagoslove, in popjosijo Vsemogočnega Boga, naj razlije svojo milost na to hišo — na vse delovanje, ki bo v njej. Velika je naloga, ki se bo izvršila v tem domu. Gojila se bo prava bratska ljubezen, po načelu najvišjega Učenika: Ljubi svojega bližnjega. In kdo ta nauk v večji meri izpolnjujemo kot pravi gasilci? Naj bo temna in viharna noč, naj bo svetel dan, čas ali ne čas, gasilec je vedno na svojem mestu. Mi ne poznamo drugih sovražnikov kot divji element, katerega napadamo s svojim orodjem, da rešimo, kar se rešiti da. Milijone ljudskega premoženja je rešilo gasilstvo, še več ga bo v bodočnosti, ako bomo vsi složni — gasilci in negasilci. Pomagajmo si drug drugemu.
Ako pa hočemo biti res bratje med seboj, pa se moramo tudi na notranje utrditi. Ta dom, ki je postavljen ca naši lepi slovenski zemlji, zgrajen s prispevki pravih Slovencev, postavljen in ovenčan z žulji zavednih slovenskih gasilcev, naj služi v prvi vrsti slovenski stvari! Vedno gojite v tem domu najlepšo melodijo, našo bogato in s sla^o ovenčano materino besedo! V tem domu naj se dviga zavest slovenstva, da bodo vsi, ki bodo vanj zahajali vredni imena Slovenec. Če jih boste učili ljubiti materino besedo jih boste s tem učili ljubiti rodno grudo in tako bodo vzljubili našo širšo domovino, našo državo in vse one, ki imajo oblast nad nami, dano jim od Boga.
Le vera v Boga, močna narodna zavest, ljubezen do bližnjega nas bo vodila do našega končnega cilja."
Tudi dr. Kodre, starešina slovenskih gasilcev je čestital brežkim gasilcem k njihovemu prazniku, ko ie njihovo delo in trud kronano s tako lepim uspehom — novim gasilskim domom.
Nazadnje se je vršil še mimohod, nakar se je razvila prosta zabava. Med številnimi gosti smo opazili tudi kranjskega župana g. Češnja, g. Brodarja iz llrastja, zastopnike prosvetnih društev, dekanijskega prosvetnega odbora.
Brežani čutimo dolžnost, da se vsem, ki so v nedeljo prihiteli v našo vasico, zahvalimo za njihovo moralno podporo, posebno vsem gasilskim četam, posebno onim, ki 'so našo slavnost še bolj povzdignili s svojimi zastavami, vsem ki so nam pomagali in šli na roko, ter pripomogli, da je naša slavnost bila na tako zavidni višini.
Prosvetnim društvom!
11. julij, naš prosvetni dan, se bliža.
To nedeljo, 30. maja se vrši dopoldne ob devetih v Kranjskem Ljudskem domu sestanek Dekanijskega odbora in vseh naših Prosvetnih društev v Kranju. Vsako društvo naj pošlje vsaj enega zastopnika.
Če ste že zaključili poročilo o delovanju svojega društva od ustanovitve do danes, Vas prosimo, da jih prinesete s seboj. Do 6. junija pa morate s tem povsod končati.
Skrbite, da boste pripravljeni za razstavo, za petje in gimnastiko!
Na svidenje na Prosvetnem svetu 30. maja!
DEK. PROSVETNI ODBOR.
Vsem fantovskim in dekliškim odsekom Gorenjske!
Opozarjamo vse odseke na bližajoči se prosvetni dan 11. julija 193? v Kranju, na katerem se bo vršil tudi gimnastično športni nastop. Opozarjamo vse odseke, da se tega športnega gimna-stičnega nastop« udeleže v čimvečjem številu.
Izvajale se bodo sledeče točke:
1. Članske vaje za leto 37-38.
2. Mladci 1. vaja za leto 37-38.
3. Naraščaj moški I. vaja za 1. 37-38.
4. Članice I. vaja za 1. 37-38.
5. Mladenke i. in II. vaja za 1. 37-38. t. Gojenke I. vaja za 1. 37-38.
7. Orodna telovadba; drog, bradlja, krogi in poljubne vaje.
Torej fantje in dekleta na delo, da v skupnih močeh pokažemo moč in disciplino v naših vrstah.
ODBOR.
Tedensk
KRANJ
Upokojen jc poštni zvaničnik Miha Oman, o katerem smo svoječasno poročali, da se je ponesrečil na kranjskem kolodvoru.
Člani fantovskega odseka se vabijo, da se pol-noštevilno udeleže kresovanja v seboto zvečer na Šmarjetni gori. Zbirališče ob 18. uri zvečer v Ljudskem domu.
Karambol. 2e neštetokrat smo naglašali potrebo, da se v Kranju izda stroga odredba, ki bi uredila promet, da bi se izognili nesrečam, ki se morajo dogoditi vsled brezobzirnega vozarjenja raznih motociklistov, avtomobilistov in pa tudi kolesarjev. Nesreča, ki se je pripetila v nedeljo v Kranju na „Frančiškovem" zopet kliče, da se v Kranju mora nujno izdati prometno-policijska uredba.
Sin tukajšnjega čevljarskega mojstra in u-govca g. Franca Strniše, 13 letni Zdenko, učenec meščanske šole v Škof ji Loki, se je okrog 5. ure vračal s sprehoda s kolesom. Pripeljal se je mimo vodovodnega rezervarja ter pri „Frančiško-vem" križal Jezersko cesto. V tem trenutku pa je pripeljal iz Primskovega proti Kranju neki ljubljanski avto s precejšnjo brzino. Do sedaj še ni točno pojasnjeno, kako je prišlo do ka-rambola. Avto je pač zadel v kolo, tako močno, da je Zdenko odletel proti betonski ograji Focko-vega vrta. Fant je dobil zelo hude poškodbe, zlomljeno ima desno roko in pa nogo, ima pa tudi precej odrgnjeno glavo, če nima še hujših notranjih poškodb.
Tako se je znašlo okrog Zdenka precej sprehajalcev, ki so takoj obvestili starše. Dr. Glo-bočnik, ki se je slučajno nahajal v bližini, pa mu je nudil prvo pomoč. Kljub velikim bolečinam Zdenko ni izgubil zavesti ter je vse moško prenašal, kar se pač mora pripisati njegovi drugače zdravi konstrukciji. Z rešilnim avtomobilom kraujske gasilske čete so fantka takoj v spremstvu dr. Globočnika in staršev prepeljali v Ljubljano v Šlajmarjev dom, kjer je bila takoj nad njim izvršena operacija.
Vzrok karambola še ni točno pojasnjen. Upamo, da bodo oblasti energično posegle vmes in s primernimi ukrepi omejile podobne uesreče.
Dekliški krožek — članicam. Vodstvo D. K. sporoča, da se vrši prihodnjo sredo 2. junija ob 8. uri zvečer zadnji sestanek. Zato naj bo udeležba polnoštevilna. Ob tej priliki se bomo pogovorile tudi o tem, kako bomo poletje preživele (izleti, prireditve etc.) in kako bo D. K. sodelo-/al pri prosvetnem denvu. Na svidenje!
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil za srez Kranj, Radovljica in Škof ja Loka se bodo vršili pri sreskem načel-
e novice
stvu v Kranju v sredo dne 9. junija 1937 ob S. uri zjutraj.
Interesenti za izpit naj prošnje vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Prosvetne znake ima na zalogi društveni tajnik g. Jaroslav Gogaia. Cena znaku je 6.— Din.
Seja kranjskega fantovskega okrožja se vrši v nedeljo dne 30. maja ob pol 10. uri dopoldne v pevski sobi župnišča v Kranju. Vsak odsek naj pošlje zanesljivo vsaj po enega zastoDnika.
Okrožni predsednik.
Slišali smo, da bodo tovarnarji v Kranju napravili v Zdravstvenem domu ob Savski strugi toplice (banje) za delavce, kjer se bodo lahko kopali po najnižji ceni, ki je sploh mogoča, in sicer za ceno 1.— Din. G. Heller je to stvar za svoje delavce že uredil in so se delavci njegove tovarne že kopali za ceno 1.— Din.
Posnemanja vredno!
Politično gibanje. V ponedeljek je imela v Narodnem domu občni zbor sreska organizacija JNS, katere se je udeležil tudi g. Kramer. Opazilo se je, da ni bil navzoč predsednik JNS organizacije one občine, ki se mora šteti med največje v našem okraju. G. Kramer je zborovalce potolažil, da bo v „kratkein prisiljen iti v vlado". Vendar bo on takrat že gleHnl Ja to „ne bo brez koncesij"! Če bi bil sedaj 1. april, bi morda še verjeli, tako pa smatramo take izjave za lepe šale.
Izvoljeno je bilo starešinstvo pri sreskem cestnem odboru v sredo popoldne in sicer so bili izvoljeni soglasno: za načelnika g. Češenj Ka-rol iz Kranja, za I. podnačelnika g. Umnik Anton iz Šenčurja, za II. podnačelnika g. Femc Rudolf iz Tržiča, za člane starešinstva pa g. dr. Megušar iz Kranja in g. Burgar Jože iz Hraš.
Z ustanovitvijo Društva obrtnikov, je izšel s to organizacijo v zvezi tudi nov strokovni list ^Slovenski obrtnik." List prejemajo vsi člani organizacije. List zastopa le njihove interese. Prva številka je izšla o binkoštih ter je bila lep uvod k razvoju delovanja med obrtniki. Vidi se, da je želja tega stanu, da dobi duševno izobrazbo, saj je list izključno strokovno glasilo. Torej tudi na tem polju se napreduje.
PREDOSLJE
Proslavo 20- letnice majske deklaracije proslavimo s pestrim sporedmo. Držite se točno navodil, ki so vam razglašena in se polnoštevilno udeležite popoldanske proslave.
Nekaj prostorov v avtubosu za izlet na Sveto goro. Gorico in Trst je še praznih. Prijave sprejema Stanko Umnik, Predoslje.
Gorenjci nosijo T1V AR-jeve obleke, ker so dobre In poceni
0T        T I V A R  OBLEKE ~*rj
Skerbec Matija:
šenčurski dogodki
(Dalja)
1. Brodar Ivan, poldrugo leto strogega zapora.
2. Umnik Anton, en mesec strogega zapora, ki pa je bil že prestan s preiskovalnim zaporom.
3. Šfrcin Ivan na kazen 900 dinarjev.
4. Vombergar Jernej na eno leto strogega zapora.
5. Grilc Franc na eno leto strogega zapora.
6. Kos Vinko na deset mesecev strogega zapora.
7. Lobodu Josip na osem mesecev strogega zapora.
8. Ogrin Tomaž na osem mesecev strogega zapora.
9. Cerar Peter na šest mesecev strogega zapora.
10. Ihja Alojzij na eno leto strogega zapora.
11. Škerbec Mati ja na eno leto strogega zapora.
12. G regorin Franc na šest mesecev strogega zapora.
Obsodijo se, da nosijo solidarno vsi obsojeni stroške procesa, ki pa jih morajo kriti: Brodar Janez, Umnik Anton, Štrcin Ivan in Škerbec Matija, ker so pri drugih obsojenih stroški neizterljivi. Umnik Anton se obsodi, da plača oškodovanemu Prešernu Jožefu Din 1930 odškodnine.
Vsem obsojencem se prizna olajšava, da prestanejo svojo kazen v takozvani »Kustodiji ho-noeti".
Pri vseh obsojencih so se upoštevale razne olajševalne okolščine, le pri župniku Škerbcu navaja obsodba kot obteževalno okolščino „da bi
bil moral kot duhovnik vplivati na maso, da bode mirna, ne pa, da jo še hujska..." Najmanj 3000 ljudi je bilo priča, kako sem „hujskai" maso na dan šenčurskih dogodkov, a vse pričevanje teh tisočerih me ni moglo rešiti te obdolžitve.
Pričevanje številnih prič, ki so bile zaslišane pred procesom, sodišče ni upoštevalo, pač pa je verjelo vsem nam nasprotnim pričam in se ni oziralo na predloge naših branilcev, ki so izpodbijali verodostojnost nekaterih prič. Sodišče ni niti sprejelo Umnikovega dokaza za svoj alibi in je bil obsojen radi razbitja Prešernovega kolesa in v polno plačilo starega kolesa, kakor da bi bilo novo, dasi Umnika pri dotičnem dogodku sploh ni bilo poleg. Izpovedi prič, ki so jasno pričale, da tega nekateri nismo storili, kar nam je očitala obtožnica, sodišče ni verjelo.
Ko je bila obsodba izrečena, nas obstopijo orožniki ter nas ločijo od drugega občinstva, le Umnika in Štrcina izpusti takoj, ker je Umnik že prestal s preiskovalnim zaporom svojo kazen, Štrcin je bil obsojen pa le na denarno kazen.
Mirno smo poslušali čitanje razsodbe, bili smo pač vsi več ali manj presenečeni, toda vsi obsojenci so moško prejeli svojo obsodbo. Poslovimo se od navzočih, sporočimo še pozdrave za domače in žandarji nas kot nesvobodne arestante odvedejo v posebno sobo, kjer smo počakali prihoda polici jskega avtomobila, ki nas je odpeljal v Glavnjačo.
Tisti večer so po vsej Sloveniji, po mestih in vaseh z velikanskim zanimanjem čakali po radiju sporočila o razsodbi v našem procesu. Kakor mora je legla obsodba na vse zavedne Slovence, ker z njo je bil bridko zadet ves slovenski narod ...
Meredko smo kasneje v Sremski Mitrovici s
Srbi in Hrvati razpravljali o naši obsodbi. Primerjali smo višino kazni, ki jo je izreklo isto sodišče v procesu dr. Dragoljuba Jovanovica in pa ono, ki jo je določilo v našem procesu. Dr. Jovano-vič je napisal cele brošure in polno letakov, kjer je zagovarjal federativno ureditev naše države, napadal je režim in njegove nosilce v zelo ostrih in kaznjivih oblikah. Približno v istem času so zemljoradniki v Ubu v Srbiji razbili režimski shod, kakor so ga Gorenjci razbili v Šenčurju. V Ubu je bilo več oseb ubitih in ranjenih. In vendar je bil med zemljoradniki obsojen le dr. Jovanovič komaj na eno leto zapora, nekaj njegovih tovarišev na nekaj mesecev zapora, nekaj pa jih je bilo popolnoma oproščenih, dasi so priznali celo svojo krivdo, nekaterih pa sploh na proces niso klicali, dasi so sami izjavili, da so izvršili kazniva dejanja. V našem procesu pa smo bih vsi obsojeni in na neprimerno višje kazni radi samih vzklikov, ki jih je smatralo sodišče za dokazane, dasi jih nismo izrekli. Seveda v celi Srbiji se ni našel ne en človek, ki bi bil pričal proti dr. Jovanovicu in njegovim tovarišem. Nikomur v Srbiji ni prišlo na misel, da bi količkaj skušal ogrditi svoje politične nasprotnike, ali da bi kdo o njih razširjal kake obdolžitve, kaj še, da bi nagovarjal priče, kako naj pričajo, kakor je bilo v našem procesu.
Le slovenska mati je rodila nemčurje in laho-ne, ki so v Avstriji preganjali svoje brate in v Jugoslaviji so le »slovenski, jugoslovanski nacionalisti" storili vse, kar so mogli, da bi spravili v ječo svoje brate, čeprav po krivici. Kako prav Prešeren nas Slovence označuje:
..Slovenec že mori Slovenca brata — kako strašna slepota je človeka ...
»GORENJEC«
ŠMARTNO PRI KRANJU
Letos smo imeli lepo procesijo sv. Rešnjega Telesa in je bila udeležba ogromna. Vreme je bilo naklonjeno tako, da je bilo res veličastno. Vsa leta prej smo bili vajeni, da je bil občinski odbor zastopan pri procesiji, kar pa je letos izostalo. Radovedni smo ali novi odbor to ne smatra za svojo dolžnost ali pa namenoma prezira verske svečanosti. Slišale so se razne opazke in smo mnenja, da je treba tudi ob takih prilikah pokazati svojo dolžnost, če smo zastopniki faranov.
BESNICA
Praznovanje proslave 20- letnice majske deklaracije. Kakor drugod po Sloveniji tako bo tudi naša krajevna organizcija JRZ v nedeljo 30. maja praznovala- letnico majske deklaracije, katere proslava se vrši za celo občino v prostorih g. Knific Jožefa v Zg. Besnici.
Popoldne ob pol 4. do 4. ure se bomo zbirali pri občinski kapelici v Videncah, nato se podamo v sprevodu v določene prostore g. Knifica v Zg. Besnico.
Na programu je govor, petje, godba, deklama-cije, za zaključek državna himna. Konec ob pol 7. uri zvečer.
Poleg drugih povabljenih društev se proslave udeleži celokupni obč. odbor ter šolska mladina.
Dekleta bodo nastopila v narodnih nošah.
Občinstvo naj pokaže zavednost, ter naj se proslave udeleži v kar največjem številu,^ saj mora biti proslava živ dokaz naše trdne volje slovenske zavesti ler neomajene zvestobe našemu slovenskemu borcu-voditelju dr. Antonu Korošcu.
Da se krijejo stroški, se bodo pobirali prostovoljni prispevki, dobiček pa se bo razdelil v obliki šolskih potrebščin revnim šolarjem.
MOŠNJE
V kroniko lepih slovesnosti naše župnije moramo na vsak način zabeležiti tudi letošnje prvo sv. obhajilo, ki" se je vršilo kot navadno vsako leto v nedeljo pred sv. Rešnjim Telesom. Bilo je 20 nežnih otročičev, ki so tedaj prvič pristopili k mizi Gospodovi. Marsikomu je kanila solza ganotja, ko je gledal v belo oblečene deklice s šopkom na prsih in venčkom na glavi, in pa dečke z belim trakom na levem rokavu. Med pritrkavanjem je krenil sprevod iz župni-šča v okrašeno cerkev. V cerkvi je imel prisrčen nagovor njihov katehet g. p. šmit. Tudi na koru so bili tokrat šolarji, ki so lepo prepevali cerkvene pesmi, posebno lepo pa je bilo, ko je med sv. obhajilom igral orkester, ki ga drugače nismo vajeni v Mošnjah. „Prav lepo je bilo danes v Mošnjah", je dejal vsakdo. Vsem prirediteljem kakor tudi vzgojiteljem pa izrekamo prisrčno zahvalo in Bog plačaj!
PODBREZJE
20- letnico majske deklaracije proslavimo v Podbrezjah na našem Taboru dne 30. t. m. Ob 4. uri bodo v cerkvi na Taboru pete litanije in šmarnice. nato pa proslava pred cerkvijo. Govornik pride iz Kranja. Vabimo vse domače in tudi okoličane!
BREZJE
Letos 30. maja bo preteklo 20 let, odkar je v dunajskem parlamentu tedanji predsednik Jugoslovanskega kluba g. dr. Anton Korošec prebral majsko deklaracijo, da hočejo Slovenci skupno s Hrvati in Srbi ustanoviti lastno državo. To majsko deklaracijo je ves slovenski narod sprejel z ogromnim navdušenjem. Medtem, ko sc slovenski možje in fantje krvaveli na bojnih poljanah, so 'slovenske žene in dekleta obiskale sleherno p! minsko kočo in zbrale preko 200.000 podpisov in jih na narodnem taboru v Ljubljani slovesno izročile dr. Korošcu. To je bil plebiscit, ki ga do tedaj še ni izvršil noben evropski narod.
Ko bo 30 maja ves slovenski uared s kar največjimi manifestacijami proslavljal 20 letnico tega dogodka, tudi Brezjani nočemo zaostajati. Tudi mi hočemo na dostojen način proslaviti ta narodni praznik in dokazati, da, smo zvesti slovenski narodni zavednosti in svojim voditeljem.
Spored proslave je sledeči:
Na predvečer 29. junija bo razsvetljava in kres, ki naj gori v počastitev velikih slovenskih mož in vzpodbudo nam, da v težkih dnevih ne bomo nikdar klonili. Navda na' nas z zavesijo, da je lepa bodočnost slovenskega naroda zasigu-rana le v državi, kjer živita bratska naroda: hrvatski in srbski.
V nedeljo 30. maja bo ob 4. uri popoldne na prostem pred cerkvijo, v slučaju slabega vremena pa v Finžgarjevem salonu, akademija v proslavo majske deklaracije.
Ker se bo po sklepu JRZ za občino Mošnje vršila proslava za vso občino na Brezjuh, zato pozivamo vse člane JRZ in somišljenike, da se
polnoštevilno udeleže. Akademije v nedeljo se bo udeležila vsa ljudskošolska mladina iz vseh šoi naše občine: Mošenj, Ljubnega in Leš.
Vabimo vsa prosvetna in narodna društva, da se po svojih zastopnikih proslave udeleže. Vsak, prav vsak zaveden Slovenec naj smatra za svojo narodno dolžnost, da s svojo navzočnostjo proslavi dan, ko nam je zasijalo sonce lepše bodočnosti!
Cementne izdelke vseh vrst po najnižji ceni in najboljši kvaliteti nudi
Jeraj Franc
izdelovatelj cementnih izdelkov Britof pri Kranju
PREDDVOR
Vodovod. Skoro dve leti je minilo, ko je prvikrat udaril kramp v sedanjem zajetju vodovoda za vasi Nova vas, Preddvor in Breg. Sedaj je dograjen. Te dni so dovršili vsa dela in se sedaj čaka samo na kolavdacijo in blagoslovitev, ki jo bo izvršil naš župnik č. g. svetnik Sitar. To je za naš kraj največja gradnja, kakega pomena je pa ta vodovod za imenovane vasi, ni treba povdarjati, saj so čutili potrebo po dobri vodi celo tisti, ki so gradnji nasprotovali. Vodovod je zgrajen v resnici z. združenimi močmi. Čestitamo vsem, ki so nam na katerikoli način pripomogli k temu, da je dolgoletna želja postala resnica. Ko bo blagoslovitev vodovoda, bomo poročali. Gospod urednik, pripravite nam za takrat prostor za daljši članek.
Občinski odbor je v torek imel redno sejo, na kateri je čg. župnik Sitar ustoličil v občinski pisarni Križanega. Prav je tako!
Koruza, ki jo deli občina brezplačno, dela vsem velike preglavice, delivcem in odjemalcem. Preljuba nevoščljivost, kaj bo s teboj?
Šolska mladina je v nedeljo prav lepo proslavila materinski dan z igrico „K mamici". Igra je bila igrana v Ljudskem domu.
Poročila se je gdč. Ivanka Virnik z g. Ceb-narjem, orožnikom na Brdu. Čestitamo!
ŠENČUR
V nedeljo 25. maja je bil velik praznik za našo faro. Imeli smo prvo sveto obhajilo, 98 otrok je prvič stopilo k mizi Gospodovi. Vsi smo bili veseli tega dne posebno še, ker nam je bilo nebo tako milostljivo, da ni deževalo in se je moglo izvesti vse po načrtu.
Ko so bili popoldne otroci zbrani v Prosvetnem domu, kjer so imeli malo prigrizka in zabave, (bilo je navzočih tudi večje število staršev) je naenkrat vstopil v 3vorano v spremstvu župana g. Umnika g. ban dr. M. Natlačen. Z njim je bil tudi bivši predsednik oblastne skup. v Mariboru dr. Leskovec in g. Kranjc. -
Otroci in vsi navzoči so burno pozdravljali gosp. bana in klicali visokemu gostu. Ko so ljudje zunaj Ljudskega doma zvedeli kdo se nahaja v dvorani, so trumoma prihiteli tudi oni notri in ponovno pozdravljali res ljudskega bana.
Otroci in vsi drugi ne bodo pozabili prelepih besedi, ki jih je govoril deci g. ban.
V občinski pisarni pa se je mod tem vršila občinska seja, ki jo je vodil radi odsotnosti g. župana podžupan g. Golorej Franc.
V ponedeljek popoldne je hotel prekoračiti pri vasi Milje reko Kokro 44 letni Janez Mavec iz Milj. V naročju je imel 3 letno pastorko. V vodi pa mu je najbrže spodletelo da sta oba našla smrt v vodi. Našli so ju v torek pri kraju v takozvanem „mačkovcu".
O drugih novicah, kakor o pretepih, o medvedu z dvema nogama, ki zna govoriti, o novih gostilnah brez obrtnega dovoljenja, o tatovih' malih in velikih, o pobijalcih šip itd. bomo poročali drugič.
ŠKOFJA LOKA
Občinska seja. V petek se je vršila seja občinskega odbora. Na seji se je razpravljalo zlasti o delovanju odsekov. Vsled razpisa mesta v klavnici se je rešilo tudi nekaj prošenj, ki pa so bile vse odklonjene. Tudi nekaj prošenj za svet na Kamnitniku je bilo odklonjenih. Glede popisa tujcev, ki ga je naredii g. Viržnerc Julij se je sklenilo, da ga mora še izpolniti v svrho natančnejše domovinske evidence. Prejelo se je na znanje poročilo vseh odsekov.
Javna dela. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrše dela za znižanje klanca v Spodnjem Kar-lovcu. Vsled pritožb sosedov, ki se jim je deluo ugodilo, delno pa odklonilo, so dela malo zaostala, vendar pa se bližajo koncu. Klanec bo res veliko bolj položen in lepo urejen in bi moral biti vsak le hvaležen, da se mesto 1 ;pša in
ulice regulirajo, ne pa da bi delal še ovire. Ta teden pa popravljajo pot v Desni.
Nogomet. S. K. Korotan, rez. : S. K. Planinac 6:2. V nedeljo ob 4. uri je bila pri nas letos prva nog. tekma, ki se je končala z visokim porazom domačih. Gostje so zlasti tehnično nad-kriljevali domače. Tekma je bila na igrišču S. K. Sore. Za nedeljo se pa nam obeta tekma med S. K. Sora in S. K. Hermesom iz Ljubljane. To bo prva letošnja tekma S. K. Sore, zato je dolžnost fantov, da se za isto temeljito pripravijo. Dolžnost občinstva pa je, da fante podpre z obiskom in ..navijanjem". Zato v nedeljo, če bo tekma, vsi na igrišče S. K. Sore!
Nevihta. V soboto popoldne je bila nad Škof-jo Loko in okolico precej huda nevihta z dežjem in sodro. Sodre je zlasti veliko padlo v Hrastni-ci in okoliških gričih, kjer je napravila tudi nekaj škode. Hvala Bogu, da je šlo neurje brez hujših posledic mimo.
CRNGROB
Nekdaj tako znamenita božja pot Crngrob, je o binkoštnih praznikih zopet oživela. Krasno vreme je privabilo veliko število ne samo pobožnih romarjev, ampak tudi izletnikov, ki so prišli opazovat značilne stare freske, ki so bile preti nekaj leti odkrite. Na binkoštno nedeljo proti večeru je bila pridiga, nato ljudske litanije, ki so jih peli starološki fantje! Najlepše pa je bilo mogočno petje, saj je vsa cerkev navdušeno prepevala Mariji v čast. Drugi dan je bilo več svetih maš in pridiga č. g. kanonika Mraka, ki kljub precejšnjim letom tako navdušeno in mladeniško hiti vsak četrtek v jutranjih urah v lepo Marijino svetišče.
Vsak dan sedaj v majniku se pomikajo cele procesije izletnikov, zlasti šolske mladine, k tej božji poti. MogoČDa cerkev, polna zgodovinskih in umetniških znamenitosti, obdana z zelenjem vse okoli, je zares izletniška točka, ki nudi tujcem in domačinom zadosti božjih, naravnih in umetniških krasot.
Prvo večje romanje k Crngrobški Materi Božji bo sedaj na Veliki Šmaren.
NAKLO
Pretočeno nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnje Mlekarske zadruge, za katerega je vladalo, vsestransko veliko zanimanje. Velika udeležba samih gospodarjev, kateri so napolnili dvorano in vežo v Stari šoli, je najboljši dokaz, zadružne zavesti in prepričanja o koristnem delovanju njihove zadruge, ki vlada med člani. Iz poročil, ki so bila podana o delovanju posameznih oddelkov, (mlekarski, blagovni, klavni in samopomoč) je bilo posneti, da je zadruga zadovoljivo zaključila poslovno leto 1936.
Podano je bilo tudi, poročilo o delovanju Skupnega mlekarskega obrata, katerega so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje.
Poročalo se je tudi o dosedanjih pripravah za zidanje nove mlekarne, kar so navzoči odobravali.
Pri volitvah odbora je bil dosedanji odbor v celoti soglasno izvoljen.
Veliko presenečenje je nastalo na občnem zboru pri volitvah nadzorstva, ko je med navzočimi završalo „g. ban prihaja". In res, td se popolnoma nepričakovano pojavili v dvorani: g. ban dr. Marko Natlačen, sreski načelnik g. Li-povšek, g. dr. Leskovar in g. dr. M. Kranjc iz Maribora ter sreski veterinar g. dr. Vinko Be-denk, katere so zborovalci pozdravili z »Živijo* vzkliki in ploskanjem. Gospodje so prisostvovali občnem zboru do popolnega izčrpanja dnevnega reda Potem je g. ban v svojem govoru z zadovoljstvom ugotovil lepo udeležbo in pravo zadružno zavest zadrugarjev. Nadalje je povdaril važno vlogo mlekarske zadruge, kateri se imamo zahvaliti, da lahko vnovčimo vse mleko in da niso cene še nižje, kar bi bilo prav gotovo ako bi ne imeli mlekarskih zadrug. Omenil je, da je hvalevredno delovanje mlekarne tudi v tem oziru, ker si prizadeva in vpeljuje razne vrste novih sirov, da se na ta način vnov-či več mleka, poleg tega pa s tem nadomesti razne vrste sira, ki smo jih prej morali uvažati iz inozemstva, in da uspešno delovanje zadruge dokazuje, da je vodstvo zadruge v pravih rokih. Za zelo stvaren in bodrilen govor so se navzoči zahvalili g. banu z velikim aplavzom.
Po občnem zboru je g. ban s svojim spremstvom ogledal farno cerkev, mlekarno, par hlevov in postajo plemenskega žrebca.
Ves večer je v vasi vladalo živahno razpoloženje, radi visokega obiska in zanimanja za naše ustanove in domove.
KRI2E
Proslavo 20- letnice majske deklaracije bomo pri nas imeli v nedeljo 30. t. m. v dvorani Stare šole ob 5. uri popoldne. Na sporedu je: Petje šolske mladine, deklamacije, govor in petje moškega zbora. K tej proslavi vabimo vse občane, brez razlike strankarstva, da se je v čimvečjem
STRAN 3
številu udeleže! Ob tako važni proslavi naj izgine iz naših src vsako politično preziranje, ampak bodimo samo Slovenci. Torej v nedeljo vsi v društveno dvorano, a v soboto zvečer bo zagorel na Križki gori mogočen kres. — Vabijo sklicatelji.
TRZIC
V torek 25. t. m. je imel obč. odbor sejo, katera je bila precej senzacionalna, zlasti, ker je bilo na dnevnem redu tudi revizijsko poročilo. Njegovo sliko v kratkem podajamo:
V dobi dvanajstletnega župsnovanja g. Lončarja in triletnega županovanja g. Globočnika ni imela opozicija na občini nobenih pravic. Smela je prihajati samo k občinskim sejam in si je smela ogledati vsako leto proračun in obračun. Sicer so pa veljaki JNS stranke kazali vedno le nevoljo, ker opozicija ni bila tiho. Grenka vloga se je v lanskih volitvah spremenila in je na zadnji seji bivši župan Globočnik javno povedal, da mora biti pač sedaj on sam opozicija. Težko se pa ta gospod uživlja v to vlogo in je n. pr. pri proračunski seji odločno zatrjeval, da proračun ne bo potrjen in ga je imenoval z naslovom „šolska naloga". Sedaj je zvedel, da je ta »naloga" dobila potrditev in s tem prav dober red. Vršila se je pa na naši občini tudi zaprošena reviz:ja od 5. do 20. aprila in rešitev te revizije ne prinaša bivšemu županu in njegovim pristašem dobrega reda, Samo par stvari naj bo omenjenih.
Občina poseduje 271 ha gozda, toda evidenco o sekanju in izrabi gozda je pričela rabiti šele sedanja uprava. — Bivši g. župan Globočnik je dobavljal občini iz svoje trgovine že v proračunskem letu 1933-34, račune je pa predložil šele v letu 1936-37. Z računi jc pač priznal, da je bil protizakonito sam dobavitelj. — Revizorja sta ugotovila, da so nekateri skti enostavno izginili iz občinskega arhiva, zginili pa seveda niso mnogi zaostali računi. Kar okoli 30 tisoč dinarjev je pustila prejšnja občinska uprava dolga na električni cestni razsvetljavi, naraslo je okoli 9 tisoč dinarjev obresti, krediti v proračunu so pa za to postavko ostajali neizrabljeni. Upravičena je bila pripomba med sejo: „In ti gospodje so kar elektrarno kupovali!" — Kupila je prejšnja uprava moderen aparat za ubijanje prašičev. Ni ga takoj plačala in nastali so tožni stroški. Pa so gg. enostavno naprosili prodajalca, da je izstavil nov račun, v katerem je povzel tudi sodne stroške.
Revizijsko poročilo tudi navaja, da so na tr-žiški občini v letu 1935 porabili kar 23.000 pol papirja. Za toliko je bil pač izstavljen račun tiskarne „Sava" v Kranju. Pa icdo bo to verjel. Ugotovila sta gg. revizorja, da kvečjemu 8000 pol papirja morejo porabiti na tržiške občini, a povedano jima je bilo tudi da je papir dobavljal le g. Globočnik iz svoje trgovine. Pojasnil je pa gg. revizorjema g. Globočnik, da je v računu tiskarne „Save" obseženih tudi 15 vreč cementa, ki ga je on dobavil občini. To vemo pri nas, da v tovarni na Slapu delajo iz lesa lepenko, da ima pa papir in cement kakšno sorodnost, tega pa doslej nismo vedeli. Itd. Pove pa revizijsko poročilo tudi to, da je g. Globočnik nekaj dinarčkov že odštel, sam pa je zatrdil, da bo n. pr. glede obresti za električno razsvetljavo tudi »uredil". Čudimo se temu, da upa sedaj tako enostavno urejati stvari, ki so sedaj težje zanj kot preje. Le pojasnil ni hotel takoj dajati in je zatrjeval, da bo o vsem prihodnjič poročal. Izražen je bil pa pomislek, da bi prihodnjič slišali že proizvode drugih tržiških kuhinj in je bil g. Globočnik opozorjen, da je uprava dala njegov zagovor na dnevni red seje. Zatrdil je, da bo g. županu poslal zato pismeno rešitev. Kakšen »red" bo neki zaslužila ta »naloga"? Ob priliki občinske seje je podal župan na gg. občinske odbornike in a tržiško javnost • sledeči apel:
..Tržičani — Slovenci!
Kdor izmed nas je preživljal svetovno vojsko, ima gotovo še v spominu, kako smo se Slovenci z našimi brati na jugu borili za svoje narodne pravice. V letih 1917 in 1918 je prikipeval ta boj do vrhunca. Dne 30. maja 1917 leta je naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, kot predsednik jugoslovanskega kluba prečital znamenito deklaracijo v dunajskem parlamentu. Od tega zgodovinskega dogodka dalje so se razvijali politični dogodki zelo naglo. Jugoslovanski narodi, zlasti mi Slovenci, smo se dvignili kakor en mož in podprli borbo naših poslancev na Dunaju, V ta boj za narodne pravice so stopile vse takratne politične stranke. Naš najvišji cerkveni dostojanstvenik knez in škof dr. Anton Bona-ventura Jeglič z družbi z pok. dr. Tavčarjem je podpisal majsko deklaracijo, za temi so se pa po vrsti začele izjavljati naše slovenske občine, med katerimi žal tržiška ni bila med prvimi, o čemer nam prič« takratni sejni zapisnik. Za našimi občinami je prišlo naše ženstvo, — saj je
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
Vsakega
zadovoljimo I;
Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše. ~
Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najvišjih cenah. — Po želji brezplačen cenik. — Imamo veliko množino rimskega srebrnega denarja na prodaj.
STRAN 4
GORENJEC*
bil takrat naš moški svet v strelskih jarkih — in je nabiralo med narodom podpise. Pri nas v Tržiču se je združilo vse, videli smo poleg naše delavske žene tudi naše narodne dame, ki so nabirale od hiše do hiše podpise za deklaracijo.
V naših slovenskih dušah so prizori in doživetja tistih dni ostali v trajnem spominu, ker so nam prišli v kri in meso. Z ozirom na dogodke tistih izrekam željo, da bi Tržičani tudi ob dvajsetletnici manifestirali za ono idejo, katera nas je družila pred dvajsetimi leti t. j. za našo vseslovensko, narodno, svobodno samostojnost. Sklenilo se je, da občina prevzame iniciativo, s čemer se da možnost sodelovanja vsakomur, kdor je v resnici narodno zaveden Slovenec in odkritosrčen, nesebičen Jugoslovan, to prav iz razloga, ker je bil Tržič svoj čas važna točka in važna postojanka naših narodnih nasprotnikov — takratnih Nemcev. Naša narodna zavest nam narekuje, da v tem trenutku damo duška spominu na dogodke slavnih dni v zgodovini slovenskega naroda. Vse odbornike prosim, da se slavnosti, katera se bo vršila v soboto zvečer polnoštevflno udeleže."
Kmetijsko poučni izlet od Sv. Katarine nad Tržičem
Na binkoštni ponedeljek je priredila kmet. nadaljevalna šola pri Sv. Katarini nad Tržičem pod vodstvom, na prosvetnem, kulturnem in gospodarskem polju izredno razgibanega in delavnega župnika čg. Šparhakl-a poučer izlet, katerega je nekoliko podprl tudi okr. kmet. odbor in kateremu se je v Kranju pridružil kot priložnostni tolmač raznih gospodarskih naprav tudi okr. kmetijski referent g, Wernig.
V Naklem si je šola ogledala zadružno mlekarno, v Mavčičah pri g. Drakslerju silos iu planinskim razmeram ob Tržiču prav ustre-zajočo konjerejo z zelo lepim privatnim žreb-cem: v St. Vidu nad Ljubljano pa so najbolj ugajali krasni Lenardovi vrtni, deloma špalirni in vzgledno negovani kmečki poljski sadovnjaki. Pod ljubeznivim vodstvom splošno priznanega slovenskega strokovnjaka, g. Lenarda in v spremstvu mladeniško živahnega dr. Pengova si je kmet. nad. šola ogledala še kontrolno štajersko kokošjerejo, prašičjerejo in vrtne nasade v zavodu Sv. Stanislava ter notranjost zavoda.
Po priložnostnih ogledih gospodarskih, kulturnih in krajevnih znamenitosti v Skaručni in v Vodicah je nadaljevalna šola dospela k našemu, gostoljubnemu seniorju gorenjske živinoreje, k načelniku Zveze gorenjskih živinorejskih zadrug, gospodu Burger-ju v Hrašah. Tu so izletniki videli težko, deloma še originalno pinegav-sko živino, najnovejše in najbolj praktične kul-tivatorje in nov sejalni stroj.
Po nadaljnem potovanju ob skrbno negovanih njivskih, sadežnih in nasadih barona Lazarinija je dospel poučen izlet, že nekoliko živahnejše razigran, na posestvo banskega svetnika g. Bro-darja v Hrastju. Vse zanimanje izletnikov je tu prevzela vzorna prašičjereja, katero je razkazovala neutrudljiva g. Brodarjeva in prav ganljivo je bilo slišati, ko je „holcar", veseli drvar, doma visoko pod Storžcem, čisto resno in slovesno ob pogledu na orjaške stare svinje — matere izjavil: ..Tu sem pojdem po pujske, ko bom enkrat toliko prislužil, da bom lahko redil tudi prašiče in ko si bom postavil svojo hišico in svoj hlev."
Pri Brodarju je dalje še zanimala vzorna kontrolna štajerska kokošjereja, lepo urejen kmečki mlin, kašča za žito in sadovnjak.
Po izdatnejši okrepitvi z izvirnim pristnim pridelkom iz vinograda g. dekana iz Hrastja je razpoloženje izletnikov doseglo vrhunec ter so izletniki — pevci in muzikalne Brodarjeve hčerke kar ex offo iznenadile z domačim pevskim in igralnim koncertom na katerem so prišli do veljave razni domači instrumenti in marsikatera v dolini že pozabljena a med našimi planinci še živa stara narodna pesem.
Obisk v Brodarjevi hiši je bil za naše izletnike doživetje.
Šele ob 6. uri zvečer je dospela nadaljevalna šola na kraj gorenjskih gospodarskih romanj, v gorenjsko gospodarsko Meko — Šenčur pri Kranju. Tu so čakali že predstavniki in funkcionarji raznih gospodarskih ustanov z županom Umnikom na čelu. Izletniki so si predvsem ogledali vzorne hlevske ureditve z vzornimi gnojišči, veliki Sadjarski dom s tako uspešno sadno sušilnico, Umnikov nov njivski sadovnjak, kmetijski dom z raznovrstnimi kmetijskimi stroji in Prosvetni dom. Povsod so gostoljubni šenčurski gospodarji nudili tudi pijačo — domač pridelek jabolčnik.
Ob mraku se je zamogla nadaljevalna šola šele nekoliko odpočiti v Kristančevi gostilni, v kateri se je izvršil tudi slovesni zaključek pouč-
Berite in širite s »Gorenjca"
nega izleta. In, sam prevzet in ginjen od discipliniranega nastopa in idealizma 28 mladih gospodarjev in mladeničev, ki živijo sicer v težkih hribovskih gorskih prilikah, je Umnik povzel besedo ter je odločno poudaril idealizem, vzgledno prosvetno in zadružno-gospodavsko delavnost voditelja izleta, g. župnika šparhakla, za katerega Sv. Katarina oz. Lom nad Tržičem lahko marsikateri kraj v dolini zavida.
Pred odhodom v Tržič in v svoje planinske domove visoko pod Ljubeljem in Storžcem so se izletniki ustavili za pol ure še v prijaznem Umnikovem domu, kjer je že utrujenim gospodarjem—izletnikom postregla marljiva domača hčerka s Fidjevcem in kakor vino čistim rumenim hruševcem. In še enkrat se je za slovo, v topli domačnosti kmečke hiše, oglasila ubrana narodna pesem, ki je mestoma izvenela v čisto izviren, starodaven že na slov. Koroškem pozabljen, a v planinah tostran Karavank še živ narodni koroški napev. Gotovo je bilo težko pri srcu tudi Šenčurjunom, ko je ob 9. uri odrdral izletniški avto s tako dragimi gosti v tiho noč...
Peter Rešetar rešetari
Kdo je državni prvak? V vseh stvareh imamu že državne prvake. Ta zna v državi najbolje žogo brcati, oni zna v državi najbolje kolesariti, zopet drugi konja jahati, plavati, skakati, tekati itd. A kdo je državni prvak v blatenju Slovencev? — „Jutro" in njegovi repki.
Zakaj smo imeli toliko dežja? Vidite, 40 mu-čencev je bilo, pa je 40 dni deževalo. Ker pa je še naprej deževalo, si mi je pa le čudno zdelo, pa sem kmalu izvedel, kako je. Komaj smo mi nehali s 40 dnevi, pa so Srbi po svojem starem koledarju, ki je 14 dni za nami. še 14 dni nadaljevali.
Razdružena opozicija. Dosedaj smo vedno pisali, da imamo v Jugoslaviji združeno opozicijo. Sedaj pa lahko pišemo, da imamo razdruženo opozicijo.
Proda se lepo motorno kolo. znamke Puch. Novo je stalo 16.000 Din, tehta 115 kg z 250 cm" (6 HP) in je bilo v prometu samo 2 leti in pol. Cena 5.500 Din. Karlo Babnik, kaplan v Stari Loki p. Škofja Loka.
Službo išče pridno, pošteno in vestno dekle, vešče samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del. Naslov v upravi lista.
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinnrni v Ljubi Jani, Frankopanska ulica 11.
Družine I Ne odlašajte, izkoristite lepo vreme iD pokličite, da Vas na domu fotografira za spominsko družinsko sliko
fotograf JUG Kranj
(Sedaj nasproti trgovine I. Savnik.)
H1HLI OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0*50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
AH ste že
poravnali naročnino?
Iz pisarne Kmečke zveze
V zadnji številki ..Domoljuba" smo opozorili vse Krajevne kmečke zveze, naj čim preje skli-čejo redne občne zbore. V okrožnici pa smo dejali, da morajo one edinice, ki želijo imeti predavatelja iz Ljubljane, sporočiti to glavnemu odboru vsaj teden preje, ker se na poznejše prošnje ne bo moglo ozirati. Sporočamo pa danes, da se vrši v nedeljo, dne 6. junija plenarna seja glavnega odbora v Celju in da radi tega glavni odbor ne bo mogel poslati predavateljev. Svetujemo torej, da izpeljejo občne zbore sama ali pa termni preložijo na kasnejši čas.
Radi netočnosti pri vlaganju pravil ponavljamo ponovno, da je treba pri ustanovitvi priložiti izjavo soglasnosti glavnega odbora, ker banska uprava drugače pravil ne potrdi. Prošnjo je poslati na bansko upravo potom sreskega načel-stva, ne neposredno na bansko upravo. Radi takšnega postopka ne more glavni odbor ničesar ukreniti, če pošlejte prošnjo njemu, da jo odpremi na bansko upravo. Pripominjamo, da se prošnje za vlaganje pravil kolkujejo z državnimi kolki in ne z banovinskimi. Z banovinskimi kolki se taksirajo samo vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njej podrejene urade v banovinstih samoupravnih poslih, to je tistih, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oblastvo.
KMETIJSKA ZBORNICA.
Glavne določbe iz Uredbe o kmetijskih zbornicah so bile že tolmačene tako v Domoljubu, kakor tudi v Slovencu. Če potrebuje kakšna krajevna ediniea točnejših informacij, naj se obrne na glavni odbor s točnim — ne splošnim vprašanjem — in pojasnili mu bomo.
UREDBA O LIKVIDACIJI KMEČKIH DOLGOV.
Opozarjamo vse člane Kmečke zveze, dolini« ke, katerih dolg znaša preko 25.000.— Din, ki se niso napravili prošnje na pristojno sreskn sodišče, da je treba to narediti do 1. junija, ker se na kasnejše prošnje ne bo oziralo. Kot je znano se dolg do Din 25.000.— zniža za 50%> avtomatično, preko tega zneska pa samo na prošnjo in še to samo za 30ll/o (v izrednem primeru tudi do 50°/o). Ne velja pa zopet ta določba za dolg proti vsem upnikom umpak sumo proti denarnim zavodom in kreditnim zadrugam.
Na novo sta ustanovljeni Krajevni kmečki zvezi v Cerkljah ob Krki in v Kostanjevici, Ustanovitev je bilu izpeljuna ob veliki udeležbi kmetov. Za okrnj Kamnik je bil preteklo nedeljo ustanovljen okrajni odbor Kmečke zveze, pri čemur so sodelovali zastopniki vseh krajevnih edinic kamniškega sreza.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbek«.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Proda se ugodno približno 2.000 kosov strešne opeke. Naslov v upravi lista.
Proda se krasen moderni trgovski pult za 599,— Din. Naslov v upravi.
Kdor zida hišo,
sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste!
Hlebš - Kranj
PosEor!
Kdor zida hišo ali preureja stanovanje!
Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite biti res dobro postreženi v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka
Oselji Vinko
pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čas brez napovedi.
Hranilne vioge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.