%. APRIl^ 1978 — ŠTEVILKA 14 ~ LETO XXXTT — CENA 4 OINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE i. Tvongrei Zveze komunistov Sloves/je je za nami, pred nami pa so številne naloge, katerih uresničevanje nam bo zagotovilo večje uspehe na vseh pod- ročjih našega dela in življenja. S kongresa je za Radio Celje in NT poročala Damjana Stamejčič, jasno pa je, da današnja 1. stran pomeni samo uvod v po- ročanje i<: bogate vsebine kongresa! Prihodnja številka NT bo zopet izšla na 24 straneh, in sicer s priljubljeno prilogo Obzornik. V njej bomo med drugim objavili tudi reportažni zapis z leta- lišču BrTiik in vzleta našega prvega letale na redni progi proti New Yorku. V soboto pa vas naj povabim na ogled jugoslovanskega filma Metež, ki je povsod naletel na dober odmev. Kot na vsaki slavnostm premieri TDF, se bode tudi tokrat predstavili znam filmski ustvarjalci. MILAN SENIČAR KONGRESNE PRIPRAVE SO BILE PRELITE V PRAKTIČNO POLITIČNO AKCIJO KOMUNISTOV Včeraj popoldan se je v Ljubljani zaključil 8. kongres ^Veze komunistov Slovenije, ki se ga je udeležilo 539 dele- gatov občinsidh in univerzitetnih konferenc ZK, 135 čla- "•v centralnega komiteja ZKS in ZKJ ter preko 300 go- l^ov. Na kongres so prišle tudi delegacija CK ZKJ, cen- J^lnih in pokrajinskih komitejev bratskih republik in po- "fajin, zamejskih Slovencev in pokrajinskih komitejev ko- ■»unističnih partij iz Poljske, Avstrije, Italije in Madžar- Delegati so se na kongresu sesli z namenom, da bi •rttično pregledali svoje delo In razmere, t katerih živl- jj^. jih presodili in si jtostavili cilje in naloge za bodoče, ^redeljevali so sc do splošne usmeritve predloga reso- "Icije in do izbora akcijskih nalog, hkrati pa dopoldnje- ^ in spreminjali predlagano besedilo s spoznanji druž- ■*ne misli in prakse. Osrednja pozornost plenarne seje prvega delovnega dne *<|ngresa je veljala referatu predsednika centralnega komL ^» ZKS Franceta Popita. V nJem je poudaril predvsem ''*^oge komunistov v razvoju socialistične samoupravne de- ■»»okracije in splošnemu razvoju socialistične republike Slo- Kenije. Tako je med drugim dejal, da se mora vsak ko- '*'»»nist zavedati odgovornosti, ki jo je z vodilno idejno- 1'^Utično vlogo v naši družbi prevzela zveza komunistov J?, s tem tudi on sam. Gre predvsem za to, je dejal tova- '•^ Popit, da se odločno spopademo s politično neaktiv- nostjo in z omahovanji v lastnih vrstah ter da visoko dvi- ^^nio moralne vrednote naše revolucije, ki jih moramo ^aiU zveze komunistov z delom utrjevati in razvijati. Kajti ^ s kritično analizo konkretnih družbenih odnosov, je "^.ial France Popit, in z revolucionarno aktivnostjo član- v osnovnih organizacijah se bo lahko zveza komuni- ,7'v tudi v današnjih pogojih socialističnega samouprav- J^«ja uveljavila kot ustvarjalna sila, kot najnaprednejši ^red delavskega razreda, ki je sposobna pokazati tako •^t« reševanja vsakodnevnih družbenih protislovij, kot tn- di smeri razvoja socializma In samoupravne demokracije ter pri tem izbrati poti, oblike in sredstva akcije za njihovo uresničevanje. Delegati 8. kongresa ZKS so po uvodni plenarni seji nadaljevali svoje delo v petih komisijah, kjer so razprav- ljali o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu, o nadaljnji izgradnji političnega sistema samoupravne so- cialistične demokracije, o idejnih viirašanjih vzgoje, izo- braževanja, znanosti in kulture, o razvoju in statutu ZK ter o vprašanjih mednarodnih odnosov. V zvezi s temi vprašanji so razgrnili vrsto pogledov, izkušenj in pobud, ki so si jih izoblikovali v vsakdanjem življenju. Ce bi le v nekaj besedah strnili številne razprave delegatov v po- sameznih komisijah, potem velja poudariti predvsem nji- hovo ugotovitev, da smo v naši družbi uspeli izoblikovati pogoje za revolucionarno spreminjanje proizvodnih in dru- gih samoupravnih odnosov. Kljub temu pa se moramo zavzemati za še hitrejši razvoj gospodarstva in ob tem za še večji razmah produktivnosti. Politični sistem so d^ legati vseskozi povezovali z delegatskim sistemom kot nje- govo najbolj trdno okostnico. Menili so, da se morajo t delegatskih skupščinah, še posebej pa v skupščinah samo- upravnih interesnih skupnostih mnogo bolj izražati številni interesi delavcev, kot so se izražali doslej. V svojih raz- pravah pa so poudarjali tudi pomen razvoja marksistične misli, brez katere ni moč ustvarjalno razvijati socialistične prakse ter uveljavljanje novih metod in načinov delovanja ZK, ki morajo ustrezati sistemu samoupravne socialistič- ne demokracije. Na včerajšnjem sklepnem plenarnem zasedanju kongre- sa so delegati sprejeli vrsto dokumentov, med njind tudi resolucijo 8. kongresa ZKS. Dopolnjena s predlogi delega- tov pomeni resolucija pomembno vsebinsko in akcijsko vodilo slovenskih komunistov pri hitrejšem uv^javljanju socialističnih družbenoekonomskih odnosov t celoti sa- moupravno združenega dela, doslednejšem razvijanju so- cialistične .samoupravne demokracije ter v tem okviru z»> gotavljanju odločnega položaja delovnega človeka. Pri tem pa velja poudariti, da so že v obdobja priprav na kongrea sprejeli komunisti v organizacijah združenega dela ter t vodstvih ZK veliko sklepov za njihovo konkretno ravnanje. Tako so bile kongresne priprave prelite v praktično poli- tično akcijo konmnistov, ki ni samo s kongresom dose- gla svojega vrha in ki bi v naslednjem obdobju zamrla. Ta akcija je — nasprotno — prav s kongresom dobila no- ve vzpodbude in nove zagone in se bo kot taka nadal.ie" vala tudi v naslednjem obdobju. V takem razumevanja kongresa pa je največje zagotovilo, da bodo kongresne usmeritve uresničevali komunisti zavzeto in dosledno, zno- traj organizirane in skladne akcije vseh dejavnikov orga- nizirane socialistične zavesti v okvirih socialistične zveze. DAMJANA STAMEJCIC 2. stran — NOVI TEDNIK št. 14 — 6. april 1978 MEDOBČJNSKI SVET ZKS JANEZ ZAHRASTNiK ZOPET IZVOLJEN ZA SEKRETARJA PretekJd teden je bila v Celju konstitutivna seja Medobčinskega sveta ZKS, ki so se je udeležili poleg novih članov medobčinskega sveta tudi njegovi prejšnji člani. Na seji je uvodoma podal oceno političnih, go- spodarskih in družbenih raz- mer na območju Janez Za- hrastnik, sekretar MS ZKS. Iz te ocene objavljamo neka- tere najbolj zanimive misli in ugotovitve. ... »Rezultati gosi)odarskih gibanj v preteklem letu so za celotno celjsko območje ugodni. Lahko trdimo, da smo uspešno presegli nekate- re negativne trende, ki so povzročali socialru in poli- tični nemir in resno zaosta- janje območja in pKJsamez- nih občin za gospodarskim razvojem republike. Veliki napori za stabilizacijo gospo- darjenja, vspodbujeni s sklepi predsedstev ZKS in ZKJ, so imeli v vseh nažih I. -lah .širok odmev, ki se j( v letu 1977 (bolj kot prej) osredotočil v lastne razanere, v mobilizacijo last- nili sil, v iskanje solidnih in tudi dolgoročnih rešitev, v večje povezovanje združenega dela. Komunisti so bili no- silci take aktivnosti, v njej pa so sodelovala tudi vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skup- ščine in druge strokovne in- stitucije. Rezultatov pa kljub temu ne bi dosegli, če ne bd bila celotna akcija usmer- jena v temeljne organizacije združenega dela in v delov- ne organizacije in če je ve- čijna delavcev ne bi sprejela razumno in odgovorno. Ob takšna poiitični klimi in ob spremembah družbenoeko- nomskegia sistema smo imeli opraviti s sorazmerno visoko rastjo proizvodnje, ki pa se je zatem umirila in prešla v realnejšo stopnjo. V tem času je bila odpravljena ne- krita izguba v vrsti delovnih orgainizacdj. Medtem ko je v letu 1976 poslovalo z nekri- to izgubo 15 organizacij zdru- ženega dela z blizu deset ti- soč zaposlemmi delavci (ne- krita izguba je znašala blizu 140 milijard SD), je nekrita izguba v letu 1977 prisotna samo v treh temeljnih orga- nizacijah. In sicer v Volni Laško, v Železarni — tozd Traktorji in v Ghn Nazarje — tozd Ivema) s skupno petsto zaposlenimi ter v vi- šini 2,8 milijard starih di- narjev. V občinah Slovenske Konjice, Šmarje in Šentjur pa nobena delovna organiza- cija ne izkazuje izgube.« ... »Takšna je globalna ocena, ta pa ne more biti popolna, če je ne osvitliLmo taidi jz drugih zornih kotov. Sred- stva za razTvoj materialne osnove dela so se povečala manj, kot je to razvidno iz podatkov. Vse tri oblike po- rabe so bile večje od plani- rane in veJCje od realnih možnosti. To pa nam seveda še odločneje kot doslej na- rekuje, da gospodarskih raz- mer in razmer v posamra- nih organizacijah združenega dela ne moremo obravnavati bre-z sočasne kritične analize vseh vrst porabe« ... Na seji medobčinskega sve- ta ZKS za celjsko območje, v katerega je bilo na občin- skih konferencah ZKS izvo- ljenih 34 komunistov, so v zvezi s poročilom in ocemo sekretarja razpravljali še o mnogih problemih, ki se ka- žejo na našem območju. Ob zaključku seje pa so vsi čla- ni medobčinskega sveta so- glasno in z burnim aplavzom izvolili za sekretarja MS ZKS za naslednje mandatno obdobje spet Janeza Zahrast- nika, ki je to funkcijo že doslej uspešno in odgovorno opravljal. DS ODPABNi PAPIR Tako kot vsako leto je tudi letos organiziral ob- činski odboir Rdečega kri- ža v Celju akcijo zbiranja odpadnega papirja. V to akcijo bodo letos vključi- li dolarje, ki bodo poma- gali pri zbiranju papirja po krajevnih skupnostih. Denarna sredstva, zbra- na na ta način, bodo na- menjena za izgradnjo do- ma slovenskiih pioniiTje\?v Novem mestu. Akcija bo i>otekala tako- le: — 10. aprila v KS: Dol- go polje, Nova vas, Dečko- vo naselje; — 11. aprila v KS: Cen- ter, Aljažev hrib; — 12. aprila v KS: Ka- rel Destovnik-Kajuh, Sa- vinja, Slavko šlander; — 13. aprila v KS: Ost- rožno, Lava, Gaberje, Hu- dinja; — 14. ar^rila v KS: Pod gradom, štore, Medlo g (le- vo od železnice in Rimko- va itlica). Z. S. OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD SREČANJE POD GOLOVCEM »VČERAJŠNJI«, DANAŠNJI IN JUTRIŠNJI BRIGADIRJI Minuli petek zvečer je bi- lo v stranski dvorani hale pod Golovcem brigadirsko srečanje. Udeležili so se ga veterani prvih povojnih mla- dinskih delovnUi akcij, bri- gadirji z akcij v zadnjih le- tih in tisti, ko pojdej6 na akcijo letos. Zbranim je o pomenu mladinskega prosto- voljnega udarniškega dela govoril predsednik občinske konference ZSMS Celje Fran- ci Pusar. Sledil je kratek bri- gadirski kulturni program, ki pa je žal, kljub priključitvi na velike zvočnike plesnega ansambla, bil slabo slišen. Sledila je brigadirska zaba- va. Obujanje spominov je prevzelo predvsem veterane s prog Brčko—Banoviči, Sa- mac—^Sarajevo in avtoceste Zagreb—Beograd. Kot po na- vadi je šaljivec Edo, ki vse- lej zabava veterane na sre- čanjih pokomentiral tudi za- četek akcije za gradnjo dru- gega tira proge šamac—Sa- rajevo. Najbrž smo takrat slabo delali, da je treba zdaj progo graditi »Jovo na novo«. Med veterani so se okoli ko- mandanta Staneta Brgleza zbrali spet tisti najbolj zve- sti nosilci spomina na akci- je pred tridesetimi leti. Naj- brž Je udarniško delo na mla- dinskih akcijah tista čudovi- ta vez, ki ne združuje samo vsako generacijo zase, mar- več tudi generacije med se- boj, kajti večer je potekal v pristnem tovarištvu in so- žitju med rosno mladimi in osivelimi brigadirji. Podobna so lahko samo še srečanja nekdanjih borcev NOV in pa obletnice razrednih kolekti- vov. JURE KRAŠOVEC CELJE: SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI Danes popoldan ob 17. uri se bodo v Celju sestali vsi predsedniki krajevnih skup- nosti, predsedniki krajevnih konferenc SZDL in predsed- niki izvršnih odborov krajev- nih konferenc SZDL, pogo- vor pa sklicuje občinska kon- ferenca SZDL v Celju. Osred- nja tema tega pogovora bo vsebinski in organizacijski pristop h konstituiranju skup- ščin krajevnih skupnosti in dogovor o enotni aktivnosti pri oblikovanju teh skupščin v celjskih krajevnih skupno- stih. DS ZALEG: LIKOVNA DELA V počastitev Dneva mlado- sti bodo 19. maja v Savino- vem razstavnem prostoru v Žalcu odprli razstavo likov- nih del mladih iz VV ustanov, učencev osnovnih šol ter po- sebne osnovne šole iz Žalca. Do petega maja morajo dela prispevati na Kulturno skup. nost, posebna komisija pa bo izbrala najboljša, ki jih bomo potem videli na razstavi. Avtorji najboljših del pa bodo prejeli tudi knjižne nagrade. J. V. RUDI VIZJAK Ze nad trideset let sre- čujemo na celjskih ulicah hudomušno nasmejanega, vselej pripravljenega za drobno dobrovdjno pote- gavščino, dobrodušnega »celjskega« Smarčana — Rudiia Vinjaka. Rudi Vizjak je učitelj in na različrmh šolah vztraj- no in nepretrgano deluje že od povojnih let pa vse do danes. Vseskozi je de- lal z veliko ljubeznijo do poklica in seveda do učen- cev, ki jim je — in jim še danes — vtepa v glave njim še neznane resnice. Na vseh šolah, kjer je po- učeval, je bil med učenci priljubljen. Pa ne zato, ker bi jim p)i. spraše- vanju gledal skozi prste Nasprotno! Rudi Vizjak zna svoje učence pripra- viti do tega, da sami spo- znajo vrednosti in nujno- sti učenja, da se sami za- vedajo, kako pomembno je za vsakega človeka zna- nje. Odlično zna organizi- rati pouk in znan je po tem da zlahka pripravi do učenja tudi najbolj ne- marnega in lenega učenca. Ob tem pa ne nastopa v razredu kot samovoljnež, ampak dojmšča sleherne- mu učencu, da se polno iz- razi tudi glede odnosov med učenci in učitelji in glede učnega programa sploh. Tako razvaja v »$ix)jih« razredih pravca- to samompravo, pri tem pa se vedno spominja na po- kojnega učitelja Ernesta Vranca, ki je bil dolga le- ta njegov prijatelj in vz- glednik. Rudi Vizjak je začei učiteljevati takoj po kon- cu druge svetovne vojne v Gornjem gradu. Tam je ostal nekaj let, zatem pa je odšel v Smlednik pri Kranju, kjer je s svojim delorn na šoli nadaljeval. Pot pa ga je kmalu pri- peljala na celjsko, točneje v Socko, nato je bil dol- ga leta še upravitelj šole v Strmcu pri Vojniku. Se- daj pa Rudi Vizjak že de- veto leto poučuje na šoli Ivana Kovačiča Efenke v Celju. Med nepregledno vrsto najrazličnejših družbeno- političnih funkcij, ki jih je Rudi Vizjak opravijai v letih svojega učiteljske- ga dela, izstopajo posebej tista, ko je bU predsednik krajevne konference SZDL v Socki in Strmcu, pa de- lo v Društvu prijateljev mladine na šoli in v kra- jevni skupnosti in sedaj še delo v Pionirski hranil- nici na osnovni šoli Ivan Kovačič Efenka. Vsesko- zi ga je tudi pri delu iz- ven šole gnala sila, s ka- tero je žfelel prosvetljeva- ti in aktivirati čimveč lju- di. Rudi Vizjak praznuje v teh dneh šestdeseiletnico svojega ustvarjalnega in plodnega življenja. To je prav gotovo jubilej, ob ka- terem se sleherni človek zazre v svojo prehojeno pot. Življenjska cesta Ru- dija Vizjaka je jasna in vodi strmo navzgor k zna- nju, človečnosti, prijatelj- stvu in optimizmu. Prav je zato, da tudi svoj jubi- lej proslavi vesel in hU' domuSen. kot zna Mti sa- mo on. Se mnocTO živlien- skih in delovnih uspehov mu želimo! M. F. POCLEJillO V SVET PIŠE IVAN SENIČAR EVROPSKI KORAK — Pred dnevi je Miloš Minič, podpredsednik ZIS in zvezm sekretar za zunanje zadeve, podal našo oceno o konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), Kaj je pri tem bistvenega za nas, za Evropo in za svet? — KVSE se je kot prvi sestanek vseh evropskih dežel pripravljala kar tri leta, in sicer od 1972 do 1975, ko se je v Helsinkih, Finska, končala prva laka konferenca. Takrat so predstavniki evropskih dežel (vseh 33, razen Albanije), ZDA in Kanade podpisali »Helsinško listmo«, ki ni mednarodni pravni akt, am- pak politično soglasje evropskih držav.. V Helsinkih je bil 1975 tudi sprejet sklep, da bo druga konferenca čev dve leti v Beogradu in da je njen namen, da oceni prehojeno pot in da spodbude za naprej. — In tako se je v Beogradu 15. junija lani začela druga konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, končala pa se je februarja letos. Ob koncu KVSE so objavili kratko sporočilo, v katerem se potrjuje hel- sinška listina in s tem volja evropskih dežel ter ZDA in Kanade za nadaljnji razvoj evropskega sodelovanja. Poleg tega obsega beograjski sklep KVSE odločitev, da se pripravijo trije sestanki izvedencev za evropska vprašanja, in sicer v Montreuxu, §vica, za mimo ure- janje sporov, v Bonnu, ZRN, evropski »znanstveni fo- rum«, in v La Valetti, Malta, sestanek o sredozemskem sodelovanju. Tretja konferenca KVSE pa naj bi bila v Madridu leta 1980. — Takšen konec in zakljuečk KVSE v Beogradu je morda manj, kot smo pričakovali, vendar realna ocena usmerja našo pozornost še drugam. Na sestan- ku, ki je trajal torej od junija do februarja, so si predstavniki evropskih dežel, posebej pa še Sovjetske isveze in Združenih držav Amerike, povedali marsikaj in v tako delo\'nem tonu, ki si ga včasih nismo mogli zamisliti. Med dolgo in večkrat napeto razpravo je bilo podanih okoli sto različnih predlogov, od katerih pa jih je le malo prišlo v skupni dokument ob koncu sestanka, čeprav ti predlogi, med njimi mnogi tudi zelo koristni, niso skupno potrjeni, pa vseeno živijo še naprej in z njimi na svoj način računajo vse udele- ženke. — Najpomembnejše na KVSE v Beogradu pa je predvsem to, da so predsta\Tiiki evropskih dežel znova odločno potrdili, da ni druge poti za evropsko sožitje od tiste, ki so jo začrtali sklepi v Helsinldh. Tako je beograjski sestanek nadaljevanje Helsinkov, ki pelje v Madrid. Druga pomembna poteza sestanka v Beogra- du je, da je končno v evropsko problematiko vključe- no Sredozemlje, za kar se sredozemske države že dol- go zjavzemamo Potrdilo se je tudi, da bi bila Evropa brez spodbude in žive dejavnosti neuvrščenih in nev- tralnih dežel politično in tudi sicer mnogo manj sta- bilna, kot je zdaj. To pa pom'?ni, da lahko stabilna in aktivna Evropa odigra v današnjem svetu pomembno vlogo. PRESENETITI V Celju so že stekle pri- prave za praznovanje 13. ma- ja, ko bo teden varnosti in dnižbene samozaščite. V Ce- Ij^u sta prevzela organizaci- jo Svet za ljudsko obram- bo, varnost tn družbeno sa- mozaščito ter odbor za praz- novanje varnosti in družbene samozaščite. Vse letošnje pri- reditve bodo tekle pod enot- nim naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«! Družbena samozaščita mora postati še bolj kot doslej integralni del političnega in samoupravnega delovanja. Proces podnižab- 1 Janja nalog in vsebine druž- bene samozaščite mora zaje- ti vse delovne ljudi. Da bi ob letošnjem tednu varnosti zajeli resnično ve- liko večino delovnih ljudi, šolarjev in občanov, so or- ganizatorji sestavili takšen program, kjer je vsak zajet. Tako bodo v šolah pisali spise na temo »Družbena sa- mozaščita in varnost. Pri tem bodo naloge pril^ojene po- sameznim starostnim skupi- nam. Spise bodo objavili v šolskih glasilih. V šolah bo- do tudi ustanovili obrambne krožke in v vseh sredinah je pot.rebno podružbljati razvi- janje tradicij NOB, katere se skupaj s člani ZB, v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih vsako- dnevno razvija in uresničuje- jo pridobitve NOB. Prioravljajo tudi celo vrsto razstav, vai. st.rokovnih pre- davanj, seminarjev, športnih in kondicijskih tekmovanj. V Tednu varnosti bodo organi- zirali specializirano razstav s F>odročja civilne zaščita, po- žarne varnosti, vzgoje, RBK in drugih aktivnosti družbe- ne samocsaščite. Razstavljeni bodo razni pripomočki o cJ' vilni zaščiti, osebni za.ščiti, strokovna literatura, slikovni material in drugo. Prikaz* nih bo več c^lednih re.^^al- nih vaj iz višjih nadstropij- Pod geslom »na cesti nisi sam!« bo organizirana oce- njevalna vožnja pionirjev iB mladine z mopedi in dvoko- lesi. Kviz tekmovanja s pod- ročja prometne varnosti ifl dnižbene samozaščite bodo organizirana v vseh osnoraih šolah. Priredili bodo vajo enot civilne zaščite, narodne zaščite in enot teritorialne obrambe pod geslom »Ni^ nas ne sme presenetiti«! Zaključna prireditev pa W na sam praznik, 13. maja. ko pripra\'']jajo bogat kiil- tumi program in podelit«* priznanj. Želja pripravljalne- ga odbora je, da bi v ieto^' njem letu vse KS In OZO ter druge organizacije pri' pravile in izvedle svoje ^' t-eme programe pramc^anja tedna varnosti in družbene samozaščite ter da bi «;amO' upravni organi in dnižljenO" politične organizacije obrav- navali varnostno situacijo i" aktivnost na področju dru* bene samoza šči te. TONE VRAS^ i4 — 6. april 1978 W0V1 TEDWm — stran » KADROVSKA ŠOLA PRI SZDL ^ ZBiR ZNANJA IN IZKUŠENJ VČERAJ SLOVESNA PODELITEV DIPLOM SLUŠATELJEM pobra dva meseca, točneje , 8. februarja dalje, je v ^jju delovala kadrovska po- rtična šola pri občinski kon- ferenci SZDL. Udeleženci šole bili aktivisti iz krajevnih !j5Upnosti, ki bodo v nasled- jih letih opravljali v družbe^ jopolitičnili organizacijah na jgrenu in pa v organih kra- iev-ne skupnosti mnoge samo- upravne in politične funkcije, predavanja kadrovsko-politič- sole so bila ecikrat teden- jljo, organizirana pa so bila (gjjo, da so vključevala tudi fg2govore, okrogle mize in jeminarsko delo. Vsebina predavanj pa je zajemala naj- pomembnejša vprašanja celj- jlje občine. Včeraj so prejeli slušatelji prvega cikla predavanj na ka- ^vsko-političnd šoli diplo- jne za uspešno delo. Ob tej priložnosti smo se pogovarja- li s tremi slušatelji, ki so naro povedali nekaj svojih mnenj jn izkušenj o šoli in njenem delu. MARKO BESEDNJAK: »V šolo me je kadrovala krajev- na skupnost Medlog, sicer pa sem aktiven v krajevni kon- ferenci ZSMS. Menim, da je šola dala veliko tistega zna- nja, ki ga bomo s pridom uporabljali pri delu na tere- nu. Mene konkretno pa so najbolj za,nimala vprašanja o delu mladinske organizacije, pa tudi o delovanju in na- daljnji izgradnji def.egatskega sistema.« MARIJA ZUPANČIČ: »Pri ha jam iz krajevne skupnosti štore, kjer se že nekaj časa vključujem v njeno družbeno- politično delo. Vesela sem, da sem poslušala predavanja na tej šoli, kajti veliko novega sem izvedela iz njih. Pred- vsem sem z zanimanjem spremljala predavanja o vlo- gi krajevnih skupnosti, pa tudi tista o zunanji politiki so bila zanimiva. Lahko re- čem, da sem bila s šolo v ce- loti zadovoljna.« JANEZ IRŠIC: »O kadrov- sko politični šoli se moram izraziti res pohvalno, škoda je le, da je bila v dveh me- secih zaključena, kajti mi slu- šatelji bi želeli zvedeti še ve- liko več o aktualnih vpraša- njih, s katerimi se srečujemo v celjski občimi. Sicer pa je res, da nam bo šola oziroma znanje, ki smo ga v njej pri- dobili, veliko pomagala pn delu na terenu.« DS KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V CELJU ZAKAJ NE VEČ SEKCIJ ? v vseh krajevnih skupno- stih celjske občine bodo do polovice aprila konstituirali nov samoupravni organ, to je skupščino krajevnih skupno.; sti. Po statutarnem sklepu o" samoupravni organiziranosti i in organih krajevne skupno-i Dosti, celjski občani so ga' sprejemali v razgibani pred- volilni dejavnosti, skupščina obravnava vsa najvažnejša vprašanja, »ki zadevajo ures- ničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupno- sti.« Ne samo obravnava, am- pak tudi odloča. Skupščina KS j 8 torej delegatsko sestav- ljen organ (iz delegatov druž. benopolitičnih organizacij, združenega dela, stalnih ob- inočij, delegacij idr.) s po- tobnimi nalogama kot jih ima na primer občinska skup- ščina. V statutarnem sklepu naj bi skupščina opravljala nasled. iye naloge: sprejela statut i^, samoupravni sporazum o Osnovah plana kraja, razvojni ■»ačrt KS, letne delovne na- črte, finančne načrte, spreje- ■to^-a samoupravne splošne ^te, sklepala družbene dogo- vore in sporazume itd. Skup- ^ina bo na zasedanjih obrav- Jiavala različna vprašanja de- in življenja v krajevni skupnosti. Postala naj bi lO- tisti samoupravni organ *čanov v krajevnih skupno- ^'^h, ki bi po. predhodnih de- mokratičnih razpravah, izra- ženih interesih, potrebah in ^zličnih pogledih občanov o i^oblemih, zaokrožil mnošt- pisanih mnenj v odločitev, staiij^e^ pomembno za dolgo. ''^Jii razvoj kraja in v korist občanov. Skupščina krajevne skupno- bo potemtakem določala ''^ sprejemala temeljne okvi- družbene »krajevne politi- r^". razvoja kraja, združeva- 7' bo različna stališča, spod- ^^Jaia hitrejše odpravljanje ^^toja na posameznih pod. ^jih in kot delegatski organ 'lajboij množično delegat- ,'^0 bazo resnično imela mo. f^^st na podlagi dogovorov, ^razumov in usklajevanja ^»■^jeti najboljše odločitve. Skupgjina KS voli predsed- in namestnika, voli pa ^ predsednika in podpred. ^^ka sveta KS in predsed- svetov za posamezna po. J^^^ja. Prav pogled na celo- ^ samoupravno organizira- krajevne skupnosti pa zahteva nadrobnejšo preuči- tev. Ne bi je smeli obravna- vati mimo vloge in naloge krajevne organizacije SZDL, zlasti krajevne konference. V celjski občini so z volit- vami 12. marca močno razži- veU delegatsko dejavnost. Po- leg delegacij stalnih območij imajo v večini KS posebne delegacije z4 zbore uporabni, kov skupščin in SIS, delega- cijo Za zbor KS občinske skupščine, svete krajevne skupnosti, nekatere komisije pri svetu KS, svete potrošni. kov, poravnalne svete, zbore stanovalcev in hišne svete, po novem pa še skupščino kra- jevne skupnosti kot osnovni delegatski organ, organ sa- moupravljanja. Organizacija samoupravljanja v krajevni skupnosti se bogati, spremi- nja. Občani se samoupravno organizrirajo tako, da v različ. nih samoupravnih telesih iz- ražajo mnoštvo raznolikih in. teresov, potreb, stališč, po- gostoma konfliktnih, ozkih, delnih, neusklajenih. Zato je v sedanji samoup. ravno razvejani krajevni sa- moupravi najpomembneje do. mišljati organizacijo, oblike in metode delovanja krajevne organizacije SZDL. Razume- vanje KS in krajevne samo- uprave se je v preteklosti večkrat zoževalo na vlogo m delovanje svetov KS. Ti so nemalokrat samoupravljali, odločali, razpravljali v ime. nu občanov. Svet KS je vča- sih celo sprejemal pomembne odločitve o osnovnih življenj- skih vprašanjih občanov v kraju mimo široke, demokra- tične razprave. Zadovoljil se je le s stališčem delegacije stalnega območja. Sveti KS so se spreminjali v glavnega oblikovtflca krajevne politike. Krajevne organizacije SZDL pa niso videli znotraj krajev- ne skupnosti. Niso je oprede. lili kot demokratično tribuno občanov, kot krajevni oder za izražanje, soočanje in uskla- jevanje intere550v, kot mož- nost za demokratično določa- nje politike. Občani v krajev, ni organizaciji SZDL. s kon- ferenco, z vsemi organi, obli- kami in metodami dela bi morali torej znotraj fronte oblikovati politiko za odloča- nje samoupravnih organov KS. Krajevna konferenca ni noben vzporedni organizem, s katerim mora sodelovati svet KS, kot to nekateri mi- slijo. Ampak je tisti politični organ krajevne organizacije, ki z različnimi oblikami dela zagotovi ne le demokratično izražanje različnih interesov, temveč tudi soočanje, uskla- jevanje in poenotenje. Potem takem v njej občani spreje- majo osno\'na stališča do po- samezn.ih vprašanj, da bodo odločitve v delegacijah in sve- tu KS resnično izraz demo- kratične, množične angažira- nosti, odzivnosti in temeljnih F>otreb krajanov. Zaradi tega je vprašljiva odločitev o ustanovitvi različ. nih svetov za i)Osamezna pod- ročja. Ti sveti naj bi bUi or- gani skupščine krajevne skup- nosti. Verjetno ni sporna vz?posta"vitev sveta za komu- nalna, urbanistična in pro- storska vprašanja, sveta pot- rošnikov, poravnalnega sve- ta in morda še katerega. Po- nekod se bodo v celjska ob- čini zavzeli še za nekaj komi. sij. Vendar pa bi bilo bolje, če bi zaradi naštetih razlogov pri krajevTii konferenci SZDL ustanovili več sekcij. Edvard Kardelj je v knjigi smeri raz- voja političnega sistema so- cialističnega samoupravljanja zapisal: Mislim, da bi morale biti sekcije samostojne pri delu, bolj diferencirane oziro- ma specializirane in ustrezno organizirane, da bi lahko op. ravile svoje naloge. Verjetno bi morale biti oblikovane po načelih, po katerih so sestav- ljeni di-užbeni sveti. To pome. ni, da bi jih morali sestavlja- ti delegati zainteresiranih or- ganizacij in organov, ki bi imeli mandat samo za dola čeno točko dnevnega reda. Sekcije bi morale biti po strukturi delegatov sposobne, da tudi praktično in strokov, no obravnavajo probleme, ki so na njihovem dnevnem re- du.. . Sekcija pri KK SZDL bi imela torej naslednje naloge: — stalno bi spremljala da ločeno problematiko v kraju, organizirala razpravo o njej, oblikovala primerne rešitve, predloge, priporočila za spre- jemanje sklepov delegacij in samoupravnih organov v KS; — ne bi omogočila le izra- žanja vsakovrstnih interesov in pogledov, ampak tudi nji- hovo zbliževanje, združevanje, usklajevanje, poenotenje, do- ločanje »skupnega imenoval- ca«; — spodbujala bi razprave o najvažnejših probleniih in vprašanjih življenja in dela v KS v ix>litičmh vodstvih (v konferenci SZDL, ZK itd.); — uveljavljala bi frontni način dela, del^atsko r£iz- pravljanje, dogovarjanje in demokratično združevanje stališč organizacij v franti ipd. Sekcije bi torej kot F>olitič- no-strokovna telesa lahko od. igrala izredno vlogo pri obli- kovanju odločitev, sprejetih v delegacijah in samoupravnih organih v KS. Zato bi v celj- skih krajevnih skupnostih ka- zalo razmisliti, da poleg kme- čkih sekcij in sekcij za druž. benoekonomski položaj žensk ustanovijo še sekcije z* vzgo- jo, izobraževanje in kulturo, za socialno varstvo, za rekre. acijo in telesno kulturo m morda katero glede na družben/; značilnosti kraja. To bi bil tudi nov korak k nadi.!jnji demokratizaciji po- litičnega življenja in samoup. ravnega odločanja v krajevnih skupnostih celjske občine. J. V. MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA — POSLOVNA ENOTA CELJE Trgovina na veliko CELJE — Stanetova 3 objavlja po sklepu odbora za delov- na razmerja prosta dela in naloge prodajalke s prakso po možnosti papirniške stroke — poskusna doba 2 mese- ca Za objavljene naloge velja delo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pri- jave do 15. aprila 1978 na nasloedagoška gim- nazija ter 3 leta ustreznih delo\Tuh izkušenj 10. dinarskega odpravnika blagajnika Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAS, SKS aU pedagoška gi- mnazija in 3 leta delovnih izkušenj, delo v izmeni 11.2 referentov za žiro in tekoče račune Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAS, SKS ah pedagoška gi- mnazija ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, delo v izmeni 12. manipulanta Pogoji: osemletka in do 1 leta delovnih izkušenj 13. 2 vhodnih receptorjev 14. PK delavca (varnostnik) E^jgoji: osemletka in do 1 leta ustreznih delovnih iz- kušenj, kandidat mora imeti izpolnjen pogoj za prido- bitev orožnega ilsta, moralno politično kvaliteto delo v izmeni 15. 2 snažilk za poslovno enoto Celje 16. 1 snažilke z manj kot '/2 delovnega časa za agencijo Hudinja Pogoji: nepopolna osemletka in do 1 leta delovnih iz-; kušenj i 17. odpravnika za določen čas (8 mesecev) j za ekspozituro Žalec Pogoji: 2-letna administrativna šola ali dokončana 2 letnika ESŠ ali UAS ali trgovska poklicna šola ter 3 leta ustreznih delo\Tiih izkušenj 18. referenta za potrošniško kreditiranje za določen čas (8 mesecev) za ekspozituro Žalec 1 Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAS, pedagoška gimnazija alij SKŠ in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 19. referenta v agenciji za določen čas (8 mesecev) za ekspozituro Žalec Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAS, SKS ah i)edagoška gi- mnazija in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 20. referenta urejevalca za določen čas (8 mesecev) za ekspozituro Žalec Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAŠ ali SKS in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Za vsa dela in naloge velja dvomesečno poskusno delo, Kandidati naj osebno vložijo vloge z dokazili o izpol- njevanju pogojev o šolski izobrazbi v LB Splošni banki Celje, Vodnikova 2 v roku 15 dni od objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od spre- jetja sklepa. I 4. stran NOVI TEDNIK ^tM4--^6. april 19^^ TKI IN UNIOR ZDRUŽENA! REFERENDUM JE USPEL Pretekli četrtek so delavci tovaine Unior iz Zreč in Tovarne kovinskih izdelkov iz Vitanja uspešno izvedli referendum o združitvi v enotno delovno organizacijo. Tako je v vitanjskih obratih glasovalo za združitev kar 92 odstotkov vseh delavcev, v zreških temeljnih organi- zacijah pa so bili izidi glasovanja takile: v tozdu Ko- vaški obrati se je za združitev iareklo 58 odstotkov gla- sovalcev, v tozdu Obdelovalni obrati 65 odst., v tozdu Gostinstvo in turizem pa 94 odstotkov. Delavci delovne Skupnosti skupnih služb s svojim glasovanjem niso vplivali na izid referenduma, saj so glasovali le o*spre- Jemu nekaterih samoupravnih splošnih aktov. U:^)ešen zaključek referendmna v obeh konjiških tovarnah pomeni prav gotovo velik korak naprej v go- spodarskih obetih te občine. Nedvonmo namreč je, da bo Tovarna kovinskih izdelkov kot nova temeljna orga- nizacija Uniorja, lahko v prihodnjih letih veliko bolj smelo načrtovala svoj razvoj 3n izpopolnjevala proiz- vodni program. Za tovarno Unior pa se bo prednost združitve pokazala predvsem v obliki bolj celovite po- nudbe izdelkov na domačem Jn tujem tržišču, saj bo prav 7 novi temeljni organizaciji v Vitanju začrtala v mslednjih letih novo proizvodnjo nekaterih orodij. DS POGOVOR Z DELEGATOM NA KONGRESU POVSEM JASNI CILJI ZVONE HUDEJ O DOHODKOVNIH ODNOSIH V AERU Eden od delegatov, ki so se udeležili 8. kongresa ZKS, je bil tudi Zvone Hudej iz ce- ljskega Aera. Na kongresu je sodeloval v komisiji za samo- upravne socialistične družbe- noekonomske odnose in raz- vojno politiko, kjer je tudi razpravljal o izkušnjah Aera pri uveljavljanju dohodkov- nih odnosov. »Ko smo se pred nekako petimi leti odločali o perspek- tivni usmeritvi Aera in za- stavljali razvojne cilje smo ugotavljali, da nam povzro- ča največ preglavic preskr- ba s surovinami. Tedaj smo se dogovorili, da bo ena na- ših najbolj konkretnih usme- ritev povezovanje z bazno proizvodnjo. Iskali smo naj- različnejše možnosti, končno pa smo se združili s Tovarno celuloze iz Medvod. Integra- cija je bila začrtana na trd- nih temeljih skupaj začrtanih programov, katerih cilj je bil izgradnja nove tovarne pa- pirja. To smo kmalu tudi po- stavili in s tem znotraj Aera ustvarili reprodukcijsko celo- to, v katero je vključena ta- ko proizvodnja celuloze, kot tudi proizvodnja papirja, op- lemenitevanje papirja in nje- gova ftnaiizacija. S postavit- vijo tovarne papirja pa smo v Aeru dosegli le polovičen cilj. Končni cilj bomo nam- reč dosegli letos, ko bomo po- stavili novo tovarno AC pa- pirja. Poudariti moram, da so prav vse temeljne organi- zacije združenega dela znot- raj Aera na skupno dogovor- jenih merilih združevale — in še združujejo — dohodek za realizacijo obeh naložb. V začetku, ko smo obe novi tovarni šele načrtovaU, so se pojavljala pri nas nekate- ra ozka gledanja, ki pa smo jih z akcijo ZK in drugih družbenopolitičnih organiza- cij kmalu presegli. Tako ni- mamo več nobenih večjih problemov, ko gre za pro- ces združevanja dela In sred- stev, saj delavci lahko na- zorno vidijo uspehe, ki smo jih na tem področju doslej dosegli.« D. S. CELJE: HflSTOP EvIlUCNSKOV KADETOV Jutri p>opoldne bo nadvse zanimiva zabavno-športna pri- reditev in to v šoli »Slavka šlandra«, katero pripravlja- jo bodoči miličniki in milič- nice iz Ljubljane iz Tacna. Prikazali bodo del svojih sposobnosti na drugih pod- ročjih, zlasti kulturnem in špoi-tnem. Poleg kadetov bo- sta nastopila tudi godba mi- lice in zabavni ansambel Yedows. Prireditev bo ob 17. uri. Brez dvoma se bo kakšen od mladih gledalcev po nastopu odločil za po- klic miličnika, kjer se ne učijo samo teh veščin, am- pak prosti čas izkoriščajo tudi za udejstvovanje na dru- gih področjih. tv TRIBUNA MLADIH IZ DELA IN ZANJ Sistem Uianerjeiiega izo- braževanja se ne sme ozko zapreti v okvire celjske- ga območja, ampak se mo. ra odipreta tudd na,vzven v republiškem in zveznejn merilu. To je le ena 12. med ugotovitev, ki so jo na javna tribuni o usmer. j enem izobraževanju po. dali mladi. Tribuno je v okviru politične šole pri- pravila komisija za idejno- politično delo pri predsed- stvu Občinske konference Zveze socialistične mladi- ne Celje. Združeno delo naj bi bilo tisto, ki bi za študij predlagalo najbolj. Se m najbolj zainteresira- ne delavce. Le tako bi se izognili zdajšnjemu begu iz proizvodnje, ki včasih predstavlja le lov na titule. V tej smeri čaka tudi ko- muniste na našem območ- ju še veliko dela. šolstvo in združeno delo morata tesneje in hitreje stopati v korak s konceptom us- merjenega izobraževanja. Refonna šolstva je še ka- ko odvisna od zainteresl rgnosti in potreb našega gospodarstva, ki mora ra- zumljaveje povedati svoje potreibe po različnih profi- lih. Sioiipna faza usmerjene- ga izobraževanja bo po- membna tudi zato, ker bo preprečila delitev šol na elitne in manj elitne, hkra- ti pa bo vsem dijakom pri. nesla enako splošno osno- vo. MP CELJSKO GOSPODARSTVO: VEČ ŽELJA KAKOR MOŽNOSTI NAČRTI LETOŠNJIH NALOŽB PREOPTiMISTIČNI. DENARJA NE BO Nad dvajset naložb različnih delovnih organizacij iz celj- ske občine je ▼ letošnji resoluciji o družbenoekonomskem lazvoju prednostnih in s tem so označene kot prepotrebne xa hitrejšo družbenoekonomsko preosnovo celjskega gospo- darstva. A če načrte za te naložbe pogledamo skozi prizmo možnosti za njihovo realizacijo letos, se številka močno idcrčL Tako zaradi pomanjkanja denarja, ki je celjskemu gospodarstva ostal za razširjeno reprodukcijo, kot še po- sebej zaradi vrste nerazrešenih vprašanj, saj pri večini pred- Tidenih naložb v začetku četrtega meseca tega leta ni zbra- na niti osnovna dokimientacija, še manj so vloženi zahtevki za pomoč bankam. To vnovič opozarja na resnost položaja, neurejenost na tem področju in vrsto pomanjkljivosti v predpripravah tudi na najpomembnejše naložbe v občini. Takšno je bilo mnenje, ki je po več kot dveurni razpravi prevladalo na seji sveta za gospodarstvo pri Izvršnem sve- ta celjske občinske skupščine. Že uvodna razprava na omenjeni seji, s katero so kot zaskrbljujoče, čeprav na- videzno ugodne, ocenili lan- ske dosežke celjskega gospo- darstva, je dala slutiti za- nimiv razplet točke, ki so jo namenili pregledu načrtov za letošnje naložbe. Kljub ugod- ni rasti družbenega proizvo- da, ki je v skladu s predvi- devanji iz srednjeročnega na- črta in sorazmerno ugodnim kazalcem uspešnosti gosjK)- darjenja v minulem letu, je nevarnosti, ki pretijo uspeš- nejšemu razvoju celjskega go- spodarstva precej. Predvsem pa so v izredno šibki in iz leta v leto pojenjujoči repro- duktivni sposobnosti gospo- darstva, ki ima iz leta v leto manj sredstev, ki jih lahko vlaga v svoj razvoj. Stanje slabša še zelo slaba likvid- nost. Kljub temu bi vsaj prednostne naložbe, predvide- ne za letos, že morale preiti iz faze priprave v fazo ures- ničevanja. Pa vendar na do- mala vseh projektih zakasnit- ve ogrožajo jasno zastavljene obveznosti, ki izvirajo iz sred- njeročnega načrta. Ob pomanjkanju denarja in težavah, ki se kažejo pred- vsem pri zagotavljanju last- ne udeležbe, so bile faze predpriprav tiste, zaradi ka- terih je trenutno največ te- žav. Neurejena osnovna do- kumentacija, v posameznih primerih še neznane lokacije, ekološka oporečnost, celo sa- ma finančna konstrukcija na- ložb, vse to so pojavi, ki kljub (neutemeljenemu) op- timizmu porajajo kaj slabe obete v naložbeni dejavnosti celjskega gospodarstva, ki naj bi že letos bistveno prispe- vala k spremembi gospodar- ske strukture in s tem k vnovičnemu prodoru celjske- ga gospodarstva med akumu- lativnejša ne le v republiki. Se posebej kritičen polo- žaj nastaja v zvezi z novo celjsko veleblagovnico, ki naj bi jo skupaj zgradili Kovinotehna Tehnomercator (s 50 odstotkov sredstev) ter Tkanina in Mene (vsaka s 25 odstotkov sredstev). Kljub temu, da bi gradbena dela že morala steči. Problem je četrtina sredstev, ki naj bi jih za naložbo prispevala Ko- vinotehna. Ta se namreč ne strinja s predvideno lokaci- jo tega trgovskega velikana, ki naj bi v mnogočem iz- boljšal ponudbo tako v sfe- ri tehnične trgovine kot ostalega blaga široke po- trošnje v celjski občini in premostil očitno zaostajanje močne celjske trgovine za razvojem v republiki. V Ko- vinotehni namreč sodijo, da je izgradnja tega objekta v samem središču mesta (ob Levstikovi ulici v bližini bla- govnice Agrotehnike) nespre- jemljiva zaradi prometne ne- dostopnosti oziroma pomanj- kanja parkirišč. Zato se zav- zema za lokacijo izven cen- tra. Nesoglasja, ki tako na- stajajo pa le še večajo nego- tovost usode te veleblagovni- ce, ki bo veljala okoli 32 starih milijard dinarjev in katere pričetek gradnje odla- šamo iz leta v leto. BRANKO ST-MVCEJCIC POZD »ELEKTRONIKA« JURKLOŠTER PRAVZAPRAV NIMA KAJ IZGUBITI če se kakšnega kraja drži smola, je to gotovo Jurklo- šter. Kronike povedo, da je bil Jurklošter svoje dni veliko bolj razvit, kot je danes. Ne- koč je bila tu steklarna, saj je lastnik, ki je imel tudi hrastniško steMamo, zgradil most čez Savinjo pri izlivu Gračnice. Med obema voj- nama je imel Jurklošter manjši lesnoindustrijski ob- rat, ki pa so ga po osvobo- ditvi prestavili v razvitejše Celje. Napako, da se tej pre- selitvi takrat niso uprli (kot so se Radečani nameri o uki- nitvi papirnice) plačujejo krajani še danes. Kdor hoče zaslužek, mora iti drugam, kajti tudi v gozdovih ni do- volj dela, zlasti ne za žen- ske. Pred letoma je posijal ža- rek upanja. V Jurkloštru so ustanovili pK>godbeno organi- zacijo združenega dela, za ka- tero je družba prispevala ne- kaj kredita, prostor za pro- izvodnjo, vlagatelj Artnak pa svojo dokaj zastarelo tehnič- no opremo in znanje. Jurklo- šterčani so upali, da se bo POZD »Elektronika« razvil, kot v soseščini na Planini »Tajfun«. Iz meseca v me- sec so upali, da bo otrok vendarle shodil. Pa ni. Podatki SDK pričajo, da POZD Elektronika ni dal zaključnega računa, se pravi, da je v izgubi. Veliko izdel- kov je uskladiščenih, ker j-ih nekdanji kupci ne jemljejo več zaradi neustrezne kvali- tete. Baje so vse izdelke zdaj DODravill in testirala ter iS- čejo kupce. Osebni dohodki so bili izplačani neredno, ne- kateri so odšli iz podjetja brez izplačila. Zadnji dolg delavcem so kar trije OD zapovrstjo. Individualni p>oslovodni or- gan Franc Artnak se strinja predvsem z ugotovitvijo, da ni kvalitete, ker ni ustreznih kadrov. Vso drugo krivdo vali na družbo, ki da ni iz- polnila svojih obetov, da se je premalo zalagala. V resni- ci pa je res, da se z nobe- nim podjetje v občini izvršni svet ni ukvarjal toliko kot ravno s POZD v Jurkloštru. Najbrž pogodbeni organiza- ciji združenega dela v Jur- klo.štru ni pomoči, če obu- puje njen ustanovitelj, kje potem nag kolektiv jemlje moči? Sklep na razširjeni seji iz- vršnega sveta občine Laško je bil sprejet: Na razširjeni seji izvršne- ga sveta občine Laško je bil sprejet sklep: — da ni možnosti za lispeš- no sanacijo POZD Elektroni- ka v Jurkloštru. — da občinska skupščina ne more na osnovi tega dej- stva dati pripvoročila za sa- nacijo —da predlaga ustreznim in- stitucijam postopek sankcij, ki so predvidene po zakonu. Likvidacija? Najbrž? Kaj ostane Jurkloštru. Za- enkrat le odločen sklep, da se najde za ta kraj nova možnost ustanovitve TOZD ali POZD, vendar ob upošte- vaixju izkušenj z dosedanjim. JURE KEAŽOVEC jtt. 14 — 6. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 pOBRNA U LEPŠE OKOLJE OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA „V trenutku, ko varstvo jlovekovega okolja postaja ^el vsakodnevne skrbi za bo- jjše življenje in standard de- lovnih ljudi, v času, ko skrb očuvanje žive narave vse- l^lj prebuja zavest velike ve- čine Zemljanov, postaja ko- jiiunalna kultura vsebolj po- piembno področje mnogo te- pli razprav, predlogov in od- lokov, vse z enim samim ci- ljem, kako delavcem in kra- janov v krajevni skupnosti omogočiti lepo in zdravo oko- lje. Marsikje so posledice ne- premišljenega ravnanja in po- segov v naravo, v letih na- 2aj, že tako daleč, da jih bo težko, ali pa sploh nemogo- če popraviti. Zadnje čase smo priča vrsti akcij, ki za- vezujejo delovne akcije ne glede na vrsto dejavnosti, prav tako pa tudi občane in krajane v krajevni skupno- sti, da z združenimi močmi storimo vse, da bi nam in našim potomcem omogočili po napornem delu počitek v zdravem okolju ter kraju, kjer bodo lahko na letnem oddihu nabrali moči za nove delovne naloge.« Te misli je v uvodnem go- voru podčratal na občnem zboru Turističnega društva Dobrna njegov predsednik Anton Mogu. Predlagal je, kaJoo bi usmerili dejavnost članov Turističnega društva in vseh delovnih in drugih organizacij v Dobrni. Le-ta naj postaja oaza lepega, ne- pokvarjenega, čistega okolja, kjer bodo tako domačini, kot turisti in slučajni obiskoval- ci našli tisto, kar jim posta- ja življenjska potreba. Sicer pa so razpravljalci na zboru bili soglasni, da mo- rajo v prihodnjem obdobju steči akcije tudi pri ureja- nju cest, sprehajalnih poti in estetskem urejanju Dobrne kot celote. Vzor, kako ureja- ti dom in okolje, bodo lah- ko krajani našli pri desetih družinah v Dobrni, ki jim je Celjska turistična zveza po- delila priznanja za lepo ure- jeno okolje in vzgojo cvetlic. Program za naslednje ob- dobje, ki ga je zbor sprejel, vključuje Dobrno v veliki me- ri tudi v veliko celjsko akci- jo »Hortikultura 1980«. Turistični delavci Dobrne so ponosni na začetek veli- ke preobrazbe kraja, ki se je začela z izgradnjo novih zdraviliško-turističnih zmog- ljivosti, ki bodo same po se- bi terjale tudi ureditev neka- terih perečih vprašanj sprem- ljajočih objektov, komunale in stanovanjske izgradnje. Za novega predsednika Tu- rističnega društva Dobrne je bil izbran Jože Rošer. —jek SAJENJE KROMPIRJA — Lepo in toplo vreme je kmetom omogočilo, da so v teh dneh opravili sa,jenje krompirja. To delo že marsikje opravijo strojno, tam pa, kjer strojev ni- majo, krompir še vedno sadijo kot vidimo na našem posnetku iz Založ pri Polzeli. TA ZALEG: SINDIKALNI SEMINAR Jutri bo v preboidu eno- dnevna seminar 2sa pred- sednike osnovnih organiza- cij sindikata in konferenc OO ZSS v občini Žalec. Namen semdnarja je v tem, da se podrobno do- govorijo o nalogah v sklepnem obdobju priprav na deveti kongres ZSS, na- logah v okviru ljudske ob. rambe in družbene samo- zaščite, govorili pa bodo tudi o reševanju sporov, ki se ne dajo rešiti po red- ni poti in bi lahko bili po- vod za prekinitev dela. Na seminarju bo sodelo- val tudi Ivan Godec, se- kretar sekretariata pred. sedstva republiškega sveta ZSS. Podal bo temeljna idejnopolitična izhodišča za delovanje sindikatov v pripravah na 9. kongres, Janez Paul, v. d. načelni- ka UJV iz Celja pa bo govoril o nalogah sindikal- nih organizacij v okviru ljudske obrambe in druž- bene samozaščite. O po- stopkih in delovanju os- novne organizacije sindika. ta ter njenega izvršnega odbora v primeru prekini- tev dela bo govoril pred- sednik MS ZSS Celje Ivan Kramer. Ob koncu se bodo ude- leženci dogovorili o neka- terih najibolj aktualnih na- logah osnovnih organizacij sindikatov v tem obdobju. JANEZ VEDENIK NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno icružaniio Kovinotehna — Tehnomer- cator. TOZD Maloprodaja T Celje, objavljeno 23. marca 1978, je žreb razde- lil nagrade takole: 1. nagrada (300 din): Bo- rut Jamemik, Slomškova 16, 63230 Šentjur 2. nagrada (200 dan): Ja. kobina Pejha, UI. 14. divizi- je 12 . 63250 Rogaška Slati- na 3. do 6. nagrada (po 100 ddn): Fi-anc Drobne, Ul. Bra- tov Kresnikov 21, 63000 Celje Nada Uran jek, Arja vas 37, 63301 Petrovče Ana žohar, Latkova vas 28, 63312 Prebold Ivan Rojšek, Ljubljan- ska c. 28, 63000 Celje. REŠITEV Vodoravno: KPD, LAH- TI, KRPAN, BRAHMS, ALA, 2VENKETANJE, HA1VTI,ET, KENT, ERARD, SEATO. ABOTA, ASTOR, ^tlev, vsota, adut, vt. Romeo, imam, pinc, lv, vitel, knuta, is. KRENJE, OSE, ELISA. Mai^ORKA, SO, METAN, Nandi, iz, RITTER, SKORJA, ATEJ. KONCAR, Rade, ks, sel. raža, anton. iris. IZLETNIŠKI KAŽIPOT NA RIFNIK BOGATA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA s pomladjo postaja lepa okolica Šentjurja izletnikom in turistom vse bolj zanimiva. Na samem vrhu 577 m vi- sokega hriba Rifnika, ki leži južno od Šentjurja so evrop- sko znana arheološka najdi- šča naselbin iz prazgodovin- ske, antične in pKJznoantične dobe. Po dolgoletnih razisko- vanjih in izkopavanjih, ki se odvijajo še sedaj leto za le- tom, so arheologi ugotovili, da so na Rifniku prazgodo- vinska grobišča in prazgodo- vinska naselbina ter pozno- anbično grobišče z antično in poznoantično naselbino. Obi- skovalec na vrhu Rifnika lah- ko vidi kamniti obrambni zšid, vrsto temeljev takratnih stanovanjskih stavb, vodni zbiralnik, temelj starokrščan- ske bazilike, stražamice itd. Predmete, ki so jih našli pri Lakopavanjih in sicer kera- miko, nakit, orožje itd. hra- ni pokrajinski muzej v Celju. Približno 100 m pod vrhom Rifnika je na severni strani manjši hribček, na katerem so razvaline gradu Rifniških gospodov, katerega lastniki so bili v 15. stoletju celjski grofje. V času kmečkega upo- ra leta 1635 je bil grad po- rušen. Dohod na Rifnik je možen iz severne in južne strani. Lepa pešhoja je iz naselja Podgorja od domačije Graj- šek, odkoder se v približno 45 minutah pride na vrh, do gradu pa rabimo le polovi- co tega časa. Motoriziranim izletnikom priporočamo vož- njo po cesti od Šentjurja proti Jakobu. Makadamska cesta ob potoku Kozanca v soteski med Resevno in Rif- nikom nas pripelje do ka- mnoloma v Sibeniku, kjer prt gostilni Slomšek zavije cesta navkreber do domačije Jaz- bec, odkoder je do vrha le še dobrih 10 minut. Najpa- metneje pa je pustiti vozilo v dolini in se peš napotit proti vrhu, odkoder je prelep razgled v vse smeri. F. B. KAKO JE S KREDITI SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM Ljubljanska banka — Splošna baai. ka Celje kreditira samostojne obrtnike, ki opravljajo proizvodno storitveno aH drugo dejavnost za osnovna sredstva za naslednje namene: — 2a gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov — za nakup domače opreme — za plačilo carine in stroškov uvo- za pri nakupu uvožene opreme — za nakup rabljene opreme od gos- podarskih organizacij, Investitor, ki želi dobiti posojilo, mora nepreklicno vezati domačo ali tu- jo valuto v višini 30 odst. od željaiega posojila. V ta namen sklene investitor z banko pogodbo o namenski vezavi Najvišji znesek pK>siojil je 500.000 din oziroma je višina posojila odvisna od Investitorjeve kreditne sposobnosti. Ob tem je najkrajša doba vezave 3 leta, najdaljša doba pa 11 let, kar je od- visno od namena vlaganja in sicer: — za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov je najdaljša doba vezave 11 let — aa nakup opreme in plačilo carine pa je najdaljša doba vezave 6 let. Kdo lahko dobi posojilo? Investitor, ki z banko poslovno sodeluje. To po- meni, da ima najmanj 6 mesecev pred vložitvijo zahtevka za posojilo pri ix>- slovnih enotah Ljubljanske banke na- loženo domačo ali tujo valuto kot var- čevalec ali kot imetnik tekočega ali deviznega oziroma žiro računa. Investitor, ki ob vložitvi zahtevka za posojilo ni poslovno sodeloval z banko najmaig 6 mesecev, lahko dobi pofiojilo, a se mu doba veaave podalj- ša za največ 6 mesecev. Banka obračunava obresti od ror mensko vezanih sredstev po 1J5 odst letna obrestni meri. Obrestna mera sa posojilo je odvisna od dejaivnosti sa- mostojnega obrtnika oziroma investl- borja: — za storitveno obrt je 8 odst. — za proizvodno obrt 10 odst. in za ostalo obrt 11 odst. In še kako je s pogoji za odobritev kratkoročnih kreditov samostojnim obrtnikom za obratna sredstva Samostojni obrtnik, ki sodeluje z Ljubljansko banko mora imeti pri po- slovni enoti, pri kateri zaprosi za kre- dit, odprt žiro račun preko kater^^ opravlja svoje poslovanje. Ljiihljanska banka — Splošna ban- ka Celje bo od 1. aprila 1978 odobra- vala kredite za nakup materiala in su- rovin (repromateriala) in premostitve- ne kredite za iziplačilo OD. NajviSjl znesek kredita je 300.000 din, obrestna meta pa je 11 odst. Vračilni rok je do enega leta in ga lahko samostojni obrt- nik izvrši v enem znesku ali obročno, kar mora biti navedeno v kreditni po- godbi. Znesek odobrenega kredita na- kazujejo enote ljubljanske banke na žiro račun obrtnika. POPRAVEK V prejšnji številki je prišlo do ne- ljube napake. V tekstu bi moral bdti odstotek vezave hranilne vloge 20 odst. zaprašenega posojila in ne 30 odstot- kov kot je bilo objavUjeno. 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 14 — 6. april 197^ LAŠKE ZAPORNICE ZAPIRANJE 10 MINUT PREJ — STO VLAKOV NA DAN Za stanovalce in za delav- ce nekdanje »Volne« v La- škem so zapornice pri želez- niški postaji velik problem. Sploh je težko reči, da bi pešci sploh hodili čez progo pod dvignjenimi zapornicami. Ob menjavi delovnih izmen množično hodijo čez progo mimo zapornic, kajti če bi hoteli čez po predpisih, bi morali na delo vsaj uro prej — in domov seveda uro poz- neje. Na delegatsko vprašanje (postavil ga je Rudi Pasarič) je prometna sekcija odgovo- rila, da so zaradi pogostih nesreč, ki so terjale mnogo življenj tn veliko materialne škode na železniških preho- dih, režim zapornic močno poostrili. Predpis je, da mo- rajo biti zapornice spuščene 10 minut pred prevozom vla- ka, oziroma ob dohodu s predhodne postaje (Celje — Rimske Toplice). Ker pa dnevno pelje skozi Laško oko- li 100 vlakov, pride en vlak na vsakih 14 minut. Seveda pa vlaki ne vozijo tako, da bi bile zapornice vsakih de- set minut dvignjene za bore štiri minute, se zgodi, da so spuščene tudi po pol ure. Za- kaj? Ker se pripeti, da gre- sta iz C3elja dva vlaka z deset minut razlike v odhodu pro- ti Laškem, in ko je drugi vlak na laški postaji, pelje iz smeri Zidanega mosta vlak ravno s postaje Rimske Top- lice proti CJelju. Tako dobimo seštevek trikrat po deset mi- nut ... Vse lepo in prav. Red mo- ra biti. Vprašanje je, če za- res 10 minut reši zadevo, kaj- ti ljudje hodijo čez progo tu- di mimo spuščenih zapornic. Kaj jim drugega preostane? Težje je z avtomobilisti. Ti se ne morejo stiščati pod za- pornicami kot pešci. Odkar pa je prepovedana vožnja po cesti mimo pokopališča v eno smer, so dobesedno »hendike- pirani«. Ne pomaga nič — stati je treba pred zaporni- co po 10 minut najmanj, če ima voznik seveda srečo. Kaj storiti? Da bi vlaki vozili manj po- gosto, je težko verjeti, prej obratno. Da bi čez progo zgradili nadvoz, je tehnično hud problem, da o sredstvih sploh ne govorimo. Spet odpreti cesto mimo pokopališča in urediti pri- ključek na glavno cesto-bolj pregledno? JURE KRAŠOVEC Dijaki Pedagoškega šolskega centra s svojim prostovoljnim delom v veliki meri prispe, vajo k lepšemu Izgledu šole. Med mladimi je tudi precej bodočih brigadirjev, ki bodo v poletnih mesecih odšli na delovišče v Reko, saj bo PŠC organiziral svojo brigado. NASA BESEDA 78 Gledališko srečanje mladih, ki ga v Celju gojimo že dobrih deset let in nosi naslov »Naša beseda«, ponovno potrjuje, da je zanimanje za gledali- ško dejavnost v Celju samem veliko. Kljub temu -pa, organizatorji z dose- ženim niso in ne smejo biti zadovolj- ni. Pogrešali so nastop mladih iz kra- jevnih skupnosti, delovnih organizacij in več sodelovanj z osnovnimi šola- mi. Prvi dan se je predstavila baletna skupina plesnega gledališča s svojimi »Preobrazbami«. Republiški selektor si je to skupino ogledal na premieri. Osnovna šola Veljka Vlahoviča je za »Našo besedo 78« pripravila kar dvo- je del: »Veselo ringaraja« kot primer podajanja poezije mladih in najmlaj- ših in »Zimzelen pod snegom« kot ži- vahetn način in z izvirno postavitvijo dodelano šolsko proslavo. Kot gostje srečanja so bih dijaki koroške dijaške zveze s »Plešočim osličkom«. V pone- deljkovi večerni predstavi so nastopili dijaki in dijakinje Ekonomskega šol- skega centra z iztx>rom Menartove poe- zije »Igla skelečih let«. Kot zanimivost tega večera je- bil avtor besedila Janez Menart, ki je sodeloval tudi na razgo- voru in dal svoje mnenje o načinu podajanja njegovih pesmi. Ta večer je nastopila tudi mladinska recitacijska skupina Tehniškega šolskega centra z izborom poezije različnih avtorjev in mu dala naslov »Torzo« (Ne dolži ogle- dala, če imaš grd obraz). Večerno pri- reditev je zaključila izrazno-plesna skupina Pedagoškega šolskega centra z originalno postavitvijo »Fabrikat«. Drugi dan so bile na sporedu na- slednje predstave: Zdravstveni šolski center je v recitalni obliki predstavil pesmi Celjanke Lorenčakove, gimnazija je poslala na srečanje recital pesmi Rabindranatha Tagore, Pedagoški šol- ski center pa je uprizoril lutkovno igrico (v živi izvedbi) Braneta Puntar- ja »Hruške gor, gruške dol,« mladinski klub je prijavil skupino »Odprtih rok« s priredbo radijske igre »Hrup osonč- ja za vas«, dijaški domovi so pripra- vili uprizoritev »Kulturni dogodek v mestu Gogi«, zaključila pa je izrazno- plefena skupina Pedagoškega šolskega centra z baletom »Akt«, g 2VIŽEJ SZDL ŠENTJUR ZA UČINKOVITEJŠE DELO KS — JAVNE RAZPRAVE Pri Občinski konferenci SZDL Šentjur bo stekla raz- prava o delu in organizira- nosti krajevnih skupnosti. Razprava pomeni prispevek k obravnavanju študije o na- daljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samo- upravljanja in predstavlja tu- di iskanje rešitev za zagotav- ljanje uspešnejšega dela dele- gacij in samoupravnih orga- nov v krajevnih skupnostih. Dala pa bo tudi pomembne napotke za še boljše delo v naslednjem obdobju. V Šent- jurju pristopajo k ocenjeva- nju dela krajevnih skupnosti kritično, kar ne pomeni, da na tem področju doslej niso bili uspešni. Nasprotno. Pri delovanju krajevnih skupno- sti so v občini Šentjur do- segli vrsto pomembnih uspe- hov. Vse krajevne skupnosti so sprejele svoje programe, za njihovo uresničitev je bil izglasovan samoprispevek. Veliki uspehi so bili doseže- ni pri izgradnji cest, vodo- vodov, komunalnih naprav ipd. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih je uveljavljena praksa, da občani poleg sa- moprispevka sodelujejo pri izgradnji različnih objektov še z lastnimi sredstvi in de- lom. Tako lahko rečemo, da so občani sprejeli krajevno skupnost »za svojo«, zaveda- joč se dejstva, da je krajev- na skupnost sredina, kjer lah- ko skupaj z drugimi občani in v tesni povezavi z zdru- ženim delom rešujejo svoje vsakodnevne probleme. Dokaj razgibano je tudi družbeno- politično delo po krajevnih skupnostih, kakor tudi delo raznih društev in družbenih organizacij. Vsi ti in še drugi pozitiv- ni rezultati so tako pomemb- ni, da lahko delo krajevnih skupnosti v šentjurski občini ocenjujejo za pozitivno. Res pa je, da vsi ti uspehi niso uveljavljeni v vseh krajevnih skupnostih enako in celovito. To je tudi povod za kritično ocenitev dosedanjega delova- nja krajevnih skupnosti, nji- hove organiziranosti, metode dela, financiranja programov itd. Sedanja organiziranost kra- jevnih skupnosti že prerašča številne zastavljene naloge. Pojavljajo se problemi pre- obremenjenosti posamezni- kov, pojavlja se tudi vpra- šanje, kako na racionalen na- čin vključiti v sprejemanje odločitev čim širši krog ob- čanov in zagotoviti celovitost pri delu. V naslednjem obdobju naj bi bile krajevne skupnosti v šentjurski občini torej druga, če organizirane. Najširša ob lika sodelovanja občanov pri urejevanju zadev bodo še na^ prej zbori občanov, ki pa bi jih sklicevali po posameznii naseljih krajevne skupnosti ij le izjemoma za celo krajev^ no skupnost. Za posamezne dele krajevne skupnosti ozi. roma vasi bi v bodoče skli cevali različne interesne zbo re. Tako na primer zbor pot-' rošnikov, zavarovancev, sta- novalcev in podobno. V vseh krajevnih skupnostih bi na novo formirali zbore delega tov KS. To naj bi bili naj- višji samoupravni organi. Ož- ji izvršilni organ zbora del& gatov bi v bodoče bil svet KS. Pri zboru delegatov pa kaže formirati še nekatere komisije, ki bi prevzele kon- kretne naloge. Pomembno na- logo na področju delovanja krajevnih skupnostih bodo imeli tudi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samo- zaščito s svojimi komisijami- Javna razprava, ki bo or ganizirano stekla v občini Šentjur, naj bi torej temelji' to ocenila dosedanje delova- nje krajevnih skupnosti ter postavila izhodišča za orga- niziranost in delo v bodoče. MATEJA PODJED PREJELI SMO ^^^H ^^^^^^^ ^^^^^^ ^ lEm^^ O OBRTNIKU V ZIDANŠKOVI ULICI Na članek »KDAJ REŠI- TEV«, objavljen na 10. stra- ni Novega tednika št. 12 z dne 23. marca 1978, daje ob- činski inšpektorat v Celju to- le p>ojasnilo: Samostojni obrtnik Mihael ICNEZ opravlja v Zidanško- vi uUci št. 3 v Celju dejav- nost v stroki ključavničar- stva z dovoljenjem pristojne- ga občinskega upravnega or- gana od 15. maja 1968 dalje. Odločba o obrtnem dovolje- nju, ki je bila izdana dne 9. maja 1968 po poprejšnjem ugotovitvenem postopku in po izpolnitvi zahtevanih po- gojev, je postala pravnomoč- na, ker je v zakonitih rokih nihče niti z rednimi niti z izrednimi pravnimi sredstvi ni izpodbijal. Obrtnikova de- javnost v prvih letih verjet- no tudi ni vznemirjala stano- valcev, sicer pa je tudi že takrat opravljal večja dela večinoma na terenu. O nesoglasjih, ki so priče- la nastajati med obrtnikom in stanovalci, so bile inšpek- cijske službe obveščene pr\dč dne 9. aprila 1975. Na tej podlagi so opravile 24. sep- tembra 1975 terenski ogled z ustno obravnavo in v tem uradnem dejanju poskušale glede na dane možnosti do- seči pomiritev. Toda spori, ki so po izjavah stanovalcev nastajah predvsem zaradi hrupa, ropota in tresljajev ter zaradi občasne uporabe dvorišča za obrtno dejavnost, so se z večjo ali manjšo in- tenzivnostjo nadaljevali in v letu 1977 dosegli svojo kul- minacijo. Zato so bila v tem času storjena še nadaljnja številna dejanja — kar doka- zuje tudi dokaj zajeten spis v tej upravni zadevi — pred- vsem v iskanju drugih pri- mernih prostorov. Pri tem je bila poleg samega obrtnika in pristojnih občinskih služb angažirana tudi strokovna služba samoupravne stano- vanjske skupnosti. Obravna- vanih je bilo več variantnih rešitev, vendar nobena od njih ni bila dokončno spre- jeta. Zato je bila na eni od zadnjih obravnav dne 28/7— 1977 tudi sprejeta ugotovitev, da takšna dejavnost v smi- slu odloka o namembnosti in gradnji poslovnih prostorov v občini Celje (Uradni list SRS, št. 24/75) ne sodi v ožji mestni center, in sklep, da se uvede postopek za sod- no odpoved najemne pogod- be. Inšpekcijske službe so pri obravnavanju tega primera vseskozi upoštevale interese in upravičene zahteve stano- valcev in v mejah svojih po- oblastil izvajale potrebne uk- repe. Utemeljenosti raznih obtožb, tako z ene kot z dru- ge strani, niso preverjale, ker so za to pristojni drugi or- gani. Pri pregledu poškodb na zgradbi pa. so ugotovile, da so take razpoke za vrsto gradnje in starost zgradbe normalne, kljub temu, da se zvok in tresljaji ob udarcih prenašajo po zgradbi in jih je čutiti v stanovanjih. To povzroča, da se v prebeljenih steneh razpoke ponovno po- kažejo. Močno posedanje ste- ne v stanovanju Jožeta JO- HANA bo verjetno posledica naknadne gradnje predelne stene na netrajno leseno pod- lago, ki je sčasoma strohne- la. Konstruktivno bi še naj- večjo nevarnost predstavljali močni koncentrirani udarci na tlak delavnice, ki je na kletnih obokih. Na dvorišču in ob vhodu v stavbo so vidne odrgnine fasade. Dolgotrajni postopek se za- ključuje v korist stanovalcev. Dokončni rok za izselitev de- lavnice bo določilo sodišče, upoštevajoč pri tem tudi obrtnikove zakonite pravice. Inšpekcijske službe pa se bo- do tudi dotlej prizadevale, da bo obrtnik upošteval vse po- goje, pod katerimi mu je bi- lo izdano obrtno dovoljenje, in s svojo dejavnostjo čim manj vznemirjal stanovalce. OBČINSKI INŠPEKTORAT 'VBOINE CELJE PREBOLD:MLADI Preboldska OOZSMS ima vedno večji ugled i>o vsej Sloveniji, kar pa nikakor ne moremo trditi tudi za ug- led v samem Preboldu, kjer je prepad med mladimi in starejšimi vedno več- ji. Kar organizira preboldska mladina, je za odrasle razen redkih izjem tabu. Pred kratkim je gledališka družina v Preboldu priredila igro Kastelka. Ne vem več katera ponovitev te igre je že bila to. Kinodvorana v Preboldu je bila nabito polna. Bolj nabita je bila le še pred let-om, ko so brhke Brazilke v bikinikah navduševale preboldski moški svet. Ta zadnja izvedba Kastel- ke je bila po mnenju nekaterih — sam si je nisem ogledal, morda celo naj- slabša, Prebold pa jo je navdušeno po- zdravil. Prvega aprila pa je bila v Preboldu prireditev v okviru Naše besede 78. Plakate je bilo moč videti na vsakem vogalu in pričakovati je bUo, da bo dvorana tudi tokrat nabito polna. To- da na veliko presenečenje organizator, jev, si je to prireditev ogledala samo mladina z redkimi nekoliko starejšimi izjemami. Prireditev je bila, kar se tiče izvedbe in organizacije zelo kvali- tetna. Igricama Ostržek in Poroka ce- sarja Janeza, bi lahko očitali, da nista aktualni. Mogoče sta to res že malo obrabljeni temi, kljub temu pa je tre- ba pohvaliti mlade igralce v Ostržku, od katerih nekateri veliko obetajo. To so sami preboldski osnovnošolci. Prijetno nas je razvedril tudi reci- tal Pomladna razprodaja, ki so ga sproščeno in mladostno predstavili učenci preboldske osnovne šole. Naj- bolj lwaliteten pa je bil nedvomno re- cital ICam greš človeštvo, ki ga je pripravila OOZSMS Prebold. Recital govori o aktualnih temah kot so: osam- ljenost in nemoč mladega človeka, one- snaženost okolja, malomeščanstvo tn odtujenost človeka človeku. To je pro- blematika, ki danes pesti prav vse. Re- citalu ne gre očitati neizvirnosti, ker je nekaj povsem novega, iz njega pa vejejo mladost, svežina in stiska hkra- ti. Tudi besedila so za širšo javnost še sveža. To so dela mladih preboldskih literatov. Recital ima tudi ustrezno glasbeno spremljavo dveh akustičnih kitar. Igra je odlična, doživeta in po- hvaliti velja prav vse. Recital je zre- žiral Janko Napotnik ob izdatni podpo- ri vseh ostalih recitatorjev, ki so svoje delo odlično opravili. Ob teh res kvalitetnih nastopih pa se pojavlja vprašanje, zakaj ni bilo v dvorani tudi starejšega občinstva. Je starejše od te prireditve odvrnila le kratica (X)ZSMS, ki je bila na pla- katu? škoda! Takšne prireditve so na- mreč odlična priložnost za zbližanje starih in mladih. Kultura nas mora zbližati! Če ne sedaj, pa kdaj drugič- BRANE STR02ER NOVI TEDNIK — stran 7 ii-~-S. april 1978 VINOGRADNIŠTVO, HMELJARSTVO IN ŽIVINOREJA Jožeta smo ob našem obisku našli pri spravilu lesa Na nedavnih volitvah je t,il Jože Turnšek, sicer kmet 12 Založ pri Polzeli potrjen ja kandidata v zvezni zbor Skupščine SFRJ. Ta čast je nedvomno zaslužena, čeprav je še mlad, se je izkazal kot napreden kmet, kar se kaže na deset hektarski kmetiji, ki jo s svojo ženo Štefko in nje- no mamo zelo skrbno in ra- cionalno obdelujejo. Za mlada kmetovalca je Eiačilno tudi to, da sta se po rednem šolanju na sred- nji šoli posvetila kmetova- nju, šele pozneje pa sta se skupaj odločila za nadalje- mije študija na višji agro- nomski šoli v Mariboru. Kot sama pravita jima kmetija sicer daje dovolj, mislita pa, da je samo znanje tisto, ki ga ne more ničesar ne uni- čiti ne vzeii. Danes sta tik pred diplomo in že priprav- ljata vsak 'svojo diplomsko nalogo: Štefka kmečki turi- Km, Jože pa. vinogradništvo. Morda je taka odločitev Jo- žeta znak posebne ljubezni do vinogradništva, saj je znano da to p>odročje ni iz- razito vinorodno. Razen s to kmetijsko panogo se na Kor- barjevi domačiji, tako se tu po domače reče, ukvarjajo še s hmelj ar j en jem, glavni dohodek pa imajo od živino- reje. Kot večina kmetovalcev tu- di tukaj občutijo začarani krog prodajnih cen kmetij- skih proizvodov. Jože je pre- pričan, da te cene niso pri- merne, saj kmet kot pro- dajalec pravzaprav dobi naj- manj, čeprav je vložil največ sredstev in dela. Pravi tudi, da zakon tega ne more v celoti popraviti. Treba je lju- di, ki bodo pripravljeni za pravične odnose med kme- ti — prodajalci in družbo kot kupcem, se pošteno iz- staviti in vztrajati dokler ne bodo urejeni. Ko bo enkrat to urejeno, meni, da bo kme- tu mnogo lažje. D;mes nam- reč ni problem na kmetiji Tekst In folo: TO\E T.\Vt.4LR ustvariti tržne viške, težje pa jih je ugodno prodati. Zanimalo nas je tudi kaj meni o 2Klruževanju dela v kmetijstvu. Dejal je, da bo združevanje dela na tem po- dročju verjetno potekalo po- časneje kot drugod. Pri kme- tih gre za čustveno naveza- nost na zemljo in težko se bodo odločali za kakršnokoli združevanje. Zemlja jim namreč p>omeni varnost, ki je ne marajo izgubiti. Po- goj za uspešno združevanje je torej pridobiti si zaupa- nje in ga potem seveda ne izigrati. Drugače je na tem E>odročju že več drugih ob- lik združevanja kmetov. Zdru-. žujejo se predvsem v stroj- ne skupnosti, v katerih po- tem skupaj kupujejo drage stroje, jih uporabljajo in skrbijo za njihovo vzdrževa- nje. Nekaj primerov je tu- di, ko so kmetje združiU čredo in s skupnimi močmi skrbijo zanjo. Sicer pa. pro- ces se je pričel in kakorkoli že — se bo nadaljeval. Tudi kmetje namreč vedno "oolj sp>oznavajo, da je njihov bolj- ši kos kruha v napredku, del napredka pa je tudi združe- vanje dela in sredstev. Poseben problem na slo- venskem prostoru je tudi brezglavo trošenje dobrin ob- delovalnih površin. Jože nam je o tem povedal tole: »Res je, da doslej naši načrtoval- ci še niso našli najustreznej- še poti kako očuvati obdelo- valno zemljo in v gradbene namene uporabljati samo ne- rodovitna zemljišča. Uvideti je namreč treba, da je po- zidano zemljišče za pridobi- vanje hrane za vedno izgub- ljeno. Vemo pa tudi, da nas je vedno več, torej bo tudi hrane potrebno vedno več. Ze tako se v nekaterih pri- merih uničevanju zemlje ni mogoče izogniti, tu gre za gradnje cest in podobnih ob- jektov, zato moramo biti preudamejši, ko pripravlja- mo urbanistične načrte in podobno. Mislim, da skrb za vsako ped obdelovalne zem- lje nikakor ni pretirana.« Seveda smo se pogovarja- li tudi o načrtih tako kmeta kot delegata. Korberjevi so se odločili, da bodo svoje kmetovanje preusmeriU v vzi"ejo brojlerjev. V ta na- men že imajo pripravljene načrte za vzrejališče, pri- pravljajo l>a tudi že mate- rial. Medtem ko bodo mo- rali gradbeni material kupi- ti, imajo doma dovolj lesa. Računajo, da bodo seveda s pomočjo KK Hmezad Ža- lec piščance že letos vselili. Kot delegat pa se bo Jože zavzemal za reševanje števil- nih problemov, ki tarejo kmete in jim na ta način pomagal do boljš^a jutri. KORENOVA MAMA UMRLA ZAPISI O SKROMNI IN TIHI ŽENSKI IZ PETROVČi Pred dnevi je nenadoma mnrid ena najstarejših ob- čaak žalske občine, 97-letna Korenova mama iz Petrovč. N>iia mati je bila vaška toinarka, ki je vse svoje ži- vljenjske moči pustila na tiijih poljih in to za skrom- no skorjico kruha. Ze za- tega ni svoji hčerki pri- voščila dninarske usode, zato io je namenila v uk vaški ^vilji. Zal pa njena učitelji- ^ ni bila priznana obrtnica * tako mlada učenka ni do- ^''h obrtnega dovoljenja. Še- ^ s podpisi sto strank, kar j* biio porok, da zna vešče •^ravljati svojo obrt, ji je ^ uspelo in potem je Ko- fenova mama šivala celih Petdeset let. V tem času se 'e Pri njej izučilo 39 učenk, ^ katerih najstarejša, ki je ?^ra 81 let še živi. Osnovnih ^'viljskih veščin pa je Kore mama naučila kar sto "ieklet. Pa šiviljska obrt ni pome "''^ 2.a Korenavo mamo brez- ^rbnega življenja! Življenje slovenskem podeželju ^•"ed drugo svetovno vojno bilo laliko. Kmetje nLso ^^t^U redno plačevati šivilj- ah uslug. Z možem sta pri- graditi hišo, za katero se zadolžila s hiix>tenč- ^ posojilom z visokimi ob- ■^^•mi. E)olgove zanjo sta od- mevala vse do pričetka ^Se svetovne vojne. 1^"^^ med ohe*ma vojnama ji Omogočil boljšega življe- . • inaoo je, da Kot&iiova mama nikdar ni bila vajena visoko računati svojih stori- tev, revežem pa jili sploh ni hotela. Zato ji čas kriz med obema vojnama in tudi v letih, ko so bili tx>ljši pogo- ji za zaslužek, ni prinesel ni- ti najosnovnejših dohodkov za solidno življenje. Vseeno pa ni nikdar obupala in tar- nala nad svojo usodo. Oba svoja otroka je uspela I izučiti. Hči za šiviljo in sina I za kolarja. Ko je bila stara I 73 let je opustila redno obrt. šivanja p« nikdar. Življenje sta ji popestrila vnuka, ki jima je velikokrat nadome- ščala mater, šele pri o.sem- desetih letih pa se je tudi za Korenovo mamo pričelo bolj- še življenje. Zato je s .skrb- no nego poskrbela njCTia hči, pa tudi vnukinja. Svoj čas je preživljala ob vnetem branju knjig, ter v družbi s štirimi pravnuki. Korenova teta, kakor 90 jo vse življenje klicali vsi va- I ščani, je biLa tilia in ski-om na žena. Vedno je znala po- magati ljudem v stiski. Ce drugače ne, potem z dobro besedo. Ljudje so jo imeli radi in zato so jo tudi .mno- gokrat obiskovah in to jo je navdajalo s posebnim po- nosom. Trdno vez pa je vse- skozi imela s svojimi učen- kami. Ni jih naučila le ši- viljskih veščin, marsikateri je pomagala z t>ogatimi živ- ljenjskimi izkušnjami in na- svetL JiVNEZ VEDEdNIK Korenova m.mia iz Petrovč v družbi z vnuki in pravnuki 7. APRIL — SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1 ^3 ^^^^^^j KRVNI PRITISK Na seji OZN 7. aprila 1948 je 26 dežel sprejelo Ustavo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ali mednarodno WHO). Junija istega leta se je sestala prva Svetovna zdravstvena skupščina v 2enevi, pod predsed- stvom velikana jugoslovanske medicine dr. Andrija Štampara, ter proglasila 7. april za svetovni dan zdravja. Vsako leto na ta dan objavi SZO geslo, katero naj bi bilo smernica za napore zdravstvenih delavcev cele- ga sveta v reševanju največjih zdravstvenih problemov našega časa. Leto.šnje geslo se glasi: »Znižujmo svoj krvni pri- tisk«. Daljnosežnost tega gesla dojamemo šele takrat, ko ugotovimo, kako razširjen in po svojih posledicah je lahko nevaren zvišan krvni pritisk. Novejša razisko- vanja so pokazala, da okrog 20 odstotkov odraslih prebivalcev ima zvišan krvni pritisK, zdravi pa se jih le 2—3 odstotke, torej, le okrog 10 odstotkov tistih, ki bi bili potrebni zdravljenja. Zvišan krvni pritisk je lahko posledica obolenja srca ali krvnih žil, obolenja ledvic, možgan ali hormo- nalnih motenj. So tudi primeri zvišanega krvnega pritiska pri katerih znanost še ni odkrila pravega vzroka, vendar so tudi ti primeri dostopni zdravljenju z modernimi zdravili in primernim načinom življenja. Lahko reče- mo da je ne glede na vzroke, možno znižati previsok krvni pritisk pod pogojem, da se ta pravočasno ugo- tovi oziroma odkrije ter ustrezno zdravi. Po drugi strani pa moramo omeniti, da se pri ne- zdravljenih osebah z zvišanim 'crvniin pritiskom, izra- zito bolj pogosto pojavljajo srčne in možganske kapi. V razvitih deželah, med katere se je uvrstila tudi naša, predstavljajo obolenja srca in ožilja najbolj pogost vzrok smrti, v .strukturi obolevnosti in tudi in- validnosti pa zelo visok odstotek. Vzroke tega pojava moramo iskati v načinu življe- nja modernega človeka, kateri hiti in se kljub temu premalo giblje kadi, prekomerno uživa alkohol in pravo kavo. prekomerno je in se redi, izložen vsakda- njim napadom na živčni sistem, toda brez »pravice« da se reši svoje lastne nakopičnene napadalnosti. Vsekakor moramo opozoriti na obliko gcila SZO, 7 katerem je poudarjeno, da mi sami naj znižujemo svoj krvni pritisk, kar pomeni, da vsak ix)sameznlk mora poskrbeti za svoje zdravstveno stanje. Tudi naša Listava jasno govori o potrebi in dolžnosti vsakega posameznika, da skrbi za čuvanje svojega zdravja. Upajmo, da do v letošnjem letu tudi pri nas orga- nizirana akcija zdravstvene služ>3e in vseh državljanov pripomogla k pravočasnemu ugotavljanju in zdravlje- nju zvišanega krvnega pritiska in tako izboljšala zdravstveno stanje našega prebivalstva. DR. ANA MAYER 16 LET PREDSEDNIK Pred dnevi je imela Krajev- na organizacija Rdečega kri- ža v Šempetru letno konfe renco, kjer so pregledali de- lo, ki so ga opravili lani ter si zastavili program dela. Po- ročilo o delu je poda! pred- sednik Anton Gros, ki to organizacijo vodi kar 16 let, in je dal kri fe štirldeset- krat.. Organizacija sodi med najbolj deloa-ne tovrstne v žalski občini. 2e leta nazaj dajejo poseljen poudarek kr- vodajalstvu in res^iltat tega je, da že nekaj akcij nazaj nI bilo manj kot 120 krvo- dajalcev. Poleg tega imajo še več drugih stolnih akcij in sicer: teden zbiranja papir- ja, teden boja proti pljuč- nim boleznim in kajenju, ak- cija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, mesec boja pro- ti alkoholizmu in drugo. Ve- liko skrb posvečajo tudi vzgoji F>odmladka. Na OS Bratov Juhart vodi najmlaj- še člane organizacije Justina Marko. Mladi so še p>osebno prizadevni pri izpeljavi po- sameznih akcij. Pogoj za ta- ko uspešno sodelovanje je seveda tudi tesno sodelova- nje s krajevno skupnostjo. V programu za tekoče leto so se odločili nadaljevati z vsemi doslej vpeljanimi ak- cijami, povečati število kr- vodajalcev in se še naprej boriti za kar najbolj luima. ne odnose med prebivalce Šempetra. Za novega predsednaka jo bil izbran Lado Dolar. Na sliiki: .Anton Gros, ki je vo- dil organizacijo 16 let, sedaj pa se je odtegnil .^amo pred- sedovanju, ne pa tudi aktiv- nemu delu v organizaciji. Tekst in foto: T. TAVČAR .pžETURNŠEK 8. ttran — NOVI TEDNIK St. 14 — 6. aprit \ STALNI SEMINAR ZA KULTURNE DELAVCE DOVOU POGLOBUENO KONČNO STALNA IZOBRAŽEVALNA AKCIJA Ri>d.ila se je zamisel, pa tudi potreba ji je botrovala hitreje na dan. da u.stano- vimo v Celju »stalni .seminar« Sla delavc.e v kulturi. Gre za konkreten \'zgojni in izobra- ževalni načrt, ki ga je izde- lal celjski Razvojni center v sodelovanju s Kulturno skup- nostjo in Zvezo kulturnih or- ganizacij Celja. Osnovno iz- hodi-^e stalme i9M>braževalne akcije pa je akcija Ok)vek, delo, kultura. Kc« piše uvo- doma T gradivu načrta za Ktalni seminar, je njegova te- mffljiia naloga, da izhajajoč iz kulturnili potreb f;eloui©ga prebivalstva organizira in usposobi delavce, ki naj obli- kujejo kulturno politiko in snujejo kulturne akcije v sle hemi temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti itd., povezujoč se pri tem s kultumo politiko in akcijo širše skupnDSti. Stalni seminar predvideva aa svoje delovanje pet osnov- nih slaipin in sicer bi to bili organizatorji kulturnega živ- ljenja, režiserji, zborovodje, mladi kulturni deflavci in pro- fesiormlni delavci t kulturi. V prvi skupini naj bi izobra- ževali 208 slušateljev. Preda- vateljski zbor bi se formi- ral za vsako skupino pške8a šolskega cwitra in Marksističnega centra. Na kratko poglejmo samo nekaj tem. ki so predvide ne: branje in knjiga, radio, televizija in film, gledališče, kulturna dediščina in sodob- no likovno ustvarjanje, kul- tura dela in življenja, ekolo- gija, zdravstvena kultura (.splošna in individualna), re- kreacija, kultura bivanja, družabno življenje, predvide- ni pa so tudi debatni se- stanki. Temeljni programi za vsako .skupino so vsekakor podrobneje obdelani, zelo na- črtno in poglobljeno, tako da lahko trdimo, da doslej še nismo imeli v občini tako- te- meljito pripravljene stalne ia- obraževalne akcije širšega družbenega pomena na pod- ročju kulture. Za vse grupe je tudi predvideno, da dolo- čen del programa izvedejo v 108 urah letno, kar p>omeni devet UT dela na mesec, ta obremenitev je razporejena na več dni v mesecu in zato ne predstavlja zmanjšanja delovnih obveznosti udeležen cev in ne prevelike otareme njeaiosti v prostem času. Stalni stftninar, če zdaj po- gledamo njegovo organizacij- sko hrbtenico, usttinovi sa moupravna interesna skup- nost za kulttm) na osnovi programa s soglasjem SZDL, ZKS. suidikata, ZSMS in skupščine občine Celje. Stal- ni seminar vodi programski svet, ki ga imenuje kulturna skupnost in šteje 20 članov, njihov mandat pa txaja štiri leta. Slušatelji iz\'olijo v vsa- ki skupini dva delegata, ki skupaj forniirajo svet stal- nega seminarja, svet pa for- mira stalni komisiji in sicer komisijo za program in ko- misijo za razvoj samoupravne organiziranosti. Stalni seminar bo živel od denarja, ki bo pritekal po sa- OKRipravnem sporaziunu. DRAGO MEDVED GOSTJE IZ MARIBORA < vi 5. do 11. aprila t rlju gar IS™/*« je l//veni".| v »ui- mroju doinučiti poustvarjak«-> — (.«'ljsUpga godaliH-ga oik«.-;ti';i, lU se to leio seUnik po.iaxlja v rediu-ai abonmaju KoiK'«>r1nc poHloviiiiiic« Celje, l^'le,;:l diie — 31. niai-L-a — je cr.kester 0«tl(rra( dva k<>ni'rrU /,» mladino ter UMo še »eteriu koncert •b 1«..^) » .Narodnrm donm. a.sa AlliiiiOiii ja. Svi'či»ii« v/dušje. ki ga Ja Aibtnonijer potiKini UaveU * svojo jasnn. pregledno in hkrati p<-vno tematiko u.stv.»ril. je dopolnil it zvok orgel nska s'''»dnj,i le-teh omogoča doKaj dobro iniitirati x-vok or^ei » pisOali, bolje v diskantu kol v iMUtili, ne more pa jili nadom-.-stiti. Lsi>ešno je z njimi uprav- ljal ii4 pridal >voj diln. pianist Hiiiko Haa.s. Orkester je sklad- bo podal prepričljivo, dovolj izrabiti ho bili tudi soli. S smi- selno jca>novo koiicertiu-i^a progiaMi.i i;as je orke.ster ;»opei.jal T abdobje galantnega .»"tila. na prdiod iz baroka t Kla»iko. Prisluhnili .smo 1'iiilippa i'-, llaeha simloniii št. J. Baročno IgrivoNt in hkrati ponipoziiost nam je orkester sicer pričaral, iml Pa orkestraši vedno ne rtafcirajo iigojjiOnim, dinamičnim ta drugim zahtevant dirigenta, kar priiK-lje do prepočasnega Utnpa mt-gsaktnosti .»eiatfriU vstopov ter /manjšanju izraz- Boi^ti. V Iretjeni stavku se še poseln-j lepo vključu.je klavirski part, ki ga je iisp<'-šno izvedla pianistka — prof. .Martnka tMUitiu. H gradaciji konct-rlne},a projjrama m Izvajanja orke- aira nasploh, je nedvormo pripomogel Tartinijev koncert /a TJolino in godalni orkester, ki ga je izvajal violinist — prof. Kadovau >lar>in, ki jv sici r član orkestra. (K-itno je bilo, da M>lLst koncert odlično našludiral, tako v tehničnem kot r nuzikalnem smislu, da pa mu razumljivo /aridi le občasnega koncertiranja ui mogoče skladl>e podati s tako mterpretacijsko liraznostjo, v kakršni je vgra.iei.a tudi solistova osebna nota. V Izmenjavi tutti-soli, v i»rvcm stavku orkesfer žal ni dovolj efcsaktoo sledil dirigcntovim in solistovim zahtevam — »brem- XBnX-<. Odličen pa je l'il diugi stavek, kjer je orkester p«l;a- tal svoje prave odlike. iMlIike odličnega komornega muziciranja, tsraziiosti ter obč.itka za spremljavo. Takemu miiziciraiiju se Je odzval tudi solist s pnccjšnjo mero izrazitosti. Tretji stavek Je bil morda za spoznan.je prepočasen, venilar menim, da je bil tempo zavestno prila;,-ojrn zmogljivostim izvajalcev. Kratka ■krbiio naštudirana kadeina je bila prijeti-n zaključek prvega dela koiirerta. \ drugem delu konce ta smo slišali (iriegovo Siiito (»tih norveških plesov. Orkester ji skladba dobro izvedel, nioida m sodilo stavke bolj knntrustirali. preclis<-m v (liiiuiničnein MniKlu. Naj omenimo vzorno el.sukten začetek v PrcUulij, do- bra izveden soli čel v .*šarab;iiidi, dobro izvi-deno rom.inličiio nsnovano Arijo Ur odlično izveuen rtiguididi (a-b-a) z lepimi piszicati. V zaključni, spevni melodični liniji je orkester po- kazal svojo naslednjo kvalittlo — orkestrski ivok uigranega orkestra. Pomladna Suita je romantično impresivna skladba, r. ■rkaj modernejšimi kompozicijskimi elementi. Orkester kot tudi pianistka — prof. Saiicinov^ so skl.idiio dobro izvedli, morda bi bilo potrebno malo več lahkotnosti, i<;rivosti (|irvi •tavek). Najbolje izveden je hii drugi stavek — Marjetica. Od- ličen zaključek tega stavka jc poslušalce .skoraj priv.-del do Bpont.iiiega vmesnega aplavza. K ugodnemu razpoloženju po- slušalcev je tudi prispevata prisotnost skladatelja T. llab<'ja. Orkester je koncert /Jiključil z Bartokovimi Romunskimi plesi. Ive-tl zahtevajo eksakien rlten kontrast med stavki ter t nekaterih plesih izredno hiter tempo. Večino teh /ahtev Je ©rlMfitru uspelo izvesti, saj je publika »zahtevala« dodatek ozi- roma ponovitev, tirkestcr je dodal zadnje tri plese (Toarga Ktmaiieaiica, Maruntel 1 ter Maruntel II). Menim, da Je potrebno v zaključni be.sedi poudariti, da je orkester od lanske s«-zone zopet naredil kvalitetni korak naprej, da postaja uigrano koncertno telo, ki nedvomno zasluži svoje prioritetno mesto t okviru kulturnih prizadev.inj amaterskih sutavov T celjski olK-ini. >se po.sebej je treba pohvaliti i/reden trad ter požrtvovalno in neset.ično delo orkestrašev kot tiidi dirigenta. Pomembnejši problem, s katerim se orkester sn-cuje, Je skrb za kadre. V kolikor bomo ▼ Celju vsi Talnteresiraai in odgovorni podprli ttsti načrt razvoja glaslieae šole ▼ Olju, ki izlia.ia fat realnih postavk In podatkov, ho tudi ta prohli'in rešen. V tem načrtu ima svoje mesto tudi itMnerjen« iaobraževanjr, vendar 1m T vsebinskem smislu. VID MARCES PREDSTAVLJAMO KANDIDATKO BODIMO BOLJE PRIPRAVLJEN PRAVI ALENKA GAJŠEK-KRANJC O KULTURNIH VIDIKIH Bodoča pred-sednica skup- ščine .samt)upravne interesne skupnosti za kulturo občine Celje, Alek.sa Gajšek-Kianjče- va, sioer žziptASlema kot psi- hologinja V celjskem Razvoj- nem centru. Spoznal sem jo že pred leti na mladinskem komiteju. Kar nekaj časa je že minilo od takrat in med- tem je študirala, poglobila 2!nanje in zdaj je pred odgo- vorno nalogo. Voditi bo tre- ba skupščino kulturne skup- nosti, ki je bila štiri leta v izkušenih rokah profesorja in kulturnika Antona A.šker- ca. Seveda ni vse samo pred- sednik, saj so bistvo skupšči- ne delegati in letos jih bo več kot kdaj koli. Raviio zato in zaradi žtevilnih nalog, ki so v kulturi prisotne, je tvidi predsednikova naloga odgo- vorna in zahtevna. Zato tu- di tale klepet, kajti zanimalo nas je, kakšni so globalni pogledi b(xioče predsednice skupščine na bistvene raz- vojne in vsebinske silnice v kulturi celjske občine. NOVI TEDNIK: »Kako .je čutiti utrip podružbl.jan.ia kulture in kako se skozi priz- mo te naloge čuti utrip, ozi- roma, naj bi se čutil utrip dela skupščine?« ALEK.SA f;A.IšEK-KR.\NJC: »Prav gotovo je ta utrip moč- nejši, kot kdajkoli prej, saj je takorekoč še do včeraj ve- ljala kultura kot privilegij posameznikov ali posameznih skupin, danes pa že o nje- nih razvojnih možnostih in vsebinskih kreacijah razprav- ljamo in odločamo vse bolj na široko. Skozi to vidim tu- di utrip skupščine, ki mora dejansko skozi svoje dele- gatske organizme prinesti vse tiste najbolj bistvene odločit- ve za razvoj kulture v obči- ni in na sploh. Menim pa, da so delegati še vse prema- lo pripravljeni za svoje, pre- malo poznajo njegovo vsebi- no in je zato včasih tudi raz- prava na slabšem kakovost- nem nivoju. Tudi to je res, da delegat še pride na sejo skupščine, potem pa ne naj- de več stika s svojo sredino, ki ga je delegirala, ne poro- ča o tem, kaj je skupščina sklepala. Zato se večkrat trga kontinuiteta delegatskega de- la. Tu bomo morah naredi- ti nmogo, da bomo s tega vidika poglobili kakovost sa- moupravljanja in seveda tu- di odgovornost do tega čast- nega dela.« NOVI TEDNIK: »Je torej splošno pojmovanje kulture odraz .sUtnJa v njej sami, oziroma odnos delegatov do n,fenih vsebinskih proble- mov?« ALEKSA GAJŠEK-KRANJC: »Prav got.ovo nam še manj- ka nekaj v zavesti, še ne pojmujemo kulture kot ne- kakšno celoto v našem živ- ljenju in delu. Preveč ozko jo še gledamo. Ce kdo po- misli na kulturo, potem po- misli na gledali.šče, muzej in koncert, morda že na film ne več, da o okolju, lastnem vedenju niti ne govorimo. No, to so še ostanki pre- teklosti, saj je sama kultura včasih premalo naredila za svojo navzočnost v širšem družbenem prostoru, preveč je bila zaprta v svoje notra- nje kroge in probleme. Več ali manj smo bili samo na- vajeni jadikovanja, kako družba malo daje za kulturo. Mislim, da se je danes njen položaj in ta odnos že pre- cej spremenil in da kultura še kako postaja del te druž- be, celo njen oblikovalec, njen vplivni faktor.« NOVI TEDNIK: »Prav go- tovo pomeni v bodočem kul- turnem programu celjske kulturne skupnosti investicij- ska dejavno.st zdrav Ij starih ran. Kako Jih n zagotavljati v bodoče, .saj mo, da so investici.je i nančnih načrtih najprej > letele« ob najmanjši kor( ji prispevne stopn.ie?« ALEKSA GAJŠEK-KRA] »Menim, da moramo i sticije izvajati zelo nači Težko bi v tem trenutku vorila že o prioriteti, ke premalo poznam dejai stanje, samo vsakemu ras niku mora biti jasno, d načrtno in dolgoročno i sticijsko vlaganje lahko nese njihov pravi učinek, tura pa je bila doslej d na več ali manj občasnil jekcij, ki pa ne morejo ti vidnejših pozitivnih p dic« NOVI TEDNIK: »Ko g rimo o razvoju kulturi živl,j<*nja celjske občine, kakor ne moremo mimo rovske problematike, h jo reševati, saj kadrov manjku,je, navzoča je flut ci.ja. slabi osebni dohodi primerjavi z gospodarslvoi ALEKSA G.-U.-SEK-KRAI »Tudi tukaj ne bomo p daleč brez načrtnega ( Predvsem je treba uvi mlade. To se seveda da na amaterskem podre manjka pa nam tudi Ij« visoko izobrazbo. Precej pomagal stalni seminar dela\>s v kulturi, ki na, začel delo\vti kaj kmalu.« NOVI TBDNIK: »Za ključek mordw še nekaj ' moupravnem položaju ki re: kako ga poglabljati, širše odpirati vrata?« ALETi^A G.^JŠEK-KRA' sSt^sed je bilo že doslej volj. Potrebno je še bolj ' kretno delo. Več dogov« nja, bolj dorečeno je ti tudi z določenim poguH iti v svobodno menjavo la, vzpostavljanje dohod nih odnosov. Kot da se ' mo ponujene roke zakof združenem delu. še tjolj^ ramo biti informirani in malo se poznamo med boj. Odprtih je torej možnosti, potrebno bo * dovolj samoiniciative. RAZSTAVA LJUBICE KOČICE Običajno se srečujemo z lju- bico Kočico in z njeno ustvar- jalnostjo v njenem ateljeju za estetsko oblikovanje stekla v Ro- gaški Slatini. Tam lahko opazu- jemo zanimivo delo, ki je vezano na oblikovanje in dekorarljo ste- klenih in keramičnih unikatnih izdelkov. Ob tem lahko najbolj spoznavamo ljubico Kočico, r.je- no usposobljenost doseženo na zagrebški šoli za umetnost in obrt, njeno izkušenost pridoblje- no z dosedanjim delom, pa ludi njeno poznavan.je tehnoloških ziiačiinosti steklenega In keramid- neiia materiala. Značilno za ustvarjalno dejav- nost Ljubice Kočice Je, da vse njriH- izdelke, ki so bodisi en- kratni reprezentančni dekorativ- ■I ariMumU M gm a^abiii, «4- nesejo »potrošniki« sproti iz ate- lje.|a in jih zalo ni možno več videti ali c«lo sistematično ob- ravnavati ob sestavi oblikovalne- ga ustvarjalnega opu.sa. Zato imajo občasne razstave za prezentaci.jo kreativnosti Lju- bice Kočice posehen pomen! Žal Je teh razstav kljub veliki ak- tivnosti renomir.tiie avtorice na na.šem področju vse premalo. Zdi se mi namreč, da je nujno, da se prav s to vrsto specifične ne- javnosti javnost večkrat informi- ra in, da se ob tem vodi točnej- ša dokumentacija ustvarjalnosti atel.jeja, ki pomeni 7.animivo do- polnilo steklarski industrijsid de- javnosti T Rogaški Slatini. Za sedanjo razstavo v Kazstav- mttn salonu v Kugaški Slatini Je pripiavila Ljubica Kočica eiisklu- zivne keramične in steklene fi- guralne plastike in nekatere ris- be, ki dopolnjujejo dekoraiiviiost s pihanjobirajo papirčke, ki leže po tleh. Kante za smeti stoje v dPloč*'!^'^ razdaljah, toda to nič ne pomaga. Še vedno se najde kakšen drug neuix>raben predmet kar zra- ven koša, le teh pa pravza- prav ni malo. Prav tako ni malo učencev, ki radi skače- jo po zelenicah. Tudi na to so pomislili. Postavili so tab- le z opozorilnimi napisi. Naj- bolj je učinkoval satirični na. pis: »Kdor hodi po travi, sorodnik je kravi«. Od takrat kakšen nepridiprav raje pre- misli, preden stopi na zeleni, co, saj sorodnik kravi pa res ne bi bil rad. Toda ne samo osmošolci, tudi vsi učenci nižjih razre- dov pomagajo pri urejanju okolja. Toliko dela pa ne bi bilo, če bi vsi odlagal odpad, ke tja, kjer je prostor /anje. S čistilnimi akcijami bodo še nadaljevali, saj se zaveda- jo, da je urejena okolica po- nos šole. Mojca Žerjal, 8. c. I. osnovna šola Celje PREJELI SMO: -TUDI CEMENT POTREBUJEM (Pojasnilo na pismo bral- cev z dne 23. 3. 1978) Ker pisec članka pomanjkljivo na- vaja, oziroma ni zadeve re- snično pojasnil, čeprav raz- polaga z vso dokumentacijo, dajemo to pojasnilo. Ured- ništvo članka ni preverilo, čeprav mislim, da bd bilo p>red objavo pravilno. Na željo kupca sem izsta- vil dne 14. 10. 1974 predra- čun za cement in sal. plo- šče po do takrat 'veljavnih cenah za skupni 2aiesek 10.000 din. Stranko sem po- sebej op>ozoril, da plošč ni- mam v zalogi in da bo cena veljavna na dan dobave. Ker je stranka starejša in naglušna, sem ji jaz uredil kredit na upravi KK Šent- jur, kjer sem tudi plačal za- varovanje kredita 131 din. Ko so plošče prispele dne 16. U. 1974, mu je bilo sporoče- no, naj jih dvigne v skladi- šču. Na njegovo željo, da jih bo dvignil pozneje, smo mu ugodili ter jih je odpeljal 1. 2. 1975. Stranko smo pred nakladanjem seznanili s ceno plošč, in sicer kos po din 53,45. Stranka je naložila na kamion 184 kosov plošč, kar je skupni znesek 9.834,80 din. Ce prištejemo plačilo zava- rovalne premije, je skupen znesek 9.965,80 din. Isti dan smo mu to pismeno posre- dovali. Ker isti dan ni dvig- nil materiala za ostanek do 34,20 din, sem ga na to več- krat ustno opozoril za dvig materiala v omenjenem zne- sku. Ker na ustno sporočilo ni prišel, sem ga ponovno pismeno obvestil 10. 12. 1976 s ponovno obrazložitvijo ob- računa ter naročal, da čim- prej dvigne za dobroimetje v znesku 34,20 din material. Ker še do danes ni vzel ma- teriala, ga še vedno vodimo kot upnika v poslovalnici za isti znesek. Uredništvo ima možnost vpogleda dokumen- tacije. Zahte\'am, da objavi primer v skrajšani obliki v imenu KK Šentjur, poslovalnica Vinski vrh v opoaorilo piscu na resničnost. POSLOVODJA POSLOVALNICE VINSKI VRH RADIO CELJE SPORED OD 6. DO 12. APRILA Četrtek, 6.aprila: 8,10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9M Zaključek dopoldanskega sporeda; 15.45 Obvestila, 16.00 i»oročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO — ALKOHOLIZEM — DRUŽBENO ZLO ~ II. del (vmes ob 17.00 Kronika), 17.50 Zabavni glo- bus. 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 7. aprila: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — ALPINISTIČNA ODPRAVA V ANDE — 9.00 Za- ključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Ziaključek sporeda. Sobota, 8. aprila: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski spre- hodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 9. aprila: 10.05 Poročila, 10.15 Javna radi.i- ska oddaja pod pokroviteljstvom Kovinotehne — Teh- nomercator — TOZD Maloprodaja T iz Celja, 11..30 Obvestila, 11.45 Predstavljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Zabavni globus, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedel.jek, 10. aprila: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — ČUDOVITI JAMSKI SVET, 9.00 Zaključek dopol danskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 11. aprila: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila. 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 lestvica na- rodno zaba\mih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 12. aprila: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sp>oreda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva glasbe, 18.00 Za- ključek sporeda. JAVNA RADIJSKA ODDAJA ZOPET V CELJU NT — RC pono\Tio pripravlja javno radijsko oddajo. Tretja letošnja javna radijska oddaja bo v nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma in to pod pokroviteljstvom Ko- dnotehne — Tehnomercator, TOZD Maloprodaja T. Tudi tokrat bo program izredno zanimiv in vreden tako poslu- šanja v dvorani, kot pri radijskih sprejemnikih. Med dru- gimi bo nastopila tudi Majda Sepe, katero bo spremljal Misambel Jožeta Rusa iz Radeč. Za ljubitelje narodne glasbe bodo poskrbeU Veseli hmeljarji. Nastopili bodo tudi tamburaši in godalni kvartet, vse skupaj pa bo tokrat povezoval član SLG Celje Matjaž Arsenjuk. Javna radijska oddaja, katere prvi del bomo prena- šali direktno, bo v nedeljo, 9. aprila s pričetkom ob 10. uri. Predprodaja vstopnic je uro pred oddajo. Odločite se in preživite nedeljsko dopoldne z nami v Narodnem domu ali pri radijskih sprejemnikih. tv V ŽALCU BODO PISALI SPISE Občinska konferenca SZDL Žalec je v sodelovanju z občinskim odborom združenja borcev NOV, komitejem ZKS, občinskim svetom ZSS ter OK ZSMS objavila na- gradni razpis za najboljše naloge, ki jih bodo pisali učen- ci četrtih in osmih razredov osnovnih šol. Ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Učen- ci četrtih razredov bodo pisali spise z naslovom Borci pripovedujejo, pionirji zapisujejo, učenci osmih razredov pa Tito, mir, neuvrščenost. Zanimivo je, da bodo učenci pisali spise v šoli in ne doma, tako kot je to bil običaj doslej. Akcija se bo za- ključila 20. aprila, ko bo posebna žirija ocenila nagradne spise, avtorji najboljših iz posameznih razredov pa se bodo udeležili enodnevnega izleta na Pohorje k Trem žeb- ljem, kjer je junaško padel Pohorski bataljon, šest pa jih bo prejelo tudi knjižne nagrade. J. V. ZBOR PLANINCEV V ZABUKOVICI v soboto bo občni zbor planinskega društva Zabuko- dca, na katerem bodo pregledali delo v lanskem letu, ki je bilo izredno pestro. Glavno težišče dela je bilo na Izgradnji planinske postojanke na Homu, še posebej po- hvalno pa je sodelovanje s krajevno skupnostjo. Odraz takšnega sodelovanja je bil tudi lanski krajevni praznik, ki so ga proslavili na planinski postojanki na Homu pod geslom Srečanje planincev in krajanov. Izredno mnogo so Zabukovčani naredili lani na področju orientacijskih tekmovanj, izredno so se izkazali pri gojenju tradicij NOB, koliko predavanj in izletov pa so skupaj opravili lani, najbrž niti sami ne vedo natančno. Letos bodo člani PD Zabukovica popravili cesto, ki vodi na Hom, še bolj bodo skrbeli za gojenje tradicij NOB in kot sami zatrjujejo še posebno pozornost namenjali pripravam na splošni ljudski odpor, organizirali bodo planinsko šolo, skrbeli za varstvo narave in še bi lahko naštevali. Sicer pa se bodo tudi planinci iz Zabukovice vključili v praznovanje letošnjih planinskih jubilejev. Tako bodo na kraju, kjer se je lani ponesrečil planinec Roman Miklavc odkrili spominsko ploš6o. P. J. OBUJANJE TRADICIJ NOV V ŠENTJURJU Učenci osnovne šole Pranja Malgaja iz Šentjurja so v petek obiskali številna spominska obeležja in spomenike iz NOB. Pred šolo, kjer je tudi spomenik 142 žrtvam je bila krajša slovesnost, nato pa je kolona z zastavami in transparenti krenila na pot. Učenci nižjih razredov so obi- skaU bližnje spomenike in obeležja, učenci višjih razredov pa so obiskali tudi Resevno, kjer sta pokopana skojevca Cvetka Jerinova in Dušan Lah. Pohoda so se udeležili tudi člani ZZB in nekdanji ko- mandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin. Pohod je imel namen obuditi tradicije iz NOB. hkrati pa je bil lep prispeva riajmlajših k razgibani predkongre- sm aktivnosti. E. R. MLADINA ŠENTJURJA PO OBUJANJE TRADICU o tradicionalnem pohodu mladih iz šentjurske občine po partizanskih poteh je Ti- ne Vodušek iz OK ZSMS Šentjur dejal, da je pohod letos tretji po vrsti in da so tudi letos pokazali mla- dinci veliko dobre volje in posluha, da bi kar najbolj uspel. Mladi, med njimi je bilo precej brigadirjev in članov teritorialnih enot, so kreni- li na dvodnevni pohod v so- boto, 1. aprila. »Tine, kako so tekle pri- prave na letošnji pohod?« Najprej moram povedati, da smo z našim pohodom želeli obuditi spomin na Cvetko Jerinovo in Dušana Laha, mlada skojevca, ki sta padla na Resevni. S priprava- mi ni bilo težav, saj že ima- mo precej izkušenj iz m lih dveh let. Pomagali ps nam tudi borci in člani! ze rezervnih vojaških st šin.« »Za razliko od prejši let, ko ste organizirali nočna pohoda, je bil letoi dvodnevni. Kje vse vas vodila pot?« V soboto zjutraj smo mirali brigade in nato kr« na pot, ki nas je iz Sentji vodila preko Kamenega Brezja na Ponikvo, čez terje in Kraberg do Špii ča. Tu smo prespali in slednji dan nadaljevali po smeri Zičkega samosti preko Zg. in Sp. Slemen Svetelke in v Dramlje. ( skali smo tudi bolnico Zi in se preko Blagovne vi v Šentjur, ŠEMPETER DROFENIKOVA V soboto pripravljajo pri Drofenikovih v Šempetru družinsko slavje s katerim bodo proslavili zlati jubilej Antona in Gine Drofenik. Anton Drofenik se je ro- dil 31. maja 1903 v mali kmečki družini z devetimi ot- roki. Zemlja je dajala prema- lo kruha in Anton je moral s štirinajstimi leti od doma. Čakalo ga je trdo delo, ki je bilo pretežko in fant se je šel učit za mesarja. Izučil se Je v Storah, potem pa je od- šel v Celje, kjer je delal pri takratnih znanih celjskih obrt-nikih. Tu je imel prilož- nost za izpopolnjevanje in opravil je mojstrski izpit. Leta 1928 je odprl v Gaberju lastno mesnico in v njej de- lal do leta 1947, ko se je vključil v družbeni sektor Mesnine Celje. Tu je dočakal tudi upokojitev. Oče Anton je torej že zelo zgodaj oku- šal pomanjkanje, čeprav ga pozneje zaradi lastne prid- nosti in imajdljivosti ni več trpel. Vseskozi je bil privr- žen naprednim idejam in je deloval kot član Sokola, ter se udeležil dveh vsesokolskih Izletov v Pragi 1926. in 1938. leta ter 1930. v Beogradu. Za- radi tAkšne delavnosti in ker pozneje tudi okupatorja priznaval, so ga že leta ' aretirali in zaprli v Beg^ Gina Drofelnik, rojena nežič 13. 11. 1905, izhaja družine desetih otrok. tu ni bilo kruha v izol'' tn že s 1,5 leti se je zapo^ v Zvezni tiskarni v <^ kjer je delala do leta ^' Potem je ostala doma možu tn otrokih, tu in pa je priskočila na P<^ tudi v mesnici. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE •OTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - iSte se kje ustavljali za |e časa?« lamen pohoda je obujanje riicij iz NOB, zato smo ga li organiziraU tako, da smo skali več spominskih obe- j in spomenikov, se po- arjali z borci in krajani si na Ponikvi ogledali raz- [vo orožja. r špitaliču, kje smo pre- u, smo organizirali kviz temo o družbeni samoza- ki. Pri spomeniku Milenku pževiču smo imeli krajši tumi program. Prav tako |o si ogledali ostanke Žič- Ka samostana. Prehodili b tudi del poti legendar- |XIV. divizije, obiskali dom joša Zidanška in se vrnili fentjur. Utrujeni, a ponos- fcla smo zmogli tako dol- ipot. M. P. ^ in mama Drofenikova tako, kot skoraj vsi, ki ^ajo zlati jubilej, prešla življenjske ovire. Pre- ^vala sta jih z njima last- vztrajnostjo in dobro vo- ' I^es živita pri eni od ^ hčera in sta srečna. ju služi, radi se ima- ^ kaj naj si človek na ^ svojega življenja še T. T. NAŠ KRAJ ŠMARJE PRI JELŠAH: UPOŠTEVANO MNENJE OBČANOV Javna razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 197<>—1980 v letu 1978 je končana. V Šmarju pri Jelšah menijo, da je bila kvalitetno izpeljana in da je prinesla dovolj tehtnih predlogov in mnenj, ki Jih bodo vključili v ta dokument. Občane je v resoluciji najbolj mo- tila p>o njihovem mnenju nepravična razdelitev stanovanjske gradnje po po- sameznih krajih. Menili so, da ni niti skladna s potrebami, še manj pa ra- zumljiva, zato je Izvršni svet sklenil, da Samoupravna interesna stanovanj- ska skupnost te stvari uskladi in do- sledno upošteva predloge občanov, če BO ti dovolj konkretni. mst SVETINA: »IDILA« SREDI GOZDA Dobro so skrili razbitme nekdanjega fička, pa dva štedilnika, vrata in še kaj. Vse to leži v majhnem delu gozdič- ka ob cestd, ki pelje s Svetine proti Celjski koči. Blizu odcepa poti proti Tolstemu vrhu. Skrito očem, pa vendar ne tako, da bd bilo povsem zakrito. Ta »idila« moti. Moti zato, ker jo je napravil človek, ki se mu ni zdelo odvreči pločevino tja, kamor sodi. Gozd ni pravšnji kraj za takšno odlagališče. Sicer pa, to ni edino v tem prelepem planinskem sve- tu. Le kaj bo, če ga bomo tudi v na- prej tako »krasili«? MARIJA GRADEC: ASFALT PROTI RADOBLJAM Zdaj ko je končno asfaltirana osred. nja občinska cesta čez krajemo skup- nost Marijagradec, se za modernizaci- jo cest začenjajo tudi ogrevati na stranskih odcepih. Tako nameravajo v letošnjem letu asfaltirati cesto kra- jani Radobelj, Zagaja in Modrica in sicer od želessniškega prehoda v Ma- rijag-^adcu do podvoza v Radobljah, kar znese nekaj manj kot kilome- ter cestišča. Ko so zvedeli sa akcijo svojcih so. sedov, so se ogreli znova tudi v na- selju južno od Marijagradca. Le-ti bi radi istočasno modernizirali in as- faltirali isto cesto od odcepa do že- leznice in od tam skozi naselje. Ker pa namerava telesnokultuma skupnost na tem kraju urediti tiidi igrišče, bodo vse akcije stekle hkrati. ŠENTJUR: DENARNO POMOČ BOMO ZVIŠALI Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva ima na skrbi 159 občanov, ki prejemajo denarno pomoč v višini 8.'56 dinarjev kot edini vir dohodkov. Ta denarna vsota se bo z)daj povečala na 990 dinarjev. Kot dodatno pomoč, ki znaša od 200 do 800 dinarjev, prejema 140 občanov, velikokrat pa morajo pomagati tudi z enk^-atno denarno pomočjo. Veliko je namreč še ljudd, ki se znajdejo v trenutni stiski in jdm taka denarna IX)moč največ koristi. Z. S. TRNAVA: ZA CISTO OKOLJE Z onesnaženim okoljem — raizme- tandmi raznim: odpadki, ^ečkarnd in podobnim, se ne srečujejo le v večjih stanovanjskih centrih. Tovrstno one. snaževanje je postalo tudi problem manjših krajev in vasi. »Cisto okolje — ponos krajanov«. To je geslo, ki si ga je postavil mla- dinski aktiv ZSMS Tmava v Savinjski dolim V namen je organiziral očišče- valno akcijo dne 1. 4. 1978. Očistili so okolic) avtobusne postaje v Sentru- pertu. okolico Hmeljarskega doma v Tmav: in središče Orle va.si. Verjeli aH ne, teh odpadkov je bilo za 4 traktorske prikolice. Akcija je potekala v veselem raz. položenju ob zbdjanju prvoaprilskih šal. Pri starejših občanih je akcija zbujala pozornost in odobravanje. Marsikdo se je zamislil nad okoljem okrog svoje domačije. Mladinski aktiv ZSMS iz Trnave je s to akcijo zopet pokazal, da se zna vključiti v vsa področja dela v kra- jevm skupnosti, kjer je to potrebno. Posnemajte! MOJCA LENKO SLOVENSKE KONJICE: NASA BESEDA 78 Letos se že 15. leto srečujejo mlar diaske in pionirske kulturne skupine na prireditvah »Naša beseda« po vsej naBi domovini. Te prireditve pomeni- jo pregled, oceno in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturnih skupin na vseh področjih kulturne dejaAmosti, ki jih vključuje. V občini Slovenske Konjice je bila prireditev »Naša beseda 78« v domu kulture, minuli petek. Organizsator je bila OK ZSMS Slovenske Konjice, fi- nan&io pa jo je podprla ZKO. Prijavi- lo se je 13 skupin, od tega pa jih je so- delovalo enajst, tn sicer rOdred hero- ja Bračiča, OO ZSMS Bezina, Stranice, KS Si. Konjice, TOZD NO Slov. Konji- ce, Vitanje, Oomet Zreče, Loče, Učenci OŠ Dušan Jereb, učenci II. osnovne šole ter ansambel Teiminal. Vse skupine so se dobro odrezale ter dokazale, da kultumo življenje t njihovih krajevnih skupnostih še ni za- mrlo. Za svoje priza.devanje so vse skupine prejele priznanja ter skromna darila. S te prireditve smo poslali \^em de. legatom VIII. kongresa ZKS pozdrav- no pismo in s tem dali večji poudarek sami prireditvi. NEVENKA ČREŠNAR, SI. Konjice ŠMARTNO OB PAKI: CESTA PA TAKA... Cesta, ki pelje iz šmartnega ob Pa- ki proti Letušu je taka, da se šoferji v resnici boje, da se bo lepega dne zgodila kakšna nesreča. Cesta je nuj- no potrebna temeljite obnove oziroma popravila, posebno še, da se odstra- nijo velike in globoke luknje, ki so po- sebno nevarne za vomike ponoči. Ojačati jo bo potrebno z novo de. belejšo prevleko asfalta, obenem pa urediti tudi bankine, ki jih pravzaprav sedaj ni bilo. Upamo, da se bo v krat- kem to uredilo. K. Z. PRODAJALNA TOBAKA PORUŠENA Pnxiajaino (nekdanji kiosk) so po- rušili. Nam se pa le zdi, da bi se mo- ral odstraniti tudi podstavek, na ka. tcfrem je stal kiosk, da bi prostor v središču vasi lepše izgledal. Morda bo pa ta služil že kot podstavek spome- niku, katerega bodo Šmarčani mora- li postaviti onemu občanu, ki bo naj- bolj zaslužen za daljno in bližnjo oko- lico Smartne^. K. Z. SLOVENSKE KONJICE: KRESOVI Mladina in občani Slovenskih Ko- njic so delovno in učinkovito priča- kali 8. kongres ZKS. Že med tednom so taborniki, mladina in šole očistili in uredili okolje v vseh naseljih obči- ne. V nedeljo, na predvečer začetka kongresa pa so na vzpetinah zagoreli kresovi. V Konjicah so šole pri ognju pripravile krajši program. Taborniki in mladinci pa so k ognju prinesli baklo s poadravi udeležencem kongresa, na- kar je ogenj prižgal delegat tov. Ban Franc. VLUK ŽALEC: JUBILEJNI KONCERT Žalsko kultumo prosvetno društvo Svoboda, praznuje letos 95 letnico pre pevanja. V okviru tega praznovania jft prejel tudi Savinovo nagrado Moški pevski zlx)r Sv-obode Žalec pod vod- stvom Marjana Kozmusa. ki pa slavi letos svojo deseto obletnico. Ob tem praznovanju pripravlja zbor Svobode svoj celovečerni slavnost- ni koncert, ki bo jutri zvečer v dvo- rani Kombinata Žalec. Zbor je zadnja leta lepo zaživel, kar kaže vrsta nasto- pov po Savinjski dolini tn tudi izven njenih meja. Po dolgih letih je zbor pridobil tudi na številčnosti in kvalite- ti glasov, saj prepeva v njem že blizu 40 pevcev. R. V. SLIKALI SMO Kot že vrsto let nazaj tudi letos slavi Ferralit Žalec svoj praznik 22. april. To je dan, na katerega je leta 1947 tedanje privatno podjetje prešlo v družbeno last. Tudi sara,, začetek obstoja tega podjetja je skupen, saj je začelo z obratovanjem kot mala obrtna delavnica v aprilu pred 98 leti. Letošnje praznovanje bo toliko bolj pomemb- no, saj bo ob praznovanju zaključena 17-milijonska investi- cija. Tako bo na sam praznik izročena v uporabo nova trafo postaja, moderno modelno skladišče, TOZD Mode- lama bo pa dobila nove delovTie prostore. Na zaključni prireditvi, ki bo na sam dan praznova- nja, bodo podeljena priznanja jubilantom za 10, 20 in 30- letno neprekinjeno delo, podeljena priznanja Ferralita svojim in zimanjim sodelavcem, proglasili bodo najboljše učence v gospodarstvu, podeljena priznžinja inovatorjem, ter razglašeni zmagovalci Ferralitovih športnih iger. Ob praznovanju bodo odprli tovarniško dvorišče in ob tej priložnosti si bodo občani lahko ogledali proizvod- ne prostore. Na sliki novi objekti Ferralita. IVAN JURHAR Dolgo smo v Stanetovi ulici gledali mreža.sto kletko In ugibali, kakšno podobo bo ulica, doslej ena na.lpro- metnejših, pa tudi na.{boIj zanemarjiMiih ulic, dobila, ko bodo vsa dela končana. Videti je, da smo sklenili Celje spremeniti v prikupno mesto. To potrjujejo tudi delavci, ki tlakujejo Stanetovo, ki že bistveno spreminja svojo podobo — na lep.še seveda. In vsi na tihem upamo, da ne bi pozabili tudi na aelenje In dobili bomo eno najlep- ših ulic v mestu. Foto: D. Medved Občinska konferenca ZSMS Žalec Je s pomočjo mladih na osnovni .šoli Vere Šlander na Polzoli pripravila kviz na temo »10 kongresov partije«. -Sodelovale so ekipe iz Žalca, Petrove, Prebolda, Polzele in Braslovč. Največ uspehr, so Imeli mladi iz O.š Prebold, ki so pravilno odgovorili na največ zastavljenih vprašanj. Tako bo ta ekipa zastopala občino Žalec na republiškem kvizu, ki bo maja v Ljub- ljani. Na sliki zmagovalna ekipa iz Pri-bold- Od leve proti desni: Nuška Kupec, Brajko Bezenšck, Branislav Maček, Sonja Plevčak in Lilija Kovic. POLZELA: REV/JA ZBOROV Delavsko prosvetno dnuštvo Svolxxia na Polzeli zadružuje kar i>et pevskih zborov. Da bi se občanom predstavili, pripravljjo za nedeljo 9. ap- rila revijo zborov. Nastopili bodo: moški zbor, me-šani zbor upokojencev ter otroški in mladinski zbor. TT h SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RiNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - 12. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 6. april 197^ ŽALSKA RAZISKOVALNA DEJAVNOST BREZ VEČJIH USPEHOV V ZABUKOVŠKI »MINERVI« GRE NA BOLJE Kako v žalski občama izpol- n,jiujejo nekatere sklepe sej lav-ršnesja sveta, ki so zahte- vali daljše časovno obdobje? O tem je tekla beseda na eni izmed zadnjih sej IS skup- 6čme občine 2alec. Na področju raziskovalne dejavnosti ni biLo pravzaprav nobenih bistvenejših uspehov. Priporočila za njeno F>oživi- tev so posredovali zboru zdru- ženega dela ter skupščini ob- činske raziskovalne skupno- sti, še vedno pa je čutiti za- postavljanje ino". cijske de- javnosti. Občinska skupnost ■ima konec koncev majhne možnosti, saj se denar iz pn- spe\'nih stopenj zbira v re- publiki. Izvršni svet je že večkrat predlagal, naj zibori občinske skupščine opozorijo vse in- vestitorje za bolj intenzivno delo pri izdelavi projektov in priprava finančnih kon- strukcij, v resoluciji za lan- sko leto začrtanih nalog. Mi- slimo rxa motel Vransko, mar- ket v Šempetru, motel v Ru- šah in veleblagovnico Lesnine v Levcu. Čeprav je opozonio v bistvu staro že več kot Le- to, pa je še vedno aktualna, saj so doslej 2^adLli le bla- govnico v Semx>etru. začedi so 2 gradnjo veleblago\'nice Les- nina. vseh osta/lih objektov pa še niso pričeli graditi. Vzroki za to so v prapočasni pripra- vi projektov. To še zlasti velja za motel na Vranskem, namesto motela v Rušah pa bodo zgradih hotel v Zakai. Ljubljanska m Beograjska banka sta se dobro angažira- li pri odobravanju kreditov za načrtovane naložbe v ok- viru srednjeročnega j^ačrta do leta 1980, na področju prila- gajanja kreditnih pc^jev do posameznih panog pa ni bilo pozativnih premikov, zatrjuje- jo v Žalcu. Predlog operativnega pro- grama za izrvedbo aktualnih nalog na področju gospodar- stva so izdelali, o tem pa so se posebne komisije pogovar- jale tudi v organizaciijah zidru- ženega dela. Kljub vsemu pa končne analize te akcije ni mogoče podati, ker marsikje niso napravili niti zaipisnikov s teh pogovorov. Etejstvo pa je, da je akcija dosegla pozi- tivni odmev, pripravljeni so bili posamezni akcijski pro- grami, vse bo pa je poživilo aktivnost in zan^zetost v OZD za čnn racionalnejše In us- pešno gospodarjenje. Zanimi- vo Je, da se stanje v zabu- kovšlci Minervi letos izbolj- šuje, potem ko so lani bile na prvem mestu težr\ie za vi5- je osebne dohodke, ne pa za reševanje finančne situacije, fct je vladala v tej organiza- ciji združenega dela. Ugoto- vitve o prepočasni rasti TOZD Kemti-a Šempeter so bile umestne, saj se to odraža tu- di pri akumulaciji v tem le- tu. JANEZ VEDENIK LAŠKO Z AKCIJO BODO NADALJEVALI Vadno znova slišimo, kako ibaši gozdovi izumirajo. Mu- čijo nas vprašanja, kako pri- de do te^a. Lahko rečemo, da se nekaj goadov uniči z ne- previdnostjo. To je predvsem spomladi, ko ljudje čistijo travnike. Odipadne snovi se- žigajo povečini ob robu goz- da. Takrat je vse naokrog suho. Mogoče zapiha še ve- ter. Tako laihko vsaka iskri- ca, ki pade vstran, povzroči požar. Takih slučajev rvi ma- lo. Gozdove iasefcujemo tudi po potrebi, V »xiobnem času Uraduno vodno več cest in naselij. Ker paič zmanjkuje prostora, posekamo gozd in imamo prosifcor, ki ga iakori- stinK) aa nove gradnje. Tega se žal, dogaja vsak dan več. Nekatesri ljudje se zavedajo svoje dolžnoc^. Ti organizd- rajo razne akcije, gJede ob- navljanja gozdov. Ka naši šob se že nekaj let vrsti akcija pogozlora- nja. Vsako leto odhajajo pio- nirju v hribe okoli Laškega sadit drevesca. Tudi letos so se raadelila v skupine po dvanajst. Te dni so poe;idili dre\'esca rta hribu, ki se 'dvi- ga nad Kidričevo ulioo. Vpra- šala sem nekatere pionirje, kaj mislilo o fX>gozdovanju. Skoraj vsi so odgovorili, da je F>ogozdovanje nujno po- trebno, če hočemo sploh go- zdove Se imeti. Zanimalo me je tudi, kako so preživeli ure sajenja di^e- vesc. Dobila sem razlii^ne od- govore. Eni 90 rekU. da je bilo prav zabavno. Drugi so bUi mnenja, da bri raje takrat sedeli pri matematiki. Tretji so zKupet dejali, da so se po- Steno utrudili. No, kakor je p>ač bilo, je bilo. Z akcijo nameravajo še nadaljevati. Skupine se redno, dan za dnem meniju jejo. Sedaj se na- meravajiO preselati še na uru- ge hribe in posaditi nove go- zjdave. LILJANA OSTSRiSEK vabi svoje varčevalce iz Celja in okolice na ZBOR VARČEVALCEV ki bo dne 11. 4. 1978 ob 16. uri v prostorih NARODNEGA DO- MA, Trg svobode 9, CELJE. Zbor varčevalcev naj bi dal novih pobud za vsebinsko zasnovo dela sveta varčevalcev pri temeljni banki kot organ soupravljanja S sredstvi varčevanja. VABLJENI! IMONT OGRAJE IN OSTALI ELEMENTI JZ LESA N^o novo rubrik« »Kmo- niii kotiček^ uvajamo z ze- lju, Ui vam .svetovali Uje iit kaj boste taliko kupili v liiinuiiiaiji trsovskili lii.šah. 1*0 koledarju je zima že niiitUa. Verjetno ste razmiš- ljali kaku bu!>te polep-šali vrt, pučitiiLško hišico ali zidanico. iVli.sli in žel.)« se v:un tiocio un-sničUe. če bo.ste stoi)ili z lacauj v ICiiioiiiai ir>;e so novnsi na na.šcni tr/.i.šču. Uporalia pa je vee-sCrail^ka. Ii:i.AI>il To je ograja, ki je izrtdno oporabiiii, lahko bi Ci'lo re- kli, da .je »univenalna »pra- ja«, ker je oh nakupu že n»- r«>jeni. I.amc-.le so ibite » dolžini metra. ProtUjaltn; jih dahHvl.)a zložene v obliki harmonike na širini 70 renti- metrov. Z raztegovanjem in krčenj»im pa lahko poi.4oerno ustrezno vUtno. l'a ogritja je primerna za vsak teren i!i 7j» ot^raditev ob)<'ktov po žitlji. (»OR\J,\ Z .N.\VPK;xNO OŠIUKNIMI l^^-VIEI.AAir Takšna ogra.ja je primenia za ograditev vrtov, iH-.sttovni- kov, sadovnjakov in dvoriiič. 7. njo lahko po želji ogradi- mo še marsikaj drueeiia. Pri tej izvedbi lahko dobU« sa- mo elemente, tako da lahko vsakdtt po ž.elji določa raz- make. Z VOfK>ft.%V.NI!Ma LA1VIKI^\MI i Zaradi .svoje eoostavaojiti Jo lahko sestavimo v rekordneia i ca.su. l,epo se poda v gorsko 1 okoUco, Zato jo priporočam lastnikom počitiii.ških Ui^lc v 1 gorskem svetu. Ta vrsta ogr»je j Jt! primerna tudi za ograje- vanje pašnikov za živino. Ku- ^ pite laliko po.samezne elemen- te. Višino in število lamel kupec i/ijere glede na svoje * potrebe. 1 ()OKA.J\ ZA (x;r.\jev.\n.if. \ TRVVMKOV IN PAiSNlKOV Je izia/ito praktična ograja, j k( je se-stavljt-na v gluvm-ia samo iz oiMrnili količev in \ vocLontvnih lamel. .Njena učin- ' kuvttosl se kaže v tem. cta ' 7adrzuje živino. liCpo se poda * v nii^inske nosti blaga, vam bodo par- ^ kirnino odračunali. \ Ko bo ▼ Kmnni znm-t kaj r.ovega, .se bom po- stran 13 Škropilni program za jablane in hruške ŠAH: BRINOVEC NAJBOLJŠI NA „CUGU" Najboljša šahista celjske regije so se pomerila na re. gijskem prvenstvu v br7/> potemem šaliu. Nastopilo je 22 tekmovalcev iz Bog. Slatine. Velen,ia, Šempetra, Žalca, Celja m Laškega. Borba za naslov prvaka je bila izredno izenačena med igralci Celja: Ojstrežem, Pešcem in Ber\-arjem ter mojstrskim kandidatom iz Žalca Brinovcem. Slednji je na koncu le uspel pre- magati svoje kolege iz Ce- lja za pol točke. Najbolj- šemu celjskemu šahistu Francu Pešcu pa so zma- goslavje pieprečili trije tekmovalci iz Rogaške Sla. tdne, ki so edini premagali Pešoa. Bervar je imel »smolo« z Velenjčani in je tako Franc Brinovec, član Žalca, zasluženo osvo- jil naslov prvaka. Končni vrstni red leto- iSnjega prvenstva: Brinovec (Žalec) 17,5, Ojstrež (Ce- lje) 17, F. Pešec 16,5, Ber- var 16 (oba Celje), Ck>ršek 12,5 in Kristan (oba Vele. nje) 12, J. Pešec (Celje) 12, Djurdjevič (Rog. Slatina) 11, Skok (Šempeter) 11, TLšma (Rog. Slatina) 10,5, Ružič (Cinkarna) 10 in Ve- denik (Velenje) 9 in pol točke. J. KUZMA ŽALSKI BRIGADIRJI ŽULJi NISO POMEMBNI NA ŠMIGLOVI ZIDANICI VSAKIČ 40 MLADINCEV 20. maja bo na Šmiglovi zidanici nad (.ra.isko vasjo osredn.ia proslava v počastitev 40. ob- letnice prve konference KPS, ki se je je udeležil tudi tovariš Tito. Osrednji govor na pro- slavi bo imel Franc ."Šetinc, računajo pa, da se bo sIovesntKsti udeležilo nekaj tisoč borcev, mladincev, pionirjev ter dcIo\nih ljudi z na.šega območja. Priprave na proslavo .so v polnem teku, mladinci iz >se občine pa vsako soboto in nedeljo prihajajo na .šmiglovo zidanico ter urejajo okolje. V .soboto smo jih obi^kali. Takrat so ravnokar kopali jarke za električno na|iel.iavo. Sicer pa kar preberinu*, kaj so nam povedali trije Izmed udeležencev delovne akcije. BORI.SL.\V TOMAŠ, pred sednik komisije za delovne akcije pri OK ZSMS Zal^c: »Ze nekajkrat smo doslej pripravili delovne akcije na šmiglovi zidanici. Mnogo smo že naredili, vseeno pa nas še čaka ogromno dela. Preveč bi bilo, če bi hoted našteti vse. Povem naj, da sem z udelež- bo na delovnih akcijah izred- no zadovoljen, saj se vsake izmed nj.ih udeleži od štiri- deset do petdeset mladih iz vse občine. Mladinci so izred- no delovni, zato sem prepri- čan, da bomo zastavljene na- k)ge uspešno opravili.« DOROTHEA GRACNKR: »Mnogokrat sem že sodelova- la na različnih delovnih akci- jah in še bom. Moti me le to, da smo se danes zbrale na šmiglovi zidanici le tri mladinke. Res je, da je delo dokaj nap>orno, po drugi stra- ni pa moram priznati, da je prav prijetno tn ni je boljše sprostitve. Sicer pa sem bila na šmiglovi zidanici tudi pred tremi dnevi, ko smo tu dela- li mladinci iz tovarne noga- vic na Polzefli. Seveda bom še sodelovala, najbolj pa si želim, da nam ne bi nagaja- lo vremeji NEBOJŠA POPOVIC: »Mis lim, da se bom udeležil vseh delovnih akcij na Šmiglovi zidanici. Sodelovanje na de- lovnih akcijah mi je že pri- šlo v kri in prepričan sem, da je to najbolj koristno iz- rabljeni prosti čas za mlade. Na koliko delovnih akcijah vse sem že sodeloval, niti sam ne vem. Lani sem bil tudi na akciji ▼ Kruševcu, poleti pa bom odšel z žalsko brigado v Kožbamo.« J. V. — T. T. INTERVJU V LAŠKEM RISANE PESM OB RAZSTAVI V ŠOLI Letos praznujemo stoletni- co rojstva našega najpomem bnejšega pesnika novejše do- be, Otona Župančiča. Na to temo so na osnovni šoli v Laškem pripravili razstavo li- kovnih del — MEHURČKI, ki so jih narisali učenci od petega do o-smega razreda. Da bi zvedeli kaj več o raz- stavi, smo se pogovorili z učiteljem likovnega pouka Jožetom Majcnom, ki je raz- stavo pripravil: • Kako ste pri,šli na idejo, da bi pripravili to razstavo? Povod za to je bilo letoš- nje praznično leto — posve- čeno Župančiču in dejstvu, da sta TV in časopisje v svoji pi-vi zagnanosti pozabili, da je Oton Župančič pesnil tvidi za »najmlajše«. Kritik Jože Snoj je moral opozoriti na to; jaz se mu pridružujem: našim cicibanom je najlepše zapel Zupančič. Dokončno sem se odločil po TV oddaji »V živo«, ko so se prereficali o mladinski ilustraciji, o ki- ču in marsičem, nobeden pa ni odločno segel po kostanj v žerjavico. # Kako dolgo ste zbirali snov? Od takrat, ko smo se zme- nili za razstavo z naslovom »Ilustracije Zupančičevih otroških pesmi«, pa do »Me- hurčkov«, kakršne smo pred- staviU javnosti, sta potekla dva meseca. # Ali so učenci resno po- pri.jeli za delo, ko so zvedeli. da bodo najboljša dela raz- stavljena? V vseh šestnajstih oddelkih od petega do osmega razreda so učenci delali zavzeto in resno, saj so to pot risali in slikali za iiajmlaj.še-za ciciba- ne. Vsak pa rad vidi tudi svoje delo razstavljeno. • Ali ste imeli veliko li- kovnih del na i/hiro in ste se težko odločali pri izbira- nju? Od -^tO risb smo jih uspeli razstaviti le 52. Ce ne bd bili prostor-sko utesnjeni, bi jih razstavili še več. V.sako delo je bilo po svoje zanimivo in vredno predstavitve. • Kaj je pripomof^lo k uspehu in razumevanju Žu- pančiča kot pesnika zz naj- mlajše? Brez dvoma je k uspehu pripomogla izvrstna interpre- tacija naše umetnic« Duše Počkajeve in glasba Marja- na Kozine. # Vam je uspelo pripravi- ti razstavo tako, kot ste si zamislili? Naš namen je bil: prepro- sto, kleno in šegavo Župan- čičevo besedo podkrepiti s preprosto, likovno čisto in domiselno ri.sbo, ki jo pa naj izvedejo neposrednio prizade- ti — najmlaj.ši in »malo sta. rejši«. Mislim, da je bil naš smotri- dosežen, saj je raz- stava pritegnila tudi učence na nižji stopnji. ZDENKA HRASTNIK in NADA M.VRIŠIC NOVINARSKI KROŽEK V GLOBASNICI Pn'o soboto v aprilu sta odpeljala iz Žalca v sloven- sko Globasnico na avstrijsko Koroško dva avtobusa, v ka- terih je bilo blizu sto ama- terskih kulturnih delavcev. Predstavniki vseh sekcij pri DPD Svoboda Liboje so se- stavili program in ga zvečer predstavili našim sloveoiskim rojakom. V Globasnioi so go- stovali moški pevski zbor, godba na pih:ila, Veseli Li- bojčani in recitatorji ter se- veda predstavniki občinskih kulturnih skupnosti, domače društvo, libojske keramične in občinske SZDL. Skrbno pripravljeni pro- gram so naši rojaki lepo sprejeli, saj so za nekaj ur poslušali domače pesmi, na- peve in besede, Heri Kuzma, vodja ansambla Veseli Liboj- čani: »Sprejeli so nas zelo lepo in upam, da se bo to sodelovanje še nadaljevalo in širilo. Vse kaže, da bomo kar kmalu pono\^^o gostovali pri njih.« Darko Šuler, predsednik li- bojske Svobode: »Za nastop Izven meja naše domovine smo se pripravljali precej ča-' sa in upam, da so bili naši gostitelji zadovoljni. Prepri- čan sem, da so takšni obiski koristni za nadaljnjo krepi- tev prijateljstva med nami tn Slovenci v Avstriji.« Franc Kovač, vodja godbe na pihala: »Pričakujem, da bomo lahko kmalu pozdravili pri nas kakšno njihovo sku- pino.« Enodnevno gostovanji e ▼ Globasnici je povsem uspelo in gostitelji so bili zadovolj- ni. Kar pa je najvažnejše, stkana so bila mnoga nova prijateljstva, saj je med ama- terskimi kulturnimi delavci le bila večina mladih. To pa je najboljša pot. za najvrej. T. VRABL 14. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 6. april 197a TEDNIKOVI POGOVORI S POTROŠNIKI ^^^^ ■ ............. ................. ....... IN mEsm NOVI RUBRIKI NA ROB V današnji številki No- vega tednika odpiramo na strani 14. novo rubriko, ki smo ji nadeli skupen naslov: TEDNIKOVI PO- GOVORI S POTROŠNIKI. Rubrike nismo uvedli zgolj naključno. Že dolgo smo namreč v uredništvu razmišljali, kako bi zago- tovili, da bi prišlo v čas- niku do izraza čimveč mnenj, stališč, predlogov in tudi kritik potrošnikov, pa na drugi strani tudi iz. jav, predlogov in pobud trgovcev. Skratka, da bi postale strani Novega ted. nika nekakšna tribuna, kjer bi se križala mnenja vseh. ki sodelujejo v vsa- kodnevnih procesih potro- šnje. Zato pričakujemo tu- di vaših mnenj, pisem in predlogov, da bi lahko res. nično izrazili v novi rub- riki vse tisto, s čemer se kot potrošniki sreču.tete in kar vas pogosto — vsaj menimo tako — spravl.ia v slabo voljo. Uredništvo LISTA Kadar ima proizvod kupljen v maloprodaji na. pako, ki zmanjšuje pro- izvodu vrednost, uporab- nost aJd skaai njegov vi- dez, ima kupec naslednje tri pravice: 1. zahtevati vrnitev pla- čanega zneska in vrniti kupljeno stvar; 2. zahtevati zamenjavo proizvoda; 3. zahtevati odpravo napa- ke na proizvodu (če je to razumno mogoče). Kup>ec lahko p>o svoji presoji izbira med tremi pravicami in mu ni treba navajati razlogov za izbi- ro. S temi zahtevami se lahko obrača izključno na trgovsko organizacijo, pn kateri je proiz\xxi kupil. Za uveljavitev ene od naštetih pravic mora ku- pec opraviti reklamacijo pri prodajalcu in sicer brez odlašanja, ko odkrije napako, sicer izgubi pravi- co do reklamacije. Rekla- macija se lahko opravi naj. kasneje v šestih mesecih od nakupa proizvoda. Na- paka mora biti skrita, kar pomeni, da prodajalec ne jamči za napake, ki bi jih kupec lahko ugotovil glede na okoli-ščine ob na- kupu proizvoda. Jasno je, da kupec nima nobenih pravic, če je nastanek na- pake sam povzročil. PREDPLAČILO OBRESTI Prodajalec je dolžan kup- cu priznati ustrezne ozi. roma običajne obresti od zneska predplačila, katere- ga Je postavil kupcu kot pogoj za prodajo blaga. Kršitev te obveznosti pred- stavlja gospodarski posto- pek špekulacije. Taka pred. plačila so se v praksi uve. Ijavila predvsem pri pro- izvodih, za katere je pov- praševanje večje od po- nudbe in s predplačilom si kupci zagotavljajo vrst. ni red. Predplačilo je po. goj za prodajo blaga ta- krat, kadar si kupec brez predplačila ne more za- gotoviti vrstnega reda. Ce Lahko kupec sklene pogod- bo ter si zagotovi vrstni red ob enakih pogojih kot ostali kunci, ki. so pred- plačilo dali, potem pred. plačilo ni pogoj za proda- jo blaga in prodajalec ni dolžan oriznati obresti. Ustrezne aH običajne ob- resti znašajo sedaj 7,5 od- stotka na leto, kot je ob- restna mera za hranilne vloge na vpogled. Argu. menti za tolmačenje take obrestne mere so zapisa- ni v že uveljavljenih pred- pisih, pa tudi v predlo- gu republiškega zakona "o blagovnem prometu. Ven- dar pa takega tolmačenja nekateri prodajalci zaen. krat še ne sprejemajo, za- to si je treba v potrošniš- kih svetih prizadevati, da bodo tako tolmačenje spre- jeli tudi pristojni organi nad zakonitostjo v blago. \"nem prometu. LAŠKO: PIVOVAHriA SE PREDSTAVLJA Te dni je iz.šel almanah, bogato ilustriran informativ- ni zapis »Laško pivo se pred- stavi«. V njem je predstav- ljeno Laško, pa zgodovinski razvoj pivovarne in končno tudi krajši zgodovinski za- pis o pivu, kot eni najstarej- ših pijač v zgodovini člove- štva. V almanahu je opisan tudi potek in način varjenja. skladiščenja, točenja in uži- vanja piva, njegova sestava. Da je pivo živilo in zdravilo, ugotavljajo na koncu publi- kacije, ki je prišla v tem času med prijatelje prigna- nega laškega piva. j 13 »Menda n^Me pozabili, da so vam oče precej posodili.« »Moj Bog. tista mala reč! Saj se ne boš na to zapel« »Ni mala reč! V cHem devetnajst tisoč dinar- jev.« »Kaj pa misliš? V'^čji del smo vendar vrnili.« »Teda- bi ne bilo zadolznic. Ali pa imate potr- dilo? Med očetovimi lisimami sem na^el osem vaših zadolznic. let so stare že po več let.« »Oče iih je pozabil« »Tako pozabljivi n'so bili Če nimate potrdila, petem do'Q velia Obrest: ste tudi še dolžni. Znašajo blizu osem tisoč dinarjev « »Obresti? Te smo zmerom plačali. To lahko pri- sežem.« »Ne boste mogli. Oče so na vseh zadolžnicah natanko zapisovali dan in znesek plačanih obresti. Le na vaših m kaj zapif^anega.« »Mati pla'; lite obr-^.sti!« je vzkliknila hči. »Tevž, vse bomo poro.jnali.« »Tiho!« se je zadrta stara in oči so se ji zabliska- le. »Več ko za tri leta nismo dolžni.« »Res. več kr za tri leta vas po zakonu ne morem prijeti. T-^da za ta tri 'da vas terjam in potem tudi ves dolg.« ie dejal strogo. »Ti — ti — ti, tako t nebo vpijočo krivico nam hočeš storiti!« »Krivico? Nikomur ne delam krivice. Niti pare nočem po krivici. Na kar pa imam pravico, to zahte- vam.« »Saj smo plačali, pnsegam ti!« »Prisega ne velja. Dokazati morate,« »Tebi ni treba denarja!« »Toda moj ie in kar je moje, naj bo moje!« »V strašno stisko nas spravljaš.« »Ne pravite mi tega' Kakor je videti, imate denar- ja dovolj.« »Mi? Vsak dinar moramo dvakrat obrniti, preden ga za kaj damo.« »Tega ne verjamem. Potem se ne bi mogli tako nositi.« »Kaj se nosimo?« »Vaša dekleta hodijo kakor grofične in se pre- oblačijo vsake kvarte po novi modi.« Liza je zardela kakof kuhan rak in jezno rekla: »Ti! Ti! Ti!« hato pa je zbežata kakor pokropana mačka, da je kmalu ni oilo videti Stari pa so se bliskale sive oči od onemoglega besa. Šele čez nekaj časn je prišla do sape: »Tvoj oče 76 bil ves drug ko ti.« »Da, p^edoori so bili.« »Nikoli človek ni predober. Kakor ti, tako ne bi bil on nikdar govoril in nikdar tako dejal« »Pustite očeta pri miru! Zdaj sem jaz Dvornik, jaz terjam, kar je f-o pravici.« »Tvoj oče in jaz sva skupaj rastla na DiKtrni- kovem in sva bila kakor brat in sestra. Ko bi on vedel, kake ti z menoj delaš v grobu bi se obrnil« »Ne govoriva o očetu, temveč o najinih rečeh! Ali mi plačajte zlepa ali pn si bom drugače poiskal pra- vico« »Saj bomo plačali; potrpi nekoliko!« »Do Šentnikolovega popoldne: Ne. Red hočem in red mora biti in pravicu po svetu!« »Ti si trdeao srca srca in nehvaležen povrh.« »Nehvaležen? Rad bi vedel, za kaj bi vam bil hvaležen.« »Ali ti oče nikoli nt pravil, da sem mu nekoč veliko dobrega storila'^« le vprašala prežeče. »Ne, o čem takem nikoli niso kaj rekli,« je odgo- voril, ne da bi bil z očesom trenil V njej pa je vse kipelo. Ali naj mu zabrusi vso resnico v obraz? Ne; saj ji ne bi verjel le še bol] neusmiljen bi bil Razglasiti sme to še manj; potem bi jo še tožil, če pa bi pred sodiščem resnico pove- dala, bi njo zaprli. Ne. ne, nič drugega ne ostane: molčati mora. Molčati kakor grob. Starega je ona držala, mladi p'^ drži nje — Neznansko je zaškripala z zobmi, kakor da je s silo odsekala besedo, ko p je hotela iz ust. — Ni drugega, požreti bo treba ii gledati, kakor bi ušla zanki. Toda Blazinova Cenca bo že še kos takemu zelencu. Le počakaj, fant!« »Kaj torej nočeš?« je vprašala navidez mirno. »Zahtevam, da mi plačate obresti, kar ste jih dolzni,» je odgovoril. »Tega naenkrat ne moremo.« »Potem prioišimo obresti k dolgu in sestavimo novo zadolžnico. za vse vkup pa se vknjižim na i^aš grunt!« čez obraz ji je ušel zmagovit nasmeh; vendar s« je še branila. »Kam se boš vknjvdl, ko so še drugi predeli!* »Ni res. Na tistih parcelah pri iyodi je le nekaj malega.« »če si zadovoljen, da si na drugem mestu!« »Ali bo gosoodar privolil'^« »Seveda, njemu je vse tako prav, kakor rečem jaz.« »Dobro! Tedaj pojdemo drvgi teden na sodišče. Zbogom!« Zavil je po stezi na levo čez polje in potem navzgor. ZaničlHvo je gledala stara za njim in hitela po glavni cesti Dospela je do hčere, ki jo je čakala na klopi in opirala glavo v dlani. »Kaj se zmeriš?« jo je pokarala. »Saj se ne.« je odgovorilo dekle, »samo jezna seni> ker je bil tak« »Izbii si gn iz glave' S tem ni več kaj« »Saj ga tud^ ne bi hotela, prevzetneža štorastegO- Dobim drugih dovolj.« »Potem pa koj glej, haha! Ali takega, da ima denar« »Ali mu morate vrniti? Kako sta se zmenila?* ^14 — 6. aprfl 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 POMNOŽENA VREDNOST ZEMLJE PIŠE JOŽE PETEK Slovenski zemlji se slabo piše. V nekaterih republi- ških načrtih predvidevajo, da bodo veliko kmetijske zemlje prepustili gozdarjem. Najbolj črnogledi menijo, da kar celo tretjino, češ da pridelovanje ni donosno, jja Dolenjskem so kmetijsko zemljo ocenili še veliko slabše. Ugotavljajo — menda tisti, ki načrtujejo razvoj kmetijstva — da je od sedanjih 166.(XX) ha pripravnih za kmetijstvo le nekaj več kot 30 odstotkov. V prihod- njih letih bd je torej naj odpisali več kot dve tretjini. V Sloveniji je že več kot p>olovico vsega sveta pod gozdovi. V Evropi smo najbolj gozdnata dežela, razen skrajnega severa. Cez 10 ali 20 let naj bi z dvema tret- jinama vse zemlje pod gozdovi prehiteli tudi tiste. Lesa sicer ne bo preveč — toda ali ne potrebujemo tudi kruha in mesa? Pravijo, da tista kmetijska zemlja, ki naj bi jo po- gozdili, ne daje dovolj dohodka. Ali ga tudi pri bolj. Sem gospodarjenju ne bi dajala? S tem se menda ne marajo ubadati ne lastniki, ne strokovnjaki. Laže je reči, ne splača se: naj bodo -gozdovi! Kdo pa jih bo zasadil? Tega ne vedo. Tako kmetijska zemlja ne pre- haja v gozdarstvo, temveč v nerodoviten svet, kot je grmičevje. To je le ena plat te stvari. Enako pomembna ali še bolj je druga. Ali so se naši pradedje naselili na naj- slabšem svetu, kjer kmetijstvo ne uspeva več? Ali naši sedanji kmetovalci ne znajo dovolj koristno obdelovati te zemlje, ker so zaostali za razvojem? Na to naj bi odgovorili strokovnjaki in tisti, ki kro- jijo kmetijsko politiko. Spodbudne odgovore pa je moč dobiti tudi pri podjetnih kmetih in njihovih organiza- cijah. Veliko smo jih že slišali in brali v časopsih. Kmet si je uredil kmetijo tudi na kamnitem in višin- skem svetu. Resda le posameznik. Uspele so jim stva- ri, za katere so nejevemeži bili prej pripravljeni sta- viti, da niso uresničljive. Zakaj se po takih kmetih ne zgleduje več sosedov? Vzrokov je več. Mala posestva z razdrobljeno zemljo. Povprečna veUkost je premala, da bi se večina lastni- kov lahko odločila za tako zasebno proizvodnjo. Pre- malo je bilo strokovne in gmotne pomoči, da bi se kmet z malimi dohodki lahko odločil za ureditev po- sestva. Mnogi kmetje so si laže pomagali — ne kot kmetje, temveč le kot občani — če so se zaposlili v dru- gih dejavnostih, ko da bi Izboljševali svoje kmetovanje. Na kmete močno vplivajo taki načrti in ocene, kot smo jih navedli v začetku. Zakaj bi trosili denar za izboljšave, zakaj združevali delo in zemljo, če njihova zemlja ne ustreza za kmetijsko, oziroma sodobno kme- tijsko proizvodnjo? ČLOVEK, ZNANOST, PRODUKTIVNOST RAZPRAVA ZA OKROGLO MIZO V ŠENTJURJU v okviru široke predkon- gresne aktivnosti je v šent- jurski občini pred dnevi stekla razprava o kmetijski problematiki. Tema razgovo- ra, ki so se ga udeležili pred- stavniki Kmetijskega kombi- nata Šentjur, kmetje in ob- čani, je bila »Človek, zna- nost, produktivnost«. Za vse prisotne je bila razprava, ki jo je vodil pred- sednik IS Jože Bučer, zani- miva in koristna. v šentjurski občini živi zgolj od kmetijstva približ- no 30 odstotkov ljudi, kme- tijstvo pa predstavlja za ob- čino pomemben dejavnik za pridobivanje dohodka. Nosilec kmetijske proiz- vodnje je v občini Kmetij- ski kombinat, ki je nastal leta 1962. Po več letih so v KK Šentjur prešli na orga- niziranost po dejavnostih, kakor jo narekuje tudi Za- kon o združenem delu. De- lavci pri kombinatu se lah- ko danes pohvalijo s 5-let- nimi izkušnjami v delovanju TOZD, pri čemer so si pri- dobili bogate izkušnje in dosegli odlične delovne re- zultate. Proizvajajo meso, mleko, jabolka, jagodičevje in jajca. Razvito imajo tudi predelovalno industrijo me- sa. Vsej usmeritvi v prid govorijo tudi finančni poka- zatelji. Leta 1962 je znašal celotni dohodek 12 milijo- nov, lani pa se je kar za 23 krat povečal in je znašal 282 milijonov. Število zapo- j slenih pa se je v teh letih od 353 zmanjšalo na 306 de- lavcev. Te številke nakazujejo hi- ter razvoj Kmetijskega kom- binata in znatno povečan obseg proizvodnje. Tudi usmeritev temeljne organizacije kooperanti je dolgoročno začrtana in pri- naša vrsto dobrih delovnih rezultatov. Osnovna usmeritev je predvsem v mlečni pro- izvodnji in pitanju živine; v večini primerov gre za kom- binirano proizvodnjo. Po zadnjem popisu je v šentjurski občini 4500 krav in 750 kmetom/, ki mleko od- dajajo in se hkrati bavijo s pitanjem živine. Med kmeti, ki se lahko pohvalijo z dobro molznost- jo krav so zlasti Vrbovšek z Dolge gore tn žnider, prav tako z Dolge gore, ki letno oddata 40.000 litrov mleka. Večina ostalih kooperantov pa odda letno od 18.000 do 27.000 litrov mleka in vzre- di od 6 do 12 pitancev let- no. K dobri proizvodnji v ve- liki meri pripomore zlasti vse večje uveljavljanje in iz- koriščenost mehanizacije v kmetijstvu. Pričetek pospe- šenega opremljanja zasebne- ga kmetijstva pa sovpada s pričetkom kreditiranja kme- tov, to je v letih 1969/70. Da- nes razpolaga zasebni sektor s 631 traktorji, 222 nakladal- kami, 1107 kosilnicami itd. Za dvig produktivnosti v ve- liki meri skrbi tudi pospe- ševalna služba, ki z različ- nimi predavanji in razširja- njem navodil kmetom uvaja znanost v kmetijsko proiz- vodnjo. Prosvetljenost pa je dolgoročna investicija in ima za posledico večjo proizvod- njo in dvig splošne izobraz- be. V rednem izobraževal- nem programu so nekatere za kmete najbolj interesant- ne teme, kot na primer pre davanje o higieni mleka. In. teres za pridobivanje znanja je med kmeti vse večji in se odraža v večjih hektar- skih donosih, v večji molz- nosti in v racionalnejšem pi- tanju živine. Velik efekt pri večji pro- izvodnji se kaže v vse bolj- ši kreditni politiki in v m- teresu mladine, da ostane na kmetiji. Velikega pomena pri izo- braževanju kmečke mladine ima seveda Kmetij sko-gospo- spodinjska šola Šentjur, ka- mor se iz leta v leto vpiše več učetncev iz domače obči- ne. Sola postaja za to iX)d- ročje tudi vse bolj pomemb- na, saj jo 50 odstotkov zase- dajo dijaki iz šentjurske ob- čine, ki v veliki večini z dobrim znanjem odhajajo na domače kmetije. Zanimiv del razprave se je vrtel tudi okoli varstva okolja. Odnos industrije do okolja je nemalokrat mače- hovski in zato obstaja ved- no več možnosti zastrupitve ljudi in živali z različnimi strupenimi preparati. Indu- strija se zavamje z napi- som »zdravju škodljivo« ali »strup«, kar seveda še zdaleč ni dovolj. Tudi v tej smeri bi bila pK)trebna večja vzgo- ja uporabnikov takih sred- stev. Čeprav široke teme o kme- tijstvu v šentjurski občini v enem popoldnevu ni bilo moč izčrpati, lahko kljub te- mu zapišemo, da je bila raz- prava, oziroma razgovor plodna in zanimiva in da je dala vrsto iztočnic za delo v prihodnje. Še naprej, so menili pri- sotni, si bo treba prizadeva- ti za boljše samoupravne odnose zlasti v zasebnem sek- torju. Več bo tr^a storiti za afirmacijo vasi in pri pro- duktivnosti poiskati še skri- te rezerve. Kljub ugotovitvi, da je znanost v veliki meri prodrla tudi v kmetijstvo, je treba v jutri stopati s hit- rejšimi koraki. Bolj pogum- no je treba pristopati k ustanavljanju strojnih in hlevskih skupnosti, mini far- mam prašičev, brojlerjev itd. Vsa ta usmeritev kmetij- stva je identična s srednje- ročnim planom občine. MATEJA PODJED CELJE: OBISK MUZEJEV Petdeset članov obrambne- ga krožka »Dušan Kveder — Tomaž« na Ekonomskem šol- skem centru se nas je pod vodstvom mentorja prof. Sta- neta Verbiča s posebnim av- tobusom odpeljalo v Ljublja- no. V Muzeju ljudske revolu- cije nam je vodnik ob števil- nih fotografijah in ekspona- tih prikazal boj našega naro- da za ustanovitev naše so- cialistične države. Pretresle so nas slike iz partizanskih bolnišnic, taborišč in mn^Dgih bojev, ki so jih bili številni borci. Iz Ljubljane smo se peljali k Urhu nad Dobrunjami. Tu je bila med vojno zloglasna postojanka belogardistov in drugih domačih izdajailcev. Cerkev je na zunaj nespre- menjena, notranjost pa je preurejena v krajemi muzej. Poleg cerkve je klet, v kate- ri so belogardisti mučili in pobijali številne žrtve. V bliž- njem gozdu stoji poleg stu- denca velika Upa, na katero so domobranci privezovali svoje žrtve in jih strahotno mučili. Nedaleč od cerkve js nad grobnico žrtev spomenik, simbol trpljenja in vstajenja zatiranja naroda. In gozdo- vi, ki z vseh strani obdajajo cerkev, šiunUjo tiho pesem v čast vsem žrtvam, ki so tukaj darovale svoja življenja. BETKA ŠELIGO APRILA V GOLOVCU Ta mesec se obetajo v celjski hali Golovec zanimive zabavne prireditve. Sklenjene so že p-jgodbe za koncert na- še najboljše show-pop skupine 7 mladih, ki bo 11. aprila ob 20. uri in pa za koncert Zdravlca Coliča, ki bo 27. ap- rila. Dogovarjajo pa se še za koncert Slovenske filharmo- nije, ki naj bi bil 26. aprila in pa za koncert za delavce iz bratskih republik. Na tem koncertu, ki naj bi bil 21. aprila pa bodo nastopili: Esma Redžepova, Lepa Lukič, Cmja Gojkovip in Tozovac. ŠAHOVSKA NOVICA Celjski šahisti so na tra- dicionalnem brzopoteznem turnirju slovenskih mest, ki je bil tokrat v Novem me- stu, osvojili odlično drugo mesto. Celo več, vseskozi so se z zmagovalcem — Ljub- ljano — borili za prvo me- sto, katerega so izgubili le zaradi nepazljivosti v med- sebojnem srečanju. Zmagala je Ljubljana s 46 točkami pred Celjem 44 in Domžala- mi 42 točk. V celjski članski ekipi so ta uspeh osvojili Franc Pešec, Jano Bervar, Edvard Planine, Milan Markovič, Mi- lan Ojstrež in Stane Perti- nač. Poleg uspeha članske eki- pe pa so mladinci Celja osvo- jili peto mesto, mladinke pa So v članski ženski konku- renci osvojile v tolažilni sku- 1 pini tretje mesto. J. K. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 6. april ig^^ PIŠE OR. MILAN BEKČIČ PRIPRAVA ŽENSKE NA POROD Danes v Sloveniji, v Jugoslaviji in v vsej Evropi, kjer je dobro organizira- na zdravstvena služba, uporabljamo metodo telesne in duševne priprave na porod, in sicer rusko metodo, ki jo je izpopolnil francoski porodničar La- maze. Ravnali bi napalc, če bi žena za porod bila nepripravljena, zato smo že več let nazaj pričeli načrtno in siste- matično seznanjati bodoče matere o tem, kar morajo o nosečnosti in poro- du vedeti. Na tečaju žena dobi praktič- ne napotke o načinu življenja, prehra- ne, negi telesa, obleki in obutvi, se nauči telovadbe in sprostitvenih vaj, da se bo telo bolje pripravilo na nalo- ge, ki jih prinašata nosečnost in po- rod. Telo nosečnice opravlja težko na- logo, zato pa jo moramo usposobiti, da bo tem naporom kos. Propagiramo naravrui porod, ki je zelo kratek, da bi žena rodila spontano, z naravnimi si- lami in brez bolečin ob zavestnem so- delovanju žene. Ta prizadevanja sicer niso nova in so vsekakor stara kot človeški rod. Po- men psihičnega dejavnika so poznali pred tisoč leti razni narodi in so za ublažitev porodnih težav žene uporab- ljale razne napitke, mazila, masaže in Iskali razne načine, da bi ženam zmanj- šali bolečine ob porodu. Narkozo so pričeli uporabljati približno pred sto leti, vendar ima negativne posledice, predvsem za otroka. Desetletja nazaj v slovenskih porodnišnicah so pričeU uporabljati hipnozo, vendar ni prišla Iz objektivnih in subjektivnih razlo- gov v splošno uporabo. Na sestankih, posebno organiziranih v posvetovalni- cah za nosečnice, se žena seznani o vseh dogajanjih med nosečnostjo in porodom in o tem, kako je treba so- delovati pri porodu, kajti to bo izred- no pomagalo, da se žena znebi nepo- trebnega straliu. Znanstveno je ugo- tovljeno, da strah, duševna in telesna napetost med porodom povzročajo krče mišičja, kar povzroča bolečine med porodom. Porod, kot naraven fiziološki pojav, ne sme biti boleč in porodne bolečine so posledica strahu in napačnih infor- macij od rane mladosti. Med pripravami na porod se žena nauči pravilno sproščati, počivati in na- birati moči za porod. S takšnimi vaja- mi krepimo mišice, ki morajo biti pri porodu najbolj aktivne. To so pred- vsem mišice trebušne stene in medenič- nega dna, katere lahko močno podpi- rajo in pospešijo potek poroda. S sproščanjem med porodom, se odstra- njuje napetost, odpravlja bolečine, pred tem pa ženo z gimnastičnimi in dihalnimi vajami pripravimo na aktiv- no sodelovanje pri porodu. Preprečuje- mo, da bi porodni popadki postali bo- leči, aktiviramo naravna dogajanja, ki so brez negativnih učinkov za mater in otroka. Namen priprave žene na porod je v tem. da prepreči bolečine s tem, da odpravi vzroke zanje. POSNEriiMJA VREDNO TUDI PRI NAS Za ljudi, ki vržejo iz avtomobila med vožnjo vse, kar se jim zazdi, si je nek ameriški sodnik izmislil primemo kazen. Vsakega, ki kaj vrže skozi ok- no avtomobila in ga seveda pri dejanju dobijo, obsodi sodnik s tem, da mora pobrati vse smeti na dva kilometra dolgem odseku. To opravilo morajo kaznovani opraviti na prometnih odse- kih, tako, da jih vidi čim več ljudi, med katerimi so gotovo takšni, ki se bodo ob pogledu na neprostovoljne čis- tilce premislili metati kar koli iz avta. Bi pri nas ne posnemali tega pri- mera? ___ ALPINISTIČNI KOTIČEK PRVI VZPON V KLEKU SMUKA iN SMUČARSKI POHODI Konec preijšnjega teda sta Canžek (AO Celje) in Culk (SAO), oba člana celjske od- prave v Ande, odprla sezono v kopni steni Kleka na Hr- vaškem. Težke smeri s trdno skalo so idealen trenittig teh- ničnega plezanja, predvsem takrat, ko v naših hribih vlad-ajo še zimske razmere tn je zaradi taljenja snega tn jutranjih podedic plezanje strmih sten preveč tvegano. Za vajo sta izplezala kar 4 smeri v najkrajšem času in sicer: Dragmanovo IV-t- in 3 smeri VI. stopnje: Ze- lezničarsko, Brankovo tn Žo- harjev steber. Vsi člani bodoče odprave v Ande so v dobri fizični kon- dioiji; sedaj »pilijo« še teh- niko, ki v kombiniranem ple- zanju andsklh sten zahteva popolnost. Zimski vzponi zad- njih dveh let so jamstvo, da pri plezanju samem v odipra- vi ne bi smelo biti težar/ ali nemogočega. Vse udeležence bolj skrbijo organiizacijtsJd za- pleti, ki se rešuijejo sproti, čeprav včasih izgleda, da so nerešljivi. Se vedno bo denar prvi problem, nato pa razne formalnosti s cariaio na obeh straneh, ki v zadnjem trenut- ku zahteva še in še dodatkov tn potrdil. Da je stvar še bolj zamotana, je Ireba delati spiske v španščini, ki je za vse več ali manj »španslca vas«. Kljfub vsem zaipletom odprava mora na pot; preceg Ijiudd je v Celjiu, ki pridno pomagajo, in tudi organiza- cij, ki so denarno podprle naš načrt. ApraH In maj sta meseca vi- sokogorske smvike in sniu- carskih pohodov. Kakor tetk na smučeh se je tuidi turno smučanje razmahnilo pri nas šele zadnja leta. Za posamez- nike in tudi skupine brez dobrega obvladovanja razmer in nevarnosti, je lahko tura izredno tvegam. Prelepa smu- ka med vrhovi in grebeni, v nedotaknjenem svetu, se lah- ko sprevrže v katastrofo, če nepripravljene zalotita nov sneg tn megla, poškodba ali snežni vihar s strelo. Za za- četek ae je bolje priklj.učiti organiziranim turnim smu- kam, da pridobimo vse, kar je treba za kasnejlšio samo- stojno smučino. CIC ZDRAVJE IN Ml OTROK MOČI POSTELJO o nočnem močenju poste- lje govorimo pri otroku te- daj, kadar le-ta moči FK>ste- Ijo nehotno, takrat ko je že dosegel določeno starost. Medtem ko so še nedavno smatraU, da je ta starost pri tretjem oziroma četrtem letu, menijo danes, da lahko govorimo o nočnem močenju ali enurezi šele od petega oziroma šestega leta dalje. Vse dotlej se tak pojav to- lerira in se ga smatra še za normalnega. Nočno močenje se lahko pojavi le nekajkrat na mesec oziroma v tednu ali pa sledi noč za nočjo. Prav tako lah- ko po nekem obodbju pre- neha, včasih tudi za več me- secev ali let, nakar se spet ponovi. Zanimivi so nekateri podat- ki, zbrani pri enuretikih. Naj jih navedemo le nekaj: okoli petega leta starosti mo- či posteljo še 10 do 15 od- stotkov otrok, okoli sedmega 13 odstotkov, okoli desetega 7 dstotkov in okoli štirinaj- stega približno 3 odstotke. Ta podatek nam kaže, da pa- da število nočnih močilcev s starostjo. Takoj pa je treba dodati, da pri nekaterih ta pojav vztraja še preko pu. bertetnega obdobja in da ne- malokdaj obleče tak mlade- nič vojaško suknjo. Nadalje je zanimiva ugotovitev, da je med dečki enkrat toliko mo- čilcev kakor med deklicami. Vredno je še povedati, da je bil v približno 40 odstotkov v sorodstvu tudi nekdo, ki je močil posteljo. Konč-io je še interesantna ugotovitev, da ima večina teh otrok po izjavi staršev globoko spa- nje. Brez dvoma je nočno mo- čenje silno neprijeten pojav tako za otroka samega kakor tudi za starše. Premalo je ča- sa, da bi prikazali vse stiske in težave s katerimi se sre- čuje otrok. Povsem razumlji- vo pa nima je, da ima tak otrok lahko spričo nestrp- nosti, ki jo kažejo nemaloke- daj starši do njega ali kaz- novanja, zasmehovanja bo- disi s strani staršev, bratov, sester ali vrstnikov mnoge in resne težave čustvene in socialne narave. Tak otrok je prikrajšan za marsikakšen užitek, ki so ga deležni nje- govi vrstniki, npr. letovanje, PIŠE DR. MARJAN VEBER šola v naravi, počitnice pri sorodnikih ali znancih itd. Zakaj pravzaprav otrok mo- či posteljo? Do nedavnega smo lahko zasledili v tovrst- ni literaturi najrazličnejše vzroke oziroma domneve, ki naj bi bili krivi za ta pojav. To naj bi bile razne organ- ske okvare sečnega aparata in spolovil, vnetje teh orga- nov, gliste, čustvene motnje, alergije, napake pri privaja- nju otroka na čistočo; neka- teri tudi menijo, da z mo- čc'njem izkazuje otrok sov- ražno stališče do staršev ah pa hoče s tem pritegniti po- zornost nase itd. še bi lahko naštevaU vzroke, ki ne govo- rijo v prid otroku pa tudi ne staršem. Na srečo je zad- nje čase vse bolj prevladujo- če mnenje, da gre pri tem zgolj za motnjo v razvoju otroka in sicer za upočas- njen razvoj živčevja ali mišič- ja, ki uravnava zavestno od- vajanje seča. Nekateri tudi menijo, da se otrok brez ka- kršnegakoli vzroka m pra- vočasno naučil kontrolirati svojega mehurja. Dejstvo je, da obstaja v takem otroku neka »šibka točka«, ki ob ob- remenitvah najprej odpo- ve. Zato je večkrat slišati, da otrok pogosteje moči ka- dar je utrujen, kadar je v čustveni stiski, kadar je v šo- li bolj obremenjen itd. Po- dobno deluje tudi mraz, pre- hlad in bolezni. Kako pomagamo takemu otroku? Ako smo dobro pri- sluhnili sicer le bežnemu opi- su vzrokov, smo lahko zasle- dili, da gre pri tem pojavu predvsem m v ve'čini prime- rov prav za motnjo v razvo- ju. Potem tako odpade vsaka krivda na otroka in starše, da otrok moči posteljo. Star- ši lahko pojav le napravijo težji s svojim nepravilnim odnosom do takega otroka tako, da ga kaznujejo, se mu posmehujejo ali ga sramoti- jo pred drugimi. Najbolje je, da otroka, ki moči posteljo pripeljejo k zdravniku. Le-ta bo s svojim ali dodatnimi pre- gledi izključil organsko ali organska obolenja, nakar se bo odločil za način zdravlje- nja. V pomoč pri takem zdravljenju je tudi psiholog, saj smo slišah, da je tak otrok nemalokdaj lažje aU hujše čustveno prizadet. Ne majhno vlogo pri zdravijanju odigrajo starši s svojim od- nosom do takega otroka, še enkrat poudarjamo pomen iz- boljšanja medsebojnih odno- sov in čustvenega vzdušja v družini in drugih ukrepov, ki pripomorejo k otrokovemu dobremu počutju in razpolo- ženju, k zmanjševanju notra- njih stisk in povečanju samo- zavesti. Taki otroci naj bi vo- dili koledarček, ki služi kot pokazatelj »suhih noči«. Pri- poroča se še nagrajevanje otro- ka po »suhih nočeh«; nadalje trening v smislu zadrževanja vode, ko čuti potrebo po iz- praznjevanju mehurja; nefka- teri priporočajo uriniranje vsakih 10 minut eno uro pred spanjem. Od zdravil se je naj- bolj izkazal eupramin. Treba ga je jemati v primerna ko- ličini in pod kontrolo zdrav- nika. Povedati je potrebno, da zdravilo nd vedno učinkovito; nekateri prenehajo močiti, pri drugih pa postane močenje bolj redko. Marsikdaj začne otrok ponovno močiti potem, ko je prenehal jemati zdravi- la. V primerih, ko zdravilo ni bilo učinkovito, se priporoča kuro ponoviti čez ne'kaj me- secev. Ker omenjeno zdravilo ni nevarno, ga morajo starši dobro spraviti in dajati otro- ku sproti, da ne bi prišlo do zastrupitve z njim. Med us- pešne pri zdravljenju sodijo še različne »električne budil- ke« oziroma budilke na ba- terijo. Pri tem ni bojazni, da bi prišlo do nezaželenega po- java električnega toka na otroka. Električni tok, v na- petosti le nekaj voltov, ima nalogo sprožiti zvočni signal v hipu, ko začne otrok moči- ti bodisi podlago na kateri leži ah pa krpico, ki jo ima pritrjeno na notranji strani spodnjih hlačk takorekoč na- sproti sp>olovila. Signal otroka zbudi, vendar se otrok posto- poma, po večkratnih takih prebujanjih nauči sam zazna- ti dražljaj polnega mehurja, ob katerem se bodisi zbudi ali gre na stranišče še preden prične iz mehurja odtekati seč ali pa enostavno noč pre- spi suho, se pravi zadrži vodo. Pri zdravljenju nočnega močenja ne poznamo hitrih uspehov (to ni n. pr. angina, ki se pozdravi v enem ted- nu). Z vztrajnostjo in potr- pežljivostjo ter v^iko mero razumevanja do takega otro- ka usp^cno tudd tuka^ PRIPOROČA Spet smo v Veleblagovnici T, in sic, na oddelku fotooptike, kjer vas čaka p, jetna paša za oko: sodobni in praktič, fotoaparati, diaprojektorji, filmske kanig^ daljnogledi in še kaj. Največ teh pfj, metov, ki vam lahko prijetno krajšajo so japonske izdelave in so zato tudi ce, dovolj primerne. 14 — 6. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 IFLESNA KULTURNA SKUPNOST I DOKAJ UGODNO! 12. kiosedainju skupščine jj(S Celje, zadnjem v starem j^tavu, je predsedniilk Franc ggjvoda podal oceno 4-letne- g^ deiovanja te samoupravne ^teresne slaipnosti. Med dru- ^ je dejal: »Problematika ^ je vsekakor zapletena, ob- j^na iT» kompleksna. V zad- jijem obdobju smo bili pri- ^ velikim teknKvvalnim uspe- j^jn, o katerih ne bi pjodrob- jjeje razpravljali. Pomembnej- jj^je splošna ocena, da inoa. v občini veliko predanih jportnih delavcev, ki so v ^ičnih srediinah poskrbeli jji pomembne premike v tej ^javnosti — v širino in kva- liteto. Prisotna so bila še do- ločena nihanja, kri^-ulje nav- jgor in navzdol, vendair znat- no manj kot v preteklosti. Dobra organiziranost je prd- jpeivala tudi k boljšim rezul- tatom. Vsi trije zbori — za temeljno telesno vzgojo, za ^rtno rekreacijo in za tek- movalni šport — so dobro delovali in opravili vrsto pOi membnih nailog. Skupščina Je tvorno sodelovala pri novi usmeritvi TK v republiki, iz- delPAi novih dokimientov in amouprar.mih aktov. Tudi v občini so bili ustvarjeni po- goji za večje premike pri podnižbljianju te sfere. Ob iadelavi samouipravnih spora- simoiv o sirednjeročneni na- črtu razvoja TK, letnih pla- nov, speciailndb dokumentih za razne odbore in komisije, boljših delegatskih odnosih, razdelitvijo dela v ZTKO na izvajalsko sfero in TKS, ki je vodila politiko raasvoja te dejavnosti, je prišla do iyja- za povezanost z delegatsko bazo, enotnost v izvajalski sferi tn pri uporabnikih. Se- veda je pri tem dieliu bdlo treba premostita marsikatero težavo — pri urejanju ka- drovskih vprašanj, razčišče- vanju odnosov med osnovni- mi organiizacijami glede na prioriteto posameznih šport- nih panog, pri organizacijskih spremembah in dopolnitvah, pri statutarnih spremembah Itd. TKS je Mla vselej prisot- na pri vsebinskih dopolnit- vah vseh teh zapletenih po- slov. Uspešno smo presiti na ustanavljanje aktivov ZK športnikov, aktivov ZSMS, prvi premiki so zaenavn: v organizaciji telesne kulture v krajevnih skupnosti, vse bolj pa se ta de-avnost razrašča v TOZD in SŠD. Skratka — organizacijski in vsebanski premiki — so bili v tej za- pleteni problematiki vselej prisotni in smo jdh uspešno reševali v dobro nadaljnjega uspešnejšega razvoja telesne kulture v občimi. Problemov je vsekakoa- še zvrhan koš In bo tudi skjipščdna TKS v novi sestavi imela še dovolj dela. Dinamika razvoja teles- ne kulture je izredno pestra, bogata tn terja vselej sprot- no reševanje probleanov. Splo- šne usmeritve naj dajejo tej aktivnosti tudi v bodoče prak- tične rezulta.te, ki se naj od- ražajo v večji množičnosti, kvaliteti in v novih kakovost- nili premikih. Zahvaljiij^em se vsem delegatom, ki so v svo- ji mandatni diobi pokaizali s svojo prisotnostjo in delom zrelost in povezanost z bazo, saj bi brez takšnega načina dela ne zmogla opraviti to- likšnega dela v dobro razvoja telesne kulture v občini.« Ta- ko je zakljaičil izvajarnje Ga- zvoda Franc, ki je bil kot predsednik skupščine TKS brez dvoma iziredno aktiven, ustvarjalen in je s svoji-m predanim delom pomagal ra- zreševati marsikatere zaple- tene naloge in probleme pri raz^.fOju telesne kulture v celj- ski občini v zadnjem — 4-let- nem obdobju. ROKOMET PORAZ-APLAVZ PRIZNANJE ROKOMETNI ŠOLI Poročevalci nedeljske roko. metne tekme med Aerom Ce- lje in Borcem v Banja Luki so zelo ugodno ocenih igro Celjanov. Kljub porazu 30:34 (15 15) zasledimo v sestavkih ugodne ocene o igri pomlaje- ne ekipe Aera. Med drugimi tndi to: »Mladi Celjani so navdušili precej razvajeno banjaluško publiko. Prikazali so celjsko šolo rokometa in če domači Borac ne bi imel v drugem polčasu svojih pet minut, bi lahko domačini ostali tolcrat praznih rok«. »Ocene so kljub porazu Ae- torej ugodne. Celjani so ^ srečanju proti večkratnemu fca.vnemu in pokalnemu pr- pokazali v prvem polča- ^ izredno igro. Ponovno sta »e odlikovala Vlado Vukoje ^ vratar Tomič. Ko so do- oiačini onemogočdh strelca Vuikoja sta stopila v ospred- ja Bojovič in Anderlijh. To- •'a za končni uspeh je ponov- no primanjkovala rutina, ka- ^ žal sedaj še ne moremo vseh tekmah pričakovati ^ rnladih igralcev Celja, med *^terimi pa tokrat ni igral •icer dober Ščurek. Nedeljska tekma je ponov- * IX)kazala zrelost in vred- ^t celjske rokometne šole. ^ pa moštvo nima še kom- Metne postave. V naslednjih ^eh se bo vrnil v ekipo po- škodovani Božič in potem bo J^kakor mnogo lažje. V mo- ^ bodo kar trije strelci, daje celotnemu moštvu možnosti za usi>eh. Poraz ^ Banja Luki ni boleč. Več manj je bil pričakovan, pa bo potrebno v soboto y^ srečanju proti Krivaji po- dati vse in zmagati. Celjani ^tetn potujejo v Ljubljano ^ tekmo proti Kolinski—Slo- In tu bodo potrebovali ?^oč gledalcev. Samo tako uspeli na p^onovni poti * vrhu. Trenutno so na lest- osmi z 18 točkami. ^9 tekmi v Banja Luki je J^anje ocenil trener Slobo- ^ Miškovič: »Igralci so ?|*?rali zelo dobro. Nosilci ig J so bili Vukoje, Tomič in '^iovič. Seveda še nismo za- krpali vrzeli, Ici je nastala po odhodu Mihe BoJo\iča, Peuni- ka in Levstika. Toda iz kola v kolo se moštvo kali in na vsald telani so fantje moč- nejši. Seveda pridejo tudi tre- nutki, ko sami ne znamo iz- koristiti priložnosti in potem prepuščamo točke domači- nom.« Strelci v Banja Luta: Mrov- Ije 2, Toplak 1, Vukoje 12, Vlado Bojovič 6, Anderluh 7, Ivezič 2. J. KUZMA KESLJANJE: USPEŠNI CELJAN! KK Celje je v Preboldu organiziral regijsko prven- stvo, na katerem je nasto- palo 12 kegljavk in 31 ke- gljačev. Najboljša mesta so pobrali Celjani. Rezu!, tati: ml. članice (do 30 let) — 1. Gobec (Ce) 835, 2. Javoršek (Ce) 818, 3. Milošič (Hm) 809, 4. Pe- čovnik (Ce) 798, 5. Bizjak (Hm) 795 in 6. Le.sjak (Ce) 774. Ekipno — 1. Celje 3.225. 2. Hmezad — 3.093; ml. člani (do 28 let) — 1. Nareks (Ce) 1.740, 2. Koštomaj (Ce) 1.689, 3. Olip (Hm) 1.673, 4. Cilen- šek (Hm) 1.667, 5. Orešnik (Ce) 1.665, 6. čemiavič (Šoštanj) 1.628 . 7. Orešnik Bt. (Ing) 1.626, 8. Petek (Aero) 1.623); ekipno — 1. Celje I. — 6.535. 2. Celje II _ 6.493, 3. Hmezad — fi.3R5. 4. Konus — 6.354. 5 Šoštanj — 6.352 kegljev. K. JUG TVD PARTIZAN ŠTORE Redni občni zbor TVD Par- tizan-Kovinar Store je naka- zal diruštvene uspehe v zad- njih dveh letih, pa tudi vse probleme, ki jih bo treba re- šiti za nadaljnje uspešnejše društveno delovanje. Predsed- nik društva Tine Veber je v bogatem pvoročilu med dru- gim dejal, da ima društvo trenutno 7 sekcij in 2 aktiva v Kompolah in Šentjanžu. Ak- tivnega članstva je 506,65 or- ganizacijskih in 43 strokov- nih delavcev. Vendar je v KS Store že blizu 1.000 aktiv- nih udeležencev v telesni kul- turi, če upoštevamo še vse druge oblike dejavnosti (trim igre in akcije). Društvo se odpira navzven s strokovno in organizacijsko pomočjo predvsem v železarno in šolo. Največji problem pa trenutno predstavlja neurejenost tek- movalnih sistemov v občini in regiji. Aktivni športniki v Storah niso motivirani za svo- jo vadbo, ker svojiega šport- nega napredka ne morejo re- prezentirati v ustreznih ligah. Tako je v nosometu, košairki, rokometu. Odličen napredek je zaznamovati v smučanju, kjer so dosegla pri pou5eva- nju svojevrsten rekord. V se- dmih tečajih in šolah v na,ra- vi na Svetini in Celjiski koči I se jie naučillio smučata kar 347 udeležencev. Uspešno so opravili delo pri elek- trifikaciji smučišča na Sve- tini, kjer velja zahvala tu)di gasilskemu društvu Store za brezplačno akcijo pri posta- vitvi električnih drogov. Nad- vse agilni so bih tudi keglja- či in kegljawke, ki so v celj- ski regiji na vidnih mestih, vendar za večji razmah nuj- no potrebujejo še četrto keg- Ijaško stezo. Ta investicija pa se vleče že 5 let! Kar 11 oddelkov pa šteje temeljna telesna vzgoja tn športna re- kreacija. Nekateri oddelki so po številu v opadanju, čeprav je strokovno delo v oddelkih zelo dobro. Teden športa z javnim nastopom v i>,>časti- tev Titovih in part.ijskih ju- bilejev v 1. 1977 ter tudi dru- ge množične prireditve — vse je bilo na kvalitetni in mno- žični osnovi, pa so krajani ob ogledu teh prireditev z odo- bravanjem nagradili dniSt\"e- no delovanje, ki ima širšo družbeno \'eliavo in podporo. Dobro delujeta tudi aktiva športnikov ZK in ZSAIS. Pri volitvah je bila izvoljena za predsednico TO Sonja Ocvir- kova, Tine Veber, dosedanji zaslužni večletni predsednik, ki je prejel za svoje delo prak- tično darilo, pa bo odslej opravljal funkciio tehničnega sekretarja. K, JUG Košarkarji Celja bodo igrali v soboto po rokometni tekmi ob 19.30 sklepno in odločilno tekmo v drugi zvezni košar- karsld ligi. V goste pride odlična eldpa Oriolilca iz Sla- vonskega Broda. To bo srečanje, ki bo odločilo, če bodo Celjani v prihodnjem letu igrali v I. B zvezni ligi. Torej Je to srečanje, Id odloča o nadaljnjem skoku celjske košarke naprej. Zato košarkarji pričakujejo podporo svo- jih gledalcev in prijateljev športa v Celju. Trenutno so (Ileljani na lestvici tretji. Na posnetku vidimo odličnega Golca (levo) in Subotiča v borbi za odbito žogo v srečanju proti TIMI. J. KUZMA Foto: T. Tavčar Najboljši: Pipan Ccljs.iii koSarkarji so se v sre- čanju X Moutmgom v Zagrebu vr- nili v Olje praznih roli. Čeprav Celjani niso igrali slabo, je vh« njihove upe pokopal odlični do- mačin flečaš, hi Je zadeval koš iz vseh razdalj. Se posebej pa je bil toiSen pri prostih metih. Trener Zmago Sasadin: »Pričeli smo od- lično. Do 7. min. smo bili v vod- stvu s štirimi do petimi koši. Sle- dil je preobrat. Uo 15.min. smo bili še enakovredni domačinom, potem pa so nam ušli z minimal- no prednostjo. Tudi v II. delu smo se prvih 13 minut še dobro upirali .Montingu, potem pa smo močno pot>ustili in izgubili sreča- nje z 92:118. Poraz je vsekakor previsoko izražlen. Celjani so v to tekmo šli s precejšnjo jnero stra- hu, bili so premalo borbeni in lirabri. Sicer so dobro skakali pod košema, ujeli precej otlhitih žog, vendar niso blU učinkoviti pri zaključnih metih. Najboljši ,je bil Pipan, ki je dospel tudi .'i2 ko- šev. Dotolkjel nas je odlični I'le- čaš, ki je bil izredno razpoložen in precizen pi-i metih iz igre in pri izvajanju osebnih napak. Dal je kar 36 košev! Gostje so poka- zali svojo moč v učinkovitih pro- tinapadih.« Ne glede na ta poraz so Celjani še vselej na 3. mestu v II. ZKL — zahod. V soboto bodo nastopili doma proti Orioliku v dvorani Golovec, kjer bomo priča dvojnemu progiamu, najprej ro- kometnemu, potem pa še košar- kaškemu. I.gralci EIcktre so v Šoštanju zlomili odpor Krasa šele po po- daljšku. Rezultat — 108:101. Naj- boij učinkoviti so bili — J. Jošt 26. S. Jošt 20, Kahfetlčič 18, Ud- rih 17 in Jerifi 16 košev. Šoštanj- čani so sedaj tretji v republiški ligi. V prihodnjem kolu bodo v gosteh nastopili proti Trnovemu. K. JUG v republiški odbojkarski ligi so Celjani ponovno osvojili toč- ki. V srečanju proti Mis!inji so pokazali zrelo igro in zma.scali s 3:2. Gledalci so tokrat prišli na svoj račun, kajti videli so l>nr- beno in lepo igro. Zlasti pa je ugajal v celjskem moštvu mladi Lazar. 2al »-o dekleta tokrat iz- gubila proti Mežici z 1:3. GoF,»je so bile bolJSe. Uspeli pa so igral- ci Šempetra, ki so si z zmago nad Žerjavom 3:1 utrdili vodilno meMo na republiški lestvici. V gostuje v Izoli. J. K. SMUČANJE VETERANI KOT NEKOČ Srečanje smučaj-jev Celja m Zagreba je verjetno eno naj- starejših tovrstnih tekmovanj v Evropi, saj so prvič pome riM svoje moči že leta 1934. Letošnji dvoboj je organizira- la Smučarska zveza Zagreoa minulo nedeljo na Platku nad Reko. V planinskem domu, na tem po geografskem položaju tn lepoti enkratnem smučar- skem centru, so se zopet sre- čali tudi najstarejši udeležen- ci teh tekmovanj Wolf iz Za- greba ter Kopuišek iz Celja kot tudi Zadravec, Kolenc, Je- ze mik, Nunčič in drugi. V prijetnem razpoloženju so v razgovoru in s pesmijo obuja- li six)mine! Celjski smučarji so na to tekmovanje odpotovali precej oslabljeni, saj zaradi bolezni ah šolskih obveznosti niso te. kmovali Andreja Jezemik, Daša Jug, Matjaž Vovk in še kateri, že v prvem teku sta zaradi napake končala tekmo- vanje favorita in up celjskih smučarjev Ljubo Jovan in Marjan Rosina. Ko je v dru- gem teku zapeljal s steze še Zvone Brilej je bilo jasno, da bodo zmagali Zagrebčani. Veterani, čeprav jih je bilo samo pet, tako da so komaj sestavili ekipo, so se tokrat zares izJcazah. Progo so pre- smučali vsi z zelo dobrimi ča- si, tako da je najboljši zag- rebški veteran Markuli dose- gel šele četrti čas. Najboljši čas je dosegel Marjan Nunčič. Rezultati člani: Robi Klako- čer 44,73, Matej Maligoj 46,61, Cene Jovan 46,9l, Uroš Kragel 48,69, Janko Cesar 49,22, Vili Koražija 49,80, Barbka Jagrič 50,48, Janko Cetrna 53,28, -Mil. ko Grabar 55,07 in Senja Je- zemik 55,80. veterani: Marjan Nunčič 25,61, Janko četina 26,29, Vlado Veber 26,60, Jo2e Kopitar 28,85 in Emest što- klas 30,40. F. P. REKORD KOLARJA otvoritveni miting Kladivarja je že v pr\i disciplini, v hoji na 10 km, prinese! nov republLški mla- dinski rekord. Dosegel ga je na- darjeni Kolar, ki je to razdaljo premagal v 46:44.0 in je popravil prejšnji rekord domala za 5 mi- nut. Zvezni kapetan Dane Korica bo vsekakor tega nadarjenega mladinca moral v-zeti v poštev za državno reprezentanco! Med osta- limi rezultati relja omeniti dobro formo Roka Kopitarja, pionirja Gabra, tekačev Rozmana. Arzenška in Jutrška, metalca Mijača, ska- kalca v daljino Horvata, pri žen- skah pa metalko diska Kastelčevo, tekačice Kopitarjevo, Potekovo in Logarjevo. Na zimskem prvenstvu sri-dnjih šol 3b nastopUo nad 230 mladincev in mladink. Njihovi rezultati so dokazali, da je v ŠSD na srednjih šolah mnogo zanimanja in talen- tov za atletiko. Na območnem prvenstvu v ak- ciji »iščemo najboljšega skakalca (-ko) v višino« je bilo malo na- stopajočih. Pri pionirjili je zma- gal Kač pred Udovčem (oba Ce) s 166 cm, Debelakom (Za) in Pin- ferjem (Voj) — oba IG^. Pri pio- nirkah je bila najboljša Kosova (Laško) pred Cetinovo (Za) s 13.''> cm, Podgorškovo (Ce) pa je s 130 cm bila tretja. Sedaj bo na vrsti spomladaaski kros za S*D na osnovnih in sred- njih šolah. K. JUG Prvi: Viado Veber v prejšnji številki smo po. ročali, da je na prvenstvu ZVUTS zmagal med starejši- mi člani Moj mir Cvahte. V resnici je zmagovalec tekmo- valne skupine nad 45 let Via. do Veber član ZVUTS Žalec. Bralcem in obema prizadeti- ma se zaradi neljube napake opravičujemo. F. P. SE ENA ZMAGA SPILJAKA Tone špiljak, član celjske- ga karate kluba »Slavko Šlan- der« je zmagal tudi v dru- gem kolu medrepubliškega tekmovanja v kontakt.nem karateju, ki je bilo v soboto v hotelu Bernardin v Porto- rožu. Po točkah je v lahki kategoriji premagal Prokeca. Edo Detiček pa je v srednji kategoriji prav ta.ko po toč- kah izgubil z Oreški m iz Va- raždina. B.JAGRiC PRVAKINJA HRVATSKE Na odprtem prvenstvu Hr- vatske v slalomti, ki je bdlo v soboto, 1. aprila na Platku nad Reko, je članica celjske- I ga Izletnika Barbka Jagrič zasedla prvo mesto med sta- rejšimi mladinkami in tako osvojila naslov republiške pr- vakinje. Med mlajšimi mla- dinkami pa je Spela Jagrič zasedla tretje mesto. TBI TOpKE V GOSTEH C*prav so vsi naši predstjivni- ki v republiški in drugi zvezni nogometni ligi tokrat gostovaU, so Ic osvojili tri točke. Posebno pomombna točka, ki so jo «»,vo- jili nogometaši Rudarja iz Vele- nja v .Slavonskem Brodu, ko so igra li neodločeno 0:0 proti BSK. Tako so na lestvici trinajsti z 20 točkami. V republiški ligi je presenetil Kladivar, ki je proti Obali osvo- jil obe točki in z /.adetkom Siv- ke zmagal 1:0. Smatno .je izgu- bilo proti Vozilom 0:2, Unior pa proti Železničarju 1:2. J. K. OSEM TOČK Naši predstavniki v republiški moški in ženski rokometni li.gi so tokr.it prijetno presen>'tili. Šoštanj je doma premagal Mari- bor 20:18, Minerva pa v gosteh Ormož 30:23 in s tem dokazali, da bi lahko posegli tudi v borbo za sani vrh. V republiški ženski ligi KO Velcnjč''nke doma prema- gale vodečo Dravo 13:12. Šmart- no pa v gosteh Vuzenico 28:15. S tem so postale igralke Šmart- nega, ki so tretje in Velenja, Id so četrte, tudi favoritkinje za osvojitev naslova v tej ligi. Tre- nutno je pomembno, da v pri- hodnjem kolu osvojijo še novi točlu. Velenjčanke bodo igrale » Mariboru. i« S. ŠPANSKE RAZGLEDNICE (1) PIŠE ERNEST PEČNIK mUkrn, LEPOTICA ANDALUZIJE Španija je za turista dva- krat zainimiva. Na sredozem- skih obalah španske celine m Balearskih otokov ter atlant- skih obalah Kanarskih otokov se je razvila turistična vele- industrija, ki privablja mno- žico turistov \sega sveta. Tu se je razvil takoimenova- ni stacionarni turizem. Not- ranjost Španije s svojimi kul- turno-zgodovinskimi znameni- tostmi pa ustvarja potovalni turizem. Po dobri uri in pol leta z Brnika smo pristali na jugu Španije v pokrajini Andaluzi- ji na letališču mesta Granada, ki ni obmorsko mesto. Veli- ki, svetovnoznani tenorist ita- lijanskega porekla Mario Lan- za je pred leti zapel mogočno pesem: Granada, Granada, v kateri je poveličeval lepo- to, prisrčnost in bogato zgo- dovinsko preteklost tega me- sta. Vsa dohna, v kateri leži mesto, je obdana z bogatimi oljčnimi gaji — takoj lahko povemo, da je Španija največ- ji pridelovalec oliv na svetu. Proti jugovzhodu se dviga mogočna gorska gmota Sierra Nevade — po naše snežnega gorovja, ki s svojim 3.481 me- trom visokim vrhom Muha- cen predstavlja najvišji vrh Španije. Na Sierra Nevadi so tudi najjužnejši evropski le- deniki hkrati pa so tam tudi odlična smučišča. (Naš Kom- pas prireja 8 dnevno smuča- nje za Jugoslovane na Sierra Nevadi — zanimivo -— ne?) Sveta vojna ali džihad je privedla islamsko-arabsko ma- vrska ljudstva leta 711. po na- šem štetju na Pirinejski po- lotok. Ta mogočen val sever- noafriških ljudstev je pljus- nil pri Gibraltarju na evrop- sko cehno in takorekoč v ju- rišu zavzel ves Pirijnejski po- lotok. Ce bi ta val v južni Franciji ne bil zaustavil fran- kovski kralj Karel Martell, bi bU tok zgodovine zahodno- evropskih narodov lahko po- vsem drugačen. Na cerkvah Pariza, Londona in še drugih zahodnih mest bi se namesto križa lahko zlatih polmeseci. Dobršen delež v mavrski kul- turi ima prav Granada, kjer so Mavri v 14. stoletju zgra- dili trdnjavo Alhambro, po naše rdečo trdnjavo, kjer je bil sedež njihovih vladarjev, ki so hkrati bili tudi najviš- ji verski poglavarji ali kalifi. V sklopu Alhambre je ču- doviti leJtni dvorec vladarja, nazvan Gene ralife ali raj na zemlji. Razkošje obokanih stavb, stopnišč, dvoran in so- ban je enkratno. V parkih, ki obdajajo stavbe, je izbra- no sredozemsko rastlinstvo z največjim razkošjem cvetja. Oblivajo ga umetni potočki, ki se izlivajo v bazenčke, v katerih je vrsta raznih vodo- metov — rekli smo si — res raj na zemlji... Mavretanska ljudstva, ki so prišla iz brez- vodne Sahare so oboževala vodo in so se prav izživljala nad vodnim bogastvom, ki so ga našli v Granadi. Na Monte Sacru ali sveti gori smo si ogledali ciganska naselja, ki so si jih izkopali v pe^ščeno hribovje. To so glo- boki rovi, v katerih stanujejo in v katerih je vrsta gostišč. V enem izmed teh gostišč smo si tudi ogledali improvi- zirani španski narodni ples flamenco — to je seveda bilo po cigansko ... Vstopnine niso pobiraU, vsakomur so dali celo kozarec vina., ko pa je bilo plesa z divjo cigansko muziko konec, so njihovi ze- lo čedni otroci ob kontroU mater pobirah prostovoljne prispevke. Njihova taktika je preizkušena, saj se je na krožniku nabralo še in še pe- zet, to je španski denar (1 pezeta je 0,22 din). Za povra- tek v hotel smo si najeh ko- čije, iz katerih smo opazova- li nočni utrip tega južnjaške- ga mesta. Nadaljevanje sledi. POŠAST POD MIKROSKOPOM Dolgo časa so veljale naglavne uši za izumrle. Toda nenadoma so se spet pojavile, lam kjer so se sramovali, so se hitro razmnožile, ker ljudje niso pravočasno posegli vmes. V šolah in vrtcih so se uši spet pojavile. Ne samo pri nas. Tudi v Nemčiji, Angliji in Franciji. Do- biti uši ni sramota, sramota jih je obdržati. So trdožive. Pojavijo se vsej Iiigieni navkljub. NAmm ŽIČNICA Rekord najviš.je žičnice ima pogorje Elbrus na Kavkazu (ZSSR). Njena postaja v dolini je na nadmorski viš.ini 2300 met- rov, njena zgornja konč- na postaja p>a na 4100 met- rov. NAJVEČJI SLON Največji slon, ki so ga kdaj videli in izmerili, je bil 10,10 metrov dolg in 3,80 visok. Tehtal je 10,7 tone. Slona je položil nek lovec nekaj kilometrov od angolskega mesta Macusso. NAJDALJŠA KLOP Leta 1975 so v Berlinu' izročih v uporabo najdalj- šo klop na svetu. Ta 4.1 metrov dolga klop, ki je F>ostavljena v berlinskem zoološkem vrtu, ima pro- stora za najmanj 50 za- ljubljenih parov. Rudolfo Valentine. Naše babice so padale v nezavest, kadar se je nasmihal s kino platen v nabite dvorane. Zete nele so od zavisti, kadar je v dolgem poljubu osvajal svoji lepe partnerice. Idol Hollywooda, zvezda vseh zvezd, lomil« in drobilec ženskih src ... V Hollywoodu želijo s filmom o tem filmskem junaka spet narediti uspešnico, ki bi polnila blagajne družb in kino podjetij po svetu. Vlogo Rudolfa Valentina igra ruski balet nik Rudolf Nurejev. Toda morali so iti za nekaj korakot dlje. V filmu »šejk« se Valentine ni nikoli slekel, kot tudi i drugih filmih ne. Toda v filmu o Valentinu je Nurejev po krit le z arabskim pokrivalom, njegova soigralka Michelli FhilUps pa z dolgimi lasmi. TRGOVINA IMATE DENAR? KUPITE OTOK! NAŠI OTOKI (ZA ENKRAT) ŠE NISO NAPRODAJ Kaj vse človek more kupiti, če ima denar. Tudi otok si kak petičnež lahko privošči, čeprav so otoki posebna vrsta zemljišč, ki imajo za vsako državo tudi obrambna pomen. Toda de- nar je denar in za denar se vse dobi. Seveda so na pro- daj manjši, večjidel nenase- ljeni otoki, kajti ljudi z hi- šami vred res ni mogoče kupiti več. Otoki, ki so na prodaj, so raztreseni po vsem svetu. Sedem milijard stane otok, ki leži v morju 56 kilometrov pred Nevr Tor- kom. Sest milijard dinarjev cenijo otok v Guadeloup- skem kanalu t Karibih in ima ix>l€!g bujne vegetacije dve plaži in ravnino za manj- še letališče. Na prodaj so otoki na finskih jezerih, prav- tako na območju Tahitija in drugih skupinah otokov, kjer so poleg velikih tudi mali otočki. Na prodaj je celo Fort Bloque bliau francoske Bretagne, ki ima pri oseki zvezo z obalo in na kateJrem je trdnjava pod spomeni- škim varstvom. Pri nas otoki niso na pro- daj, čeravno je interes ts- redno velilk. Mnogi Evropej- ci bi kupili ali najeli katere- ga od otočičev v Jadran- skem morju. Toda tak na- kup pri nas ni mogoč, ker je v zvezi s tem cela vrsta odprtih vprašanj. Gre med drugim tudi za probleme varnosti, obrambe pred ti- hotapstvom, kar vse se do- gaja na takih privatnih mi- ni-kraljelvinah.