5 konoplan lliduplati glasilo delovne organizacije ™ '~U4" induplati jarše LETO XXXIII. APRIL 1935 Naši sodelavci na prvomajski paradi v Ljubljani pred 25. leti * ¥ * ¥ Ob 27. aprilu, dnevu O F in prvem /naju, prazniku dela, iskreno čestitamo delovnim ljudem! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Zasedanje delavskih svetov TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija Na seji delavskega sveta TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija dne 29. 3. 1985 je bil sprejet pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in storitev. S 1. 1. 1985 je namreč začel veljati nov Zakon o sistemu družbene kontrole cen, ki je »naložil« OZD, da do 31. 3. 1985 sprejmejo splošni akt o postopku za oblikovanje cen, kar je predpogoj za spreminjanje cen. Pravilnik določa elemente in kazalce, na podlagi katerih se oblikujejo cene. To so predvsem materialni stroški, amortizacija, brutto OD, akumulacija in sredstva za sklade itd. Poleg tega pa je za oblikovanje cen potrebno upoštevati tudi vpliv tržnih zakonitosti oz. merila uspešnosti gospodarjenja. Zaradi nenehnega povečevanja cen surovin in materialov so pri večini naših gotovih izdelkov prodajne cene manjše od samih materialnih stroškov. Glede na navedeno so člani delavskih svetov razpravljali o predlogu povečanja cen in v zvezi s tem potrdili nove cene iz cenika tkanin in konfekcionira-nih proizvodov, oblikovanih v skladu s pravilnikom o oblikovanju cen proizvodov in storitev. Nove cene veljajo od 1. 4. 1985 dalje. O nakupu širinsko razpenjalnega stroja iz NDR — s pogoji plačila, ki so navedeni v pogodbi, so člani delavskega sveta TOZD Proizvodnja razpravljali in sklepali že v mesecu juliju preteklega leta. Zaradi sprememb deviznega tečaja v tem času, ter dodatnih stroškov za stojala, priključke za paro, električno energijo in odvoda zraka so člani DS potrdili stroške za nabavo stroja, ki znašajo skupaj 90,000.000,00 din. Seznam del in nalog za zdravstvene preglede delavcev, program izobraževanja delavcev ter predlog periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav so bili po kratki razpravi članov DS sprejeti v predloženi obliki, med tem, ko so bile prošnje iz različnih šol, društev ipd., za finančno pomoč (v skupnem znesku preko 100.000,00 din) zavrnjene. O predlogu solidarnostne pomoči ob smrti delavca, zaposlenega v DO in upokojenca DO sta soglasno sprejeta sledeča sklepa: — Iz sklada skupne porabe se ob smrti delavca in upokojenca TOZD oz. DSSS plača srednje velik venec in osmrtnica. Na željo svojcev umrlega se v nadomestilo objave osmrtnice, lahko njim dodeli solidarnostna pomoč v višini, kolikor bi znašalo plačilo osmrtnice. — V primeru, da umrli delavec nima družinskih članov in tako ni mogoče izplačevati treh povprečnih OD, se tistemu, ki je organiziral pogreb, krijejo stroški vendar največ do višine treh povprečnih OD in zbranih prispevkov delavcev. Sledil je sprejem sklepa o razpisu kadrovskih štipendij, in sklepa, da se k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo linije dehidracije blata na centralni čistilni napravi in izvedbo merskega mesta ne pristopi. Po navedenem sporazumu (katerega nam je v obravnavo poslalo Komunalno podjetje Domžale) bi bili dolžni plačati v enkratnem znesku prispevek v višini 580.900,00 din. Ta prispevek v planih za leto 1985 ni bil predviden, zato bi ga bilo mogoče pokriti le iz sklada skupne porabe na račun sredstev za druge namene, ki se financirajo iz tega sklada. Poleg navedenega pa je naša DO v preteklih letih že financirala za izgradnjo čistilne naprave približno 1,500.000 din. Glede na to, da gre le za spremembe samoupravnega organiziranja, so bile sprejete spremembe V proizvodnih prostorih naše DO opravljamo po zakonu predpisane ekološke meritve. Po sedanjih rezultatih navedenih meritev v nobenem prostoru ne presegamo maksimalno dovoljenje koncentracije plinov in prahu. V primeru spremembe tehnologije in s tem tudi spremembe delovnih pogojev, je DO dolžna pravočasno ukrepati. Vendar ne, kakor nekateri napačno domnevajo, z mlekom kot zaščitnim sredstvom, saj je le-to preventiva, temveč s tehničnimi pešitvami. Če izpeljava le-teh ni možna, pa z dodelitvijo zaščitnih sredstev kot so: respiratorji, maske itd. Iz povedanega je razvidno, da delavci, zaposleni na nekaterih delih in nalogah, ki so mleko dobivali do sedaj, do le-tega na podlagi predpisov iz varstva pri delu niso upra- in dopolnitve samoupravnega sporazuma o konstituiranju in statuta Zavarovalne skupnosti Triglav. Za delegata v konferenco delegacij je za mandatno dobo štiri leta imenovan tov. Vinko Vodnik, vodja kadrovske službe. Po razpravi v zvezi s točko dnevnega reda so člani DS zavrnili prošnjo za sofinanciranje adaptacijskih del stanovanja v Preserjah, Kamniška ulica 2, ki je bilo s sklepom DS TOZD Proizvodnja dne 8. 12. 1983 dodeljeno Stoji Cupač in prošnjo o zahtevah za varstvo pravic skupine delavk snovalk. Ugodno rešena pa je bila pritožba tov. Janeza in Marije Koncilja na sklep DS z dne 27. 2. 1985 glede sprejema prednostne liste prosilcev stanovanjskih posojil. Koncilja Janez in Marija sta se uvrstila na prednostno listo in sicer Koncilja Janez z 255, Marija pa s 188 točkami. Ugotovljena je bila pravnomočnost prioritetne liste in sprejet sklep, da se med prosilce za stanovanjsko posojilo, uvrščene na prednostne liste TOZD oz. DSSS, po natečaju z dne 26. 12. 1984, razdelijo stanovanjska posojila v skupnem znesku 9,700.000,00 din. vičeni. Stroške za mleko zato poravnamo iz sredstev sklada skupne porabe. Vanj prispevamo denar vsi delavci. To nas je vodilo tudi pri odločitvi, da predlagamo dodelitev mleka vsem delavcem — kot preventivni ukrep. Mleko se je vsem delavcem pri malici začelo deliti 1. 4. 1985. O tem so dne 29. 3. 1985 razpravljali in odločali delavski sveti oz. zbori delavcev TOZD (pri TOZD Proizvodnja je navedena točka pomotoma izpadla). TOZD Restavracija nam bo zaračunaval stroške po dejansko porabljeni količini mleka. Sicer pa smo se o dodelitvi nekega napitka odločili že s planom porabe sredstev skupne porabe za leto 1985. Pa še kratko obvestilo v zvezi z dodeljevanjem mleka pri malici vsem delavcem DO Praznik dela Leto je naokoli in zopet se bližajo prvomajski prazniki, prazniki zgaranih rok. Prvi maj je že od prejšnjega stoletja znak pripadnosti veliki družini ljudi, ki jih druži edino to, da ne delajo z lastnimi proizvodnimi sredstvi, ki prodajajo edino, kar imajo — svojo delovno silo. Zavest delavcev se je skozi dolgo dobo kapitalizma razvijala in rasla in dosegla stopnjo, ko se je delavec kot posameznik začel zavedati svoje majhnosti. Združevanje v skupine mu je prineslo spoznanje, da lahko le na ta način postane velik. Delavec je vedno bolj prihajal do spoznanja, da sam, majhen in ubog, kakor je, kot posameznik, lahko preraste svojo nepomembnost edino tako, da stopi v korak z ostalimi in tako skupaj z njimi skuša doseči to, da ne dela v korist nekoga, ki ima kapital, temveč, da tudi on odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. V začetku in do prve polovice tega stoletja so bili glavno orožje delavskega razreda sindikati. Le-ti se niso toliko borili za odpravo bistva njihove »nesreče« — kapitalizma, temveč so se borili le za omilitev njegovih »lepotnih napak«. Skušali so doseči boljše pogoje za delo, manjšo stopnjo izkoriščanja in podobno. Na zahodu se zadnje čase uveljavlja oblika upravljanja, ki spominja na naše samoupravljanje, to je delavska participacija. Delavci še naprej ostajajo v mezdnem odnosu do svojih delodajalcev, vendar pa do neke mere sami odločajo o »nebistvenih« stvareh, ki se tičejo njihovega dela (o pogojih dela, o zdravstvenih vprašanjih in podobno). Vendar je za delavce, ki se žele osvoboditi teže kapitalizma, edini pravi izhod socializem, kjer se lahko končno vsak posameznik uveljavi kot človek. Darja Pleše Tovarištvo Tovarištvo je res najlepše čustvo, kdor je tovariš, ta je vreden vsega, kdor pa tovarištva pač ne pozna, ta vreden lonca ni brez dna. V tovarištvu je moč, v tovarištvu je up v boljše dni, v tovarištvu socializem se gradi, zato tovariški bodimo vsi!!! liiliii iiilllllllllllilllili! iiiiii :::::: Volitve Leto je naokoli in pred nami so volitve v samoupravne organe, ki so jih delavski sveti razpisali za 25. april 1985. Nosilec priprav na volitve je zveza sindikatov, ki je skozi dosedanjo dejavnost izvedla evidentiranje možnih kandidatov za posamezne funkcije. Na kandidacijskih konferencah pa smo se vsi dokončno odločili za kandidate iz posameznih obratov in sektorjev, ki pridejo v poštev za sestavo enotne kandidatne liste posameznih TOZD in DSSS. Le-te bomo na volitvah tudi volili. Na kandidacijskih konferencah smo se prav gotovo odločili za tiste, ki bodo kos zastavljenim nalogam in ki bodo tudi v nadalje utrjevali samoupravne odnose v našem delovnem kolektivu. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da so izvršni odbori OO ZS ter predstavniki drugih DPO in samoupravnih organov pri evidentiranju imeli težave, saj nekateri delavci niso dali pismenih pristankov. Res je, da ne gre posameznika obremenjevati s kopičenjem funkcij, toda v največ primerih do tega ni prihajalo. Danes je že skoraj normalen pojav, če nekdo istočasno opravlja funkcije v samoupravnem organu OZD, v organu DPO OZD in še eno na terenu. Verjetno do tega prihaja tudi zaradi posameznikov, ki se ne marajo aktivno vključevati v samoupravno življenje. Evidentiranje v samoupravne organe bi vsakemu moralo pomeniti, družbeno priznanje in zaupanje, ki mu ga daje kolektiv. Ivan Kamenšek Zaradi pomanjkanja aluminijastih cevi in prostora v obratu Peče, smo bili prisiljeni pregledati in zapakirati v zaklonišču, to je v kleti Predilnice, ca. 1000 šotorov. Pri delu so sodelovale tudi delavke iz vodstva — TOZD Proizvodnja in DSSS Joži Strehar -mati sedmih otrok Tov. Joži Strehar, roj. 12. 3.1947, stanuje v Domžalah in je v naši delovni organizaciji zaposlena od 2. 10. 1962. leta na delih oziroma nalogah šivilja v TOZD Konfekcija, organizacijska enota Radomlje. Družin s sedmimi otroki ni veliko. Že veliko preglavic in dela je pravzaprav z enim oziroma dvema otrokoma. Si lahko zamislite, da bi jih bilo sedem? Verjetno bolj težko, kajti način življenja se potem povsem spremeni, že samo če pomislimo na finančno stran in draginjo danes. Prijetno presenečena Joži, mati sedmih otrok, se mora odpovedati veliko stvarem in skrbno paziti, da ji »skozi mesec« ne zmanjka denarja za hrano. Dela ima veliko; vsakodnevno pranje, likanje, kuhanje, pospravljanje in okrog sebe nenehen »živžav« otrok. Zaradi dobrega poznavanja socialnih razmer je na predlog naše zdravstveno socialne službe sindikat TOZD Konfekcija in KOO sindikata DO sklenil, da se tov. Joži podari šivalni stroj. Sami je pravzaprav finančno nedosegljiv, vendar nujno potreben. Predsednik IO OOS OE Radomlje — Štefan Prebil — izroča darilo Predstavniki sindikata in uredniškega odbora Konoplana smo Joži obiskali ob dnevu žena, 8. marcu. Ob izročitvi darila ni mogla skriti presenečenja, strmela je v šivalni stroj in ostala brez besed. Z Joži smo imeli kratek razgovor za naš časopis, vendar je že nekaj dni po obisku v uredništvu prispelo pismo, v katerem nam je Joži sama napisala nekaj vrstic o svojem življenju, in sicer: »Na začetek prihoda v službo imam lepe, pa tudi nekaj slabih spominov. S sodelavkami se razumem, nikoli se nisem z nobeno skregala. Iz srca hvaležna sem ,nekdanji' sodelavki Francki Sitar, ki mi je veliko pomagala (kakor tudi še sedaj) predvsem pri odstopu oblačil za otroke. Stanovanjska stiska nas je prisilila, da smo začeli z gradnjo hiše, leta 1970, in sicer kar brez dokumentacije. S tem pa so se šele pričele prave finančne težave. Ena plača je šla za gradnjo, druga za hrano in položnice, večkrat pa nam je zmanjkalo celo za kruh in mleko. Z gradnjo smo napredovali počasi in do leta 1984 smo živeli pod prvo ploščo, v zasilno urejenih kletnih prostorih. Medtem smo si uredili tudi gradbeno dokumentacijo in s pomočjo kreditov smo končno izdelali hišo in se preselili v bolj urejene prostore, čeprav še niso, razen kuhinje, povsem opremljeni. Sploh pa za stvari, kot so odeje, obleke in podobno vedno zmanjka denarja. Smo devetčlanska družina, naj nas naštejem: oče Franc, zaposlen v Papirnici Količevo, mati Joži, sin Andrej, roj. 1969, ki trenutno čaka na svojo prvo zaposlitev v tovarni, hči Renata, roj. 1970, končuje osemletko, Mateja, roj. 1974 in Maja, roj. 1976 sta še šoloobvezni, potem pa si sledijo Elizabeta, roj. 1978, Lea, roj. 1983 in Saša, roj. 1985. Vsak dan porabimo od 4 do 51 mleka, 3 kg kruha, 1 kg marmelade pa imamo le za dva dni. Šoloobvezne Renata, Mateja in Maja imajo v šoli brezplačno malico. Kljub raznim težavam in skrbem sem vesela, da imam otroke. Tudi sama izhajam iz številne družine. Od svojih otrok — v smislu — kaj bomo imeli od njih — ne smemo ničesar pričakovati. Pomislimo, kaj imajo naši starši od nas, razen obiskov? Največ je ljubezen, ki jo nudiš otroku, denar ni vse! Pozdravljam vse sodelavke in mojstre. Nimam besed, s katerim bi se zahvalila za prejeto darilo, šivalni stroj. Zato samo, iz vsega srca prisrčna hvala vsem delavcem DO Induplati oziroma konferenci osnovnih organizacij sindikata — Joži Na sliki: Andrej, Renata, mati Joži z malo Sašo, Elizabeta, Leja in Mateja O pokojninah! Če hočete dobiti polno pokojnino, morate delati, če ste ženska 35, če ste moški pa 40 let! Tu starost ne igra vloge, pač pa le delovna doba. In koliko znaša polna pokojnina? Natančno 85 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov zavarovanca v strnjenih desetih letih od vključno leta 1966 dalje. Pokojnina se vedno odmeri od tistega strnjenega desetletja, ki je za zavarovanca najugodnejše, torej mu prinese najvišjo pokojnino! Toda pozor! Osebne dohodke zavarovancev na SPIZ vedno preračunajo (revalorizirajo) na raven PREDZADNJEGA LETA DELA! Kot zadnje leto dela pa šteje tisto, v katerem je zavarovanec delal vsaj šest mesecev; če je delal manj, se kot zadnje leto dela šteje še eno leto prej. Ne razumete? Oglejmo si dva primera. 1. Če ste se upokojili 1. februarja letos (torej ste v letu 1985 delali le en mesec), vam bodo na SPIZ revalorizirali osebne dohodke na vrednost iz leta 1983. 2. Če se boste upokojili 1. avgusta letos (torej boste v letu 1985 delali sedem mesecev), vam bodo vaše osebne dohodke revalorizirali na vrednost dz leta 1984. Kakšna pa je praktična razlika med upokojevanjem v prvi oziroma drugi polovici leta? Kdor se upokoji v prvi polovici leta, ima nižjo pokojninsko osnovo, ker se mu kot zadnje leto dela šteje delo izpred dveh koledarskih let. Kdor pa se upokoji v drugi polovici leta, ima višjo pokojninsko osnovo, ker se mu kot zadnje leto dela šteje preteklo koledarsko leto. To pa ni edina razlika. Vrnimo se spet k našima primeroma. 1. Če ste se upokojili 1. februarja letos (torej v prvi polovici leta), se vam prične pokojnina (v odstotkih zviševati takoj, in to za toliko kot že upokojenim. Le razliko za nazaj (od 1. februarja do 30. junija) dobite prvič izplačano šele 1. julija 1985. 2. če pa se boste upokojili 1. avgusta letos (torej v drugi polovici leta), se vam bo pokojnina pričela zviševati (v odstotkih) šele 1. januarja 1986. Razliko za nazaj (od 1. januarja do 30. junija 1986) boste dobili izplačano šele 1. julija 1986! Kdaj se je torej bolje upokojiti? V prvi ali drugi polovici leta? Najugodnejšo odločitev vam svetujejo na SPIZ — skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. POKOJNINE SO NADALJEVANJE OD Pokojnine so nadaljevanje osebnih dohodkov! Kdor je več, bolje iin dalj delal, ima višjo pokojnino. To svojo »doto« — preteklo uspešnost oziroma pridnost — bo užival tudi na jesen življenja. Seveda pa je treba ob tem zapisati, da delijo vsi upokojenci hkrati še usodo aktivnega prebivalstva. Za kolikor odstotkov se njim v povprečju dvignejo osebni dohodki, za prav toliko se tudi upokojencem povišajo pokojnine.! In zakaj delijo upokojenci usodo aktivnega prebivalstva? Ker jih pač to prebivalstvo vzdržuje, kot so oni tedaj, ko so še delali, vzdrževali tedanje upokojence. Zaposleni dajemo vsak mesec 12,54 °/o od svojih bruto osebnih dohodkov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kdor nima vsaj 15 let delovne dobe, ne prejema pokojnine. (Po sedanji zakonodaji se je možno upokojiti tudi s samo 15 leti delovne dobe, s prekinitvami ali brez, vendar mora imeti ženska vsaj 60, moški pa vsaj 65 let. Pokojninska osnova ob tako kratki delovni dobi seveda ni visoka. Ženska dobi 40, moški 35 odstotkov pokojninske osnove.) Ker sedaj zaposleni prispevamo vsak mesec približno 5 novih milijard za pokojnine že upokojenih, je jasno, da se njim ne morejo zviševati pokojnine hitreje kot osebni dohodki zdaj zaposlenih. In ker pri osebnih dohodkih življenjski stroški ne igrajo nobene vloge, pač pa le opravljeno delo (posameznikova prizadevnost in uspešnost celotnega kolektiva), je jasno, da višji ali nižji življenjski izdatki tudi pri pokojninah niso pomembni! Pri nas smo se pač odločili za nagrajevanje po delu. Kdor je bil kot aktiven delavec uspešen in je delal tudi v uspešni delovni organizaciji, kdor je dalj delal, kot smo že zapisali, uživa tudi višjo pokojnino. Prav zato se pri nas pokojnine dvigujejo v odstotkih! če bi bilo drugače, bi se zbrisale razlike med tistimi, ki so delali dolgo in dobro in med tistimi, ki so delali slabo in le malo let. Vzemimo za primer kvalificiranega delavca inovatorja in čistilca. Prvi je delal 40, drugi le 15 let. Prvi je imel na primer pred 10 leti 2000 dinarjev osnove, drugi 500. Če bi jima zviševali pokojnino v enakih zneskih, danes med njima praktično sploh ne bi bilo nobene razlike več. Bi bilo to prav? Žal pa ima ta sistem, čeprav je dobro zamišljen, vendarle lepotno napako. Vzemimo za primer dve tkalki. Obe sta bili pridni, delali sta 35 let. Ko sta se upokojili, je prva prejemala 25.000, druga pa le 16.000 dinarjev pokojnine. Zakaj? Ker je prva delala v uspešni tekstilni tovarni in je tudi celo življenje zato prejemala boljše osebne dohodke, druga pa v slabo obstoječi delovni organizaciji in je bila zato kaznovana s precej nižjimi, včasih celo zajamčenimi osebnimi dohodki. In takšnih razlik je veliko. Kaj štejemo v pokojninsko osnovo? Samo osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, torej ne honorarjev, pa tudi ne dežurstva (čeprav si zdravstveni delavci že dolgo prizadevajo, da bi jim tudi to nadurno delo šteli v pokojninsko osnovo). Katere nadure pa se štejejo? Samo tiste, ki so z zakonom določene in so izplačane iz sredstev za osebne dohodke! V pokojninsko osnovo prištevajo tudi dodatke za stalnost, za delovno dobo, stimulacijo, pa tudi učinke za posebno prizadevnost, nagrade za inovacije itd., a le, če so bile te vsote izplačane iz sredstev za osebne dohodke. V osnovo pa se ne štejejo regres, nagrade ob jubilejih, odpravnine ob odhodu v pokoj, honorarji, nadure, ki niso določene z zakonom itd. Kako se še upokojiti? Možno se je upokojiti tudi pred polno delovno dobo. Kako? Ženska mora biti stara 55, moški pa vsaj 60 let. Če vas zanima, si lahko kaj več o tem preberete v reviji Naša žena, ki je izšla v mesecu marcu (povzetek). ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame PAVLE KLOPČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice za izraze sožalja, cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Hčerka JERICA IGLIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi žene MOJCE CERAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice oziroma čistilnice blaga za izrečeno sožalje, denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Mož FRANCI in sinova FRANCI in BOŠTJAN Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985186 Za TOZD Proizvodnja izdelkov liz sintetičnih vlaken »Jarše« o. sub. o. Poklic oz. program St. zaht. poki. Štev. štip. Let. štip. v š. 1. 85 86 pomočnik tekstil, mehanika-previjalec II 5 2 testilni mehanik I-strojni tkalec II III 2 2 tekstilni mehanik I-strojni pletilec II III 1 2 tekstilni kemik-barvar tekstilij III 3 2 tekstilni mehanik II-tkalec IV 1 3 tekstilni mehanik II-tkalec IV 4 2 lesar širokega profila-mizar IV 1 2 tekstilni mehanik I-apreter tekstilij III 1 2 tekstilni kemik I-barvar tekstilij III 1 2 lesar širokega profila-mizar IV 1 3 tekstilni mehanik II-urej. tekstil, strojev IV 1 2 Za TOZD Konfekcija »Jarše« o. sub. o., tekstilni konfekcionar I-šivalec tekstilij Radomlje: III 2 2 Za TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše« o. sub. o. Jarše: kuhar IV 1 2 natakar IV 1 2 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Industrija platnenih izdelkov Kadrovska služba Zg. Jarše 21 61230 Domžale, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev, — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega polletnega spričevala, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog, brez zahtevane dokumentacije, ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic, ki je v občini Domžale deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. julija 1985. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili bomo do 15. avgusta 1985 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 30. septembra 1985. Kadrovska služba Mojci v slovo! Mojca Cerar Draga Mojca! Človek težko pove primerne besede ob slovesu te vrste, to je, slovesu od življenja. Preprosto ne moremo razumeti, da se je tvoja ura tako zgodaj iztekla, da je bil tvoj cvet odtrgan prav tisto megleno jutro 2. marca 1985. Da, tisto jutro, ko je med nas v tovarno prišla vest: »Mojce ne bo več.« Naš korak je zastal, srca so hitreje začela biti, stroji, kot da so se za trenutek ustavili. V nas pa je nastal nedojemljiv zakaj, nemogoče, saj je mlada, kaj na njena družina, njuna otroka?! Draga Mojca, tvoja življenjska pot se je začela pred dobrimi 24-timi leti na Vačah, kjer si začela prve korake in pozneje, dekliško sanjariti. Z leti so se tvoje želje uresničile. Ustvarila si si družino, rodila dva otroka in ko ste se skoraj vselili v svojo novo hišo, katere si se tako veselila, je tvoje mlado srce nehalo biti. Čeprav si bila med nami samo štiri leta, Mojca, smo spoznali, da si vestna, marljiva, tovariška. Imeli smo te radi, saj si svojo srčnost tudi oddajala, kajti tvoja mirnost, prijaznost, je bila nalezljiva. V takem spominu te bomo tudi obdržali. -sodelavci OE tkalnica- Razstavlja Vera Terstenjak - Jovičič Razstav slikarskih del je bilo v naši delovni organizaciji že kar nekaj. Vsaka razstava je dogodek zase, doživetje, ki popestri naš delovni čas. Namesto v puste enolične stene se ozremo na razstavljena dela, za trenutek »odložimo« svoje misli, težave dn se poglobimo v platna, like, črte in poskušamo razvozi j ati njihov pomen oz. predstavo. Vera Ter s ten j ak-J o vičič 18. marca je bila v prostorih DSSS otvoritev razstave slikarskih del Vere Terstenjak-Jovičič. Ob srečanju s slikarko sem premišljevala, kako na čimbolj preprost način predstaviti slikarko, katere življenjska pot in umetniško področje sta tako razgibani? Po pozdravnem govoru Jerneja Leniča, predstavnika skupščine kulturne skupnosti Domžale, pa sem, seveda z njegovo privolitvijo, uporabila kar »njegovo« predstavitev, ki je sledeča: »Danes se vam predstavlja umetnica, ki je slikarka, filmska scenaristka, pa tudi umetniška fotografija je njeno področje umetniške dejavnosti. S svojimi deli je torej med vami umetnica z velikim znanjem in izredno širino. odpirati globlji smisel življenja. S svojim razmišljanjem nas popelje v kozmične razdalje, povezuje nas z vesoljem in dogajanjem v njem. Ob vsem tem se pogovarja in razmišlja z ljudmi, ki jih je upodobila in so ji v glavnem dobri znanci in ljudje, s katerimi se v življenju srečuje. Umetnica je dobro poznana v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, z njo se vedno pogosteje srečujemo tudi v Domžalah, Kamniku, Kranju in po drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Dobro je poznana tudi v sosedni Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Franciji, Ameriki in drugih deželah sveta ni tujka. S svojim delom je prišla tudi med vas zavedajoč se, da kultura in umetnost še kako pripada tudi delovnim ljudem.« Ustvarjalci različnih zvrsti umetnosti razvrščajo svoja dela v več obdobij. Tudi slikarka sama pravi, da se je njen pogled, odnos do slikarstva spreminjal od realističnega (teme — tihožitje) v nadreali- stičnega. Slednje predvsem po proučevanju oziroma študiju psihologije in filozofije. Njena slikarska govorica se je spremenila, ni ji več zadostovalo tisto, kar vidi, temveč tisto, kar čuti. Začela je upodabljati na bolj sanjski način, vne-šena so subjektivna doživetja. Tako sodi v to nadrealistično fazo ciklus slik s krompirjem, kamni in portreti, vsaka slika seveda s posebnim sporočilom. Pri slikah, ki jih trenutno razstavlja, gre za analizo magmatske strukture zemlje, konfrontacijo med vesoljem in zemljo (interpretacija kozmične narave), izraženi pa so tudi kontrasti hladnih in toplih barv. Čeprav je slikarstvo njena notranja nuja, se Vera Terstenjak-Jovičič želi v prihodnosti ukvarjati tudi s plastiko, kot posebno vrsto izražanja, vendar pa ji je zato potreben večji delovni prostor. V jeseni ima predvideno razstavo v Ženici, ponudbe pa ima že tudi za razstavo na Dunaju in New Yorku. urednica Razstavo je otvoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Jernej Lenič. To je naša občanka, rojena na Prevojah, sedaj pa živi med nami v Domžalah. Del svojega življenja je preživela v Ameriki. V New Yorku se je tudi šolala, svoje vsestransko likovno znanje pa si je nabrala tudi na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Njena likovna ustvarjalnost je posebno, intimno doživljanje umetniškega sveta. S svojimi deli skuša DOPISUJTE V KONOPLAN ! Predstavljamo „naše športnike” Ukvarjanje s športom prinaša človeku vsestranske koristi: sprostitev, boljše počutje, voljo do dela, ustvarjanja, nenazadnje pa tudi veliko prispeva pri ohranjevanju zdravja, kondicije, vitalnosti ter optimističnega pogleda na življenje. V naši delovni organizaciji se kar precej (in še vedno premalo) ljudi bolj ali manj aktivno ukvarja z rekreacijo, nekaj jih je včlanjenih celo v razna športna društva, kjer dosegajo bolj ali manj vidne uspehe oz. razvrstitve. Vsekakor pa samo doseženi uspehi niso merilo vsega, veliko bolj pomembna je udeležba oz. pripravljenost sodelovati. Ko smo ravno pri »uspehih« zaradi le-teh, ki jih dosega tako na občinski in republiški ravni, pa tudi v tujini, naš delavec, Franc Kavka, zasluži to pozornost, da vas z njim oz. njegovim aktivnim delom, vloženim v področje športne panoge — tek na smučeh — pobliže seznanimo! Frenk je član smučarskega društva Ihan in s tekom na smučeh se je začel ukvarjati že kot mladinec. Za to ga je navdušil državni reprezentant v smučarskih tekih, domačin Jože Kovič. Spodbude drugih pa kmalu niso bile več potrebne, saj se je začel sam spontano, seveda, za to je potrebno imeti veselje in voljo, aktivno ukvarjati — pozimi s tekom na smučeh, poleti s kolesarstvom in teki — t. im. maratoni — za ohranitev kondicije. Trenira najmanj uro dnevno, s tem, da v zimskem času, če so za to pogoji, preteče vsak tretji dan po 20 km na smučeh. Nekako navadil se je na ta »ritem« Znak »Induplati« je njegov stalni spremljevalec Številna priznanja in nagrade bodo Franka vedno spominjale na dosežene uspehe. življenja in zato mu treningi ne pomenijo oz. ne dajo občutka posebnega napora. »Trenirati bi bilo potrebno več,« pravi, »vendar za to ni časa.« Težava je tudi v tem, ker zadnja leta ni tistih »pravih« zim. Sneg prehitro skopni in glede na to gre velikokrat v Kranjsko goro ali na Pokljuko, kar pa je spet povezano s kar precejšnjimi finančnimi stroški. Financira pravzaprav vse sam, z izjemo tekmovanj v smučarskih tekih v tujini, kjer mu DO nudi delno finančno pomoč in izreden plačan dopust. Ker je tek na smučeh kljub vsemu cenejši od alpskega smučanja, je vsako leto več privržencev teka. Le-ta pa Frenku pomeni sprostitev, boljše počutje in nenazadnje poseben občutek oz. veselje ob doseženem uspehu, ki so, če jih naštejemo le nekaj v letošnjem letu: prvo mesto po poteh olimpijskih stez na Igmanu, prvo mesto po poteh XIV divizije, nadalje doseženo drugo mesto teritorialnih enot ljubljanskega armadnega območja, ter peto mesto s teka na Osankarici. Sicer pa ima v letošnjem letu predvideni še dve pomembni tekmovanji v Avstriji, kjer prav tako upa na »solidno« uvrstitev. urednica »Zlata nit« V soboto 23. marca 1985 je bilo na Mali planini tradicionalno sindikalno tekmovanje »Zlata nit«. Zaradi velikega števila delovnih sobot v januarju in februarju, ter slabih snežnih razmer, je bila letošnja »Zlata nit« kar dvakrat že prestavljena. Tudi teden dni pret tekmovanjem je bilo vreme zelo slabo, čeprav je bilo potem sobotno dopoldne zelo lepo. Prijavljenih je bilo le 16 tekmovalcev, pa še od teh jih je prišlo na štart samo 12. Ostali so se verjetno ustrašili vremena. Odrezali pa so se takole: Veleslalom za ženske: 1. Pirnat Mojca 2. Vodnjov Erna 3. Trojanšek Jožica Veleslalom moški: 1. Iglič Rado 2. Burja Matevž (mlajši) 3. Melkič Bojan Darja Pleše V PRIHODNJI ŠTEVILKI PA NEKAJ O UVRSTITVAH NAŠIH SMUČARJEV NA OBČINSKEM PRVENSTVU V MOJSTRANI IN »TEKSTILJADI« NA ZELENICI. Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite v kadrovsko-organizacijski sektor do 1 maja 1985. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA POROČILO O GIBANJU OD ZA FEBRUAR 1985 Vstopi: 1. KUMEK MARJAN, stroj, ključavničar, prišel iz JLA 5. 3. 1985, 2. OSOLNIK JANEZ, kovinostrugar, prišel iz JLA 5. 3. 1985, 3. ŠUŠTAR ANTON, kurjač, prišel iz JLA 2. 3. 1985, 4. KRŽAN ALEŠ, not. transp. tkal., vstopil 12. 3. 1985, 5. MOČNIK ALEKSANDER, pom. in transp. del., vstopil 14. 3. 1985, 6. LISJAK ANTON, not. transp. v prip., vstopil 13. 3. 1985, 7. GRČAR FRANC, not. transp. v tkal., vstopil 14. 3. 1985, 8. ORLAČ IRENA, čišč. prostorov, vstopila 14. 3. 1985, 9. URŠIČ MOJCA, tkalka, vstopila 21. 3. 1985, 10. KOTNIK FRANC, not. transp. tkalnica, vstopil 18. 3. 1985 11. SRŠA STANISLAV, mikan j e, vstopil 18. 3. 1985, 12. DRLJAČA SLAVICA, tkalka, vstopila 18. 3. 1985, 13. KOTNIK MAJDA, previjanje, vstopila 25. 3. 1985, 14. STRUPAR DARKO, predilnica, prišel iz JLA 25. 3. 1985. Izstopi: 1. CERAR MOJCA, čišč. sur. tkanin, umrla 2. 3. 1985, 2. PREZELJ MARA, previjanje, upokojena 3. 3. 1985, 3. KORDEŽ PETER, not. transp. sur. tkanin, izstopil 25. 2. 1985, 4. MUJANOVIČ EMINA, čiščenje prostorov, izstopila 13. 3. 1985, 5. D JURIČ MILENKA, čišč. prostorov, izstopila 11. 3. 1985. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: L ŠTERMAN MARIJA, šivilja OE Radomlje, vstopila 1. 3. 1985, 2. PODMILJŠAK VOJKO, del. v težki konf., vstopil 21. 3. 1985. Izstopov ni bilo. TOZD MALOPRODAJA in TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. HRIBAR ELIZABETA, pripravnik, vstopila L 3. 1985, 2. HRIBAR IRENA, pripravnik, vstopila L 3. 1985. Izstopov ni bilo. Pregled osebnih dohodkov za mesec februar 1985 za delo v polnem delovnem času cb normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 25.000 2 2 25.000—30.000 66 42 108 30.000—35.000 131 1 91 223 35.000—40.000 148 7 4 67 10 236 40.000—45.000 117 13 5 30 12 177 45.000—50.000 45 5 4 20 16 90 50.000—55.000 22 1 1 6 17 47 55.000—60.000 13 1 2 2 10 28 60.000—65.000 7 1 14 22 65.000—70.000 2 7 9 18 70.000—75.000 1 1 8 10 75.000—80.000 1 1 5 7 80.009—85.000 1 1 2 85.000—90.000 1 1 2 4 90.000—95.000 1 1 nad 95.000 1 1 Skupaj 553 28 18 271 106 976 Najnižji OD 25.578 35.543 34.726 23.767 36.529 23.767 Naj višji OD 88.250 73.159 75.521 86.459 106.230 106.230 Povprečni OD 38.732 43.727 46.329 37.288 56.698 40.566 Vrednost točke 0,250 din. za mesec februar je znašala v brutto vrednosti BOLNIŠKI IZOSTANKI V FEBRUARJU 1985 TOZD Štev. zaposl. Bolezen V % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 569 4,06 0,60 0,81 0,02 1,07 6,56 6.565 Maloprodaja 30 4,72 — — 0,39 4,05 9,16 462 Restavracija 18 3,70 — — — — 3,70 112 Restavracija in počitniški domovi Konfekcija 298 4,46 0,15 0,85 0,15 3,33 8,94 4.688 DSSS 110 1,65 — 0,70 0,08 1,82 4,25 824 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1025 delavcev Zaposlenih 1025 delavcev Izostanki zaradi bolezni 3,93 % Izostanki zaradi nesreč 0,38 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,77 % Izostanki zaradi spremstva 0,08 % Izostanki zaradi rednega in pod. por. dopusta 1,87 % Skupaj: 7,03 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgo- vorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja T' MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata X • P \ SOI "® “ 6|PZUicq 0CJ19 3?jEr vru-1 oonr f v r V ti V VDOJAJJ { S8"M'8i m '—ti—1 ^ V'7 V" p/ seidnpui > |m ip( L —r » 3 *W ' Wf)0 np 7 1 Q >• m v»yoaooio 3Tv * doc* r mm*•?ro - no