PROBLEMI KAJENJA IN ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO NA SREDNJI ZDRAvsTVENI Šolĺ v LJUBLJANI Ida Filipič, Vojka Macura UVOD Kajenjeje trdovratna razvada in med slovensko populacijo zelo razšiľjena. Posledice kajenja so ľesen zdľavstveni problem, skľb pa vzguja dejstvo, daje ogrožena vedno mlajša populacija. Mladostnik je nenehno izpostavljen pritiskom vrstnikov, šole, okolja, medijske propagande ter ponudbi vsakovrstnih cigaret. Po cigaľetah poseŽe, kadar je pod raznimi pľitiski in si Želi sprostitve ' Medicinska sestľa oz. učitelj za zdravstveno vzgojo skupaj z mladostnikom ocenjuje njegovo stanje in sposobnost za sodelovanje pľi odvajanju od kajenja. Pomembna je dobra komunikacija in zaupljiv odnos. V obdobju adolescence je mladostnik najbolj občutljiv in se potrjuje v družbi sovrstnikov. Kako bo odreagiral v določenem okoljuje odvisno od Življenjskih zgledov v družini in šoli, kjer pľeživi veliko časa' Pomembna sta tudi vloga družine in zgled staršev. Mladostnik, ki ima pľijetno družinsko okolje, lahko svoje probleme in stiske razreši bolj pľeprosto. Starši' ki dobro poznajo svojega otľoka' bodo ugotovili stisko tudi takrat, ko jim otrok tega ne bo povedal z besedami. Zdravstveni delavci ponudijo ljudem pomoč in tudi smemice, ki bi jim pomagale ruzv|ti in ohraniti zdravega duha v zdravem telesu' A v številnih deželahje ena najbolj kričečih kršitev te pozitivne naloge npr. prav poraba tobaka ter odvisnost, kijo le ta povzľoča (SZo, 1993). Raziskave v svetu in pri nas kaŽejo, da začnejo mladostniki uŽivati večino njim znanih drogże v svojem adolescentnem obdobju (Nolimal in sod., 1 995). Stľokovnjaki in vsi, ki si prizadevajo na področju preprečevanja zlorabe dovoljenih (tobak in alkohol) in nedovoljenih drog, so si enotni, da sodijo te zlorabe med najtežje zdravstveno-socialne probleme. V ľeferatu bomo predstavili problem kajenja na Srednji zdľavstveni šoli v Ljubljani' Izvedli smo anketo o kadilskih navadah med dijaki tretjih letnikov in poskusili bomo izluščiti vpliv zdravstvenovzgojnega dela pri preprečevanju te škodljive razvade. Ida Filipič, višja medicinska sestra, prof. soc. pedag., Vojka Macura, višja medicinska seslra, dipl. org., Srednja zdravstvena šola v Ljubljani. 17 POGLED V ZGODOVINO KADILSKE RAZVADE Kajenje so poznali Kitajci še pľed naši štetjem, tudi antični svečeniki in svečenice so poznali "kajo'' dišečih rastlin pa tudi rimske izkopanine pľičajo o tem, da so jo poznali stari Rimljani. Z odkritjem Novega sveta se je s "kajo'' seznanil Krištof Kolumb. Domorodci so ga pozdravili s suhimi listi domače rastline. Kolumb seveda ni vedel, kaj vse je povezano s to nenavadno rastlino. Do začetka 1 7. stoletja so Evropejci poznali tobak le kot zdravilno zelišče, poznali so ga po zaslugi Jeana Nicota, po katerem se rastlina tudi imenuje (Heľba Nicotiana). Njegova ľaba se je hitro razšiľila po vsej Evropi. Pojavili pa so se tudi že pľvi nasprotniki tobaka in opozalali na to, da je razvada nevama in celo še gnusna na pogled. V Evľopi seje kajenje cigaľet močno razšiľilo po letu l9l8 zaradi eksplozije tobačne industrije. Cigarete so najprej osvojile moške' nekaj desetletij pozneje pa tudi Ženske. Żev l8., še bolj pa v 19' stoletju je drżava bistveno posegla v tobačno gospodarstvo, da bi pľeprečila nered v pľometu in trgovini s tobakom. Jožefall.je uspelo s tobačnim patentom z dne 8. maja l't84 z 4l paľagrafi vzpostaviti temelje državnega monopola. Dohodki od monopola nad pridelavo in predelavo ter prodajo tobačnih izdelkov so bili vedno visoki in tobačna industrija je v naslednjih desetletjih, in takoje tudi danes, predstvljala močno gospodarsko panogo in pomemben viľ v državnih proračunih. Pľvih 250 let so v Starem svetu kadili tobak v pipah ali pa so ga zvijali v cigarete, ga njuhali kot njuhanec in Žvečili. Cigareta, ki je najbolj škodljiva oblika kajenja tobaka, se je pojavila šele sredi l 9. stoletja. Nikotin se pri tobaku v pipah in cigarah v glavnem absorbiľa pri stiku s tkivi v ustih in grlu, dim pa je preosteľ za vdihavanje. Nikotin novih, milejših in bolj kislih vrst tobaka se v ustih le malo absorbira, dim paje za vdihavanje dovolj blag. Zato cigareta ne glede na manjšo količino tobaka, oddaja več nikotina, in to zelo hitro' Jasnoje, da niti skrajno visoke cene niti moralni pozivi, niti najstľožje kazni, niti stľah pred škodljivimi posledicami niso mogli zatreti človekovega poželenja po tobaku. Ljubljanaje svojo prvo tobačno tobarno dobila že leta 1759 za časa vladanja Marije Terezije. KAJ VSEBUJE CIGARETNI DIM? Vsak kadilec z vdihavanjem cigaretnega dima vnese v telo pribliŽno 4000 različnih kemičnih sestavin v plinastem, tekočem ali trdnem stanju. Večina sestavin ne deluje zdravilno, ampak so številne med njimi nevami strupi (Kristan, |994). Nikotin je močan Živčni strup. Vsaka cigareta ima pribliŽno 5 - l0 mg nikotina. Največ nikotina pride z vdihavanjem dima v p|juča, od tod pa v kri' Nikotin vpliva na sľce in oŽilje' povzroča zoŽanje Žil - vazokonstrikcijo' Zato se pľeskrba tkiva s krvjo tako zmanjša, da je prizadeto celično dihanje. Zmanjšanje dotoka kľvi v tkiva skuša srce nadomestiti s hitrejšim utripanjem. Srce kadilca naredi v minuti 1 0 - l 5 udarcev več kot pľi nekadilcu. Srceje tako po nepotrebnem preobremenjeno. Posledice zoženja Žil in hitľejšega utľipa so povišan krvni tlak, motnje v t8 krvnem obtoku, bolečine v mečih. Nikotin tudi pospešuje stľjevanje kľvi, moti potek zdravljenja drugih bolezni, ker moti presnovo in spremeni učinek nekaterih naravnih hormonov, moti pa tudi delovanje nekaterih zdravil. ogljikov monoksid je plin brez vonja in barue,zato ga s čutili ne zaznamo. V cigaretnem dimu je 600-krat večja koncentracija ogljikovega monoksida, kot to dopuščajo varnostni pravilniki o onesnaŽevanju zraka v industrijskih središčih' Spada med dejavnike tveganja pri nastajanju bolezni srca in ožilja' ogljikov monoksid je zelo škodljiv organizmu zaradi velike afinitete do hemoglobina v rdečih krvničkah. Hemoglobin ima pomembno vlogo, da veŽe vdihani kisik in ga nosi celicam vseh tkiv. ogljikov monoksid ima 200 - 300-krat večjo afiniteto do hemoglobina kot kisik. Tako spodriva kisik iz hemoglobina in se sam vež.e nanj (Fortič, l987, Čop in sod., r 993). Pri šolaľjih' ki so začeli zelo zgodaj kaditi, so raziskovalci ugotovili 20o/o zaostajanje rasti zaradi kroniěnega pomanjkanja kisika v krvi kadilcev (Blažič-Čop, Đorđevič, 1993). Kadilci imajo v krvi premalo kisika, kar vpliva na bistveno zmanjšanje telesne zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja kisika dolgotrajno vdihavanje ogljikovega monoksida povzroča tľajne možganske okvare in tudi oslabi imunski sistem. Stalna visoka ľaven ogljikovega monoksida pospešuje nastanek ateroskleľoze, sčasoma lahko nastanejo krvni stľdki, katerih posledica sta lahko tromboza ali embolija. Katran je zmes različnih snovi, med kateľimi je najmanj 7 takšnih, za katere vemo, dapovzročajo raka. Kadilec, ki pokadi 20 cigaret na dan, vdiha v enem letu skodelico katrana. Kadilec, ki kadi 20 let po 20 cigaret na dan pa v organizem vnese kar 6 kilogramov katrana. Tveganje je toliko večje, kolikorje človek mlajši, ko začne kaditi. Največ katrana ostaja na sluznici dihalnih poti, nekaj ga izkaš|ja, nekaj pa pogoltne (Foľtič, l987)' Škodljivi vplivi katrana se pokažejo šele po daljšem času kajenja v obIikijutranjega pokašljevanja. okvare na pljučih, kijih povzroči katran, so nepopľavljive' Katran povzľoča predvsem kronični bronhitis, emflzem ter raka na pljučih in drugih organih (Kľistin, 1994,Čop in sod., l993). VLOGA ZDRAVSTVENE VZGOJE V SOLI Zdravstvena vzgoja v šoli moľa biti sestavni del širšega vzgojnega programa' namenjenega izboljšanju zdravja. Šola je osnovni vzvod, ki otrokom in mladini omogoča, da so informirani o dejavnikih, ki opredeljujejo njihovo zdravje. Gre za programe, ki v svoje delo vključujejo ĺazlične sluŽbe' predmete, raznovrstne strokovnjake itd. Pri teh pľogramih je nujno potrebna koordinacija med učitelji, ki vključujejo zdravstveno vzgojo v svoje programe (Krambeľgeľ, l989). Izborvsębin, ki se nanašajo na univeĺzalni koncept zdravja, mora biti usmerjen v neposredno okolje učencev. Pozomost moľa biti usmerjena k temu, kako se otrok odloča o raznih dejanjih v zvezi zzdravjem. Potľebno je pozitivno vplivati narazvoj odločanja s pomočjo ugotavljanja stališč, vľednot' vedenja in analize naštetega (Krambeľge1 l991)' Velik pomen pľi zdravstveni vzgoji imajo tudi metode dela. Večji učinek doseŽemo z aktivno obravnavo. l9 Upoštevati moramo sodoben način dela pri vzgoji in izobraževanju, ki ni usmerjen samo k pľeventivi, ampakje poudarek na konkretnem izobrażevanjuzdravja. Zdľavstvena vzgoja mora biti pozitivno naravnana' ne sme biti direktno usmerjena proti kadilcem. Učenci morajo biti v celoti, pľavilno in pľavočasno informirani o škodljivostih, ki ogrožajo njihovo zdľavje in njihovo okolje. Kakovost življenja šolarjev je odvisna od številnih dejavnikov. Pomembna sta zlasti vzgoja in izobĺaževanje, ki sta pretkana skozi ves pľoces njihovega šolanja. Yzgoja in izobraževanje morata vplivati na razvoj telesnih sposobnosti. Razvijatije potrebno tudi učenčeve motivacije, Želje, čustva, umske sposobnosti (samostojno kritično mišljenje' ustvarjalno mišljenje)' ki naj poleg vzgoje mišljenja vključuje fudi estetsko in etično vzgojo. Yzgoja mora navajati otroke tudi k ĺazumcvanju drugih, olikancmu vcdcnju, harmoničnim mcdscbojnim odnosom in razumevanju samega sebe. Zdravstvena vzgoja mora kot posebno vľednoto poudarjti nekajenje. Pomemben vidik zdľavstvene vzgojeje pozitivna naravnanost vzgojeinizobrażevanja. Ciljna skupina so nekadilci, ki v osmem razredu osnovne šole predstavljajo še prepričljivo večino (90 %). Njihovo pľepričanje se z zdľavstveno vzgojo še utrdi injih z dodatnimi argumenti prepriča o škodljivosti kajenja. Če pri mladostniku ni zagotovljena potreba po varnosti, potem doŽivlja strah in tesnobo, ki mu jo povzroča okolje. Za mladostnika je pomembno samospoštovanje, samozaupanje, da ni odvisen od drugih, temveč da je svoboden v svojih odločitvah. Kadar ta potreba ni zadovoljena, ga preplavi občutek manjvrednosti in ogroŽenosti. Kadar paje zadovoljena potreba po samopotrjevanju, doseže mladostnikov razvoj osebnosti svoj vrhunec. Mlade je potľebno pľedvsem seznaniti s škodljivimi posledicami kajenja. Edina prava odločitev je življenje brez tobaka. Na škodljivost kajenjaje potľebno opozarjati starše, sorodnike, znance in prijatelje. Dejavniki tveganja, ki iz zdravih ljudi napravijo odvisnike, so: -_ mladostnik se tľudi, da bi pľipadal skupini vzomikov, _ znan učinek alkohola je rahljanje druŽbenih zavoľ, lajšanje komunikacije, zmanjševanje zadrege, -- vsak mladostnik kdaj pa kdaj doživi čustveno napetost, _' med mladostniki, ki uživajo alkohol,je v zadnjem času vedno več deklet (Tomori, 1994). 20 ANKETA O KAJENJU NA SREDNJI ZDRAVSTVENI Šou v LJUBLJANI Anketiranje je bilo anonimno. Anketni vzorec je zajel206 dijakov tľetjih letnikov. Med njimi je bilo l87 deklet, kaľ pomeni 90,8% anketnega vzorca in 19 fantov, kar je9,2Yovzorca. Anketni vprašalnikje obsegal 13 vprašanj. Na l2 vpľašanj so dijaki odgovaľjali zizbiĺo enega od naštetih odgovorov (t.i. vprašanja zaprtegatipa- Sagadin' l993, str. l25),naeno vpľašanje pa so odgovorili pisno (vprašanje odpľtega tipa). Anketni vprašalnik je v dodatku članka. Anketiľanjeje bilo izvedeno 18. marca l998. Izpolnjevanje anketnega vpraša|nikaje trajalo v povpľečju pribliŽno 5 minut. Izpolnjene vprašalnike smo pregledali, dobljene podatke uredi|i v pregledno obliko in si izpisali značilne opisne odgovore. Rezultate smo nato statistično ovľednotili. REZULTATI ANKETE Rezultate ankete podajamo s številom posameznih odgovorov na vprašanja in z ustreznimi deleži anketne ga v zoÍca. Dijake smo najprej vprašali, ali kadijo. Med anketiranimi dijaki jih je gg (48,1 %o) izjavilo, da nekadijo,46(22'3%)jihkadi včasih'61 (29,6%o)paredno.Naslednjevprašanjesejeglasilo, ali kdo od staršev kadi. Pľi l02 (49,5 %) dijakih ne kadi nobeden od staršev, prl ll (ls,o z) kadi samo oče, pri 30 (14,6 %) samo mama, pri 43 (2O,9 Yo\ pa oba. ob tem se postavlja vprašanje vpliva kajenja staršev na razširjenost kajenja med dijaki. Števila posameznih odgovorov na ti dve vprašanji smo uredili, kotje prikazano v tabeli l, postavili hipotezo neodvisnosti injo preveľili s testom X2 (Sagadin, I979, str. 335). Tabela 1:odgovori dijakov na vprašanji "Ali kadiš?'' in '.Ali kdo od tvojih staršev kadi?'' sTARŠI DIJAKI nobeden ne kadi eden kadi oba kadita SKUPAJ NE KADIM KADIM VČASIH REDNO KADIM 52 27 23 26 9 26 21 l0 t2 99 46 61 SKUPAJ 102 43 206 Slediloje vprašanje, ali starši vedo, da dijak kadi. Pľi skupaj l07 dijakih, ki kadijo redno ali včasih, starši za to vedo v 40 (37 ,4 %) primerih, ne vedo pa v 67 (62,6 %) primerih. Vzroki, zaradikaterih so dijaki začeli kaditi, so različni. od l07 dijakov, ki kadijo,jiĹje največ, tj. 39 (36,5 %) začelo kaditi po naključju, 2l (19,6 o/o) iz radovednosti, l 7 1l s,l x).jĺh ne ve vzroka, 21 l5 (14,0 %) jih je začelo kaditi zaľadi vpliva vrstnikov, l5 (l4,0 %)pa jihje navedlo druge vzroke, med njimi najpogosteje živčnost, dolgočasje in Željo po ugodju. Med anketiľanimi dijakijihjevosnovnišoli l32 (64,1o/o)podpisaloslovesnoobljubo,davdoločenemšolskem letu ne bodo prižgali nobene cigarete. od teh jih je 95 (72,0 %) to obljubo tudi izpolnilo. Sledil je sklop vpľašanj o seznanjenosti s škodljivimi posledicami kajenja, posebej s pljučnim rakom, o upoštevanju tegaznanja in njegovem posredovanju vľstnikom. Kar l9l (92,7 %) anketiranih dijakovje prepľičanih, da sodovolj seznanjeni s posledicami kajenja in lc 15 (7'3 %) jih meni, da o tem ne vedo dovolj' Največ informacij o tem dÜakom posľedujejo: mediji 79 (38,4 %),učitelji 53 (25,7 o/o), staľši 35 (17 ,0 %), zdľavstveno osebje 27 (13,',j %) in drugi viľi, kot so knjige in ľevije 12 (5,8 %). Kakšno predstavo imajo dijaki o pljučnem raku? Največ l 14 (55,3 %) jih meni' da je to bolezen, ki se v večini primerov konča s smrtjo. Za 52 (25'2 %) dijakov je to zahrbtna in dolgotľajna bolezen, 37 (18,o %) jih meni' da je ozdravjliv, če ga pravočasno odkrijemo, trije dijaki (l'5 %) pa so navedli druga mnenja. Da svoje znanje o škodljivosti tudi upoštevajo, je prcpriěanih 64 (31,1 %) anketiranih dijakov' 75 (36,4 %) jih meni, da znanja ne uporabljajo,67 (32,5 %) pa se o tem ni moglo odločiti. o učiteljih in zdravstvenem osebju, ki poučujejo o škodljivih posledicah kajenja 96 (46,6 %) dijakov meni, da to znanje uporabljajo, 32 (15,5 %) da ga ne,78 (37 ,9 %) pa je neodločenih. od anketiľanih dijakovjihje t36 (66,0 %o) zatĺdillo, da svoje znanje o povezanosti kajenja in pljučnega raka posredujejo tudi drugim' Na vprašanje, kaj bi svetovali ljudem, ki kadijo' so poleg nekadilcev odgovoľili tudi številni dijaki, ki sami kadijo. odgovori so bili različni, vendar jih lahko stmemo v dve skupini. Večina dijakov |08 (52,4 %) bi svetovala, naj s kajenjem prenehajo, ga zmanjšajo oz' naj sploh ne začnęjo kaditi, keĺ kajenje škoduje zdravju, l8 (8,7 %)jih meni, daje kajenje stvarvsakega posameznika, ki naj se zato o temtudi sam odloča. 80 (38,8 %) anketiranih dijakov na vprašanje ni odgovoľilo. INTERPRETACIJA REZULTATOV Rezultati ankete kaŽejo, da je med anketiranimi dijaki tretjih Ietnikov približno polovica takšnih, ki včasih ali pa redno kadijo. Ta deleŽje izredno visok, še posebej ob dejstvu, da gre za dijake zdravstvene šole. PribliŽno polovica dijakovje tudi izjavila, da nobeden od njihovih staršev ne kadi, v polovici primeľov pa kadi eden od staršev ali oba. Pri dijakih' ki kadijo' skoraj dve tretjini staľšev za to nę ve. Zanimivoje, daje bila na anketnem vzorcu statistično potrjena neodvisnost med ľazširjenostjo razvade pľi dijakih in njihovih starših. Kadijo dijaki tako staršev kadilcev kot nekadilcev, pa tudi dijaki, ki ne kadijo, imajo starše kadilce in nekadilce. Skladno s tem dijaki tudi niso navajali zgleda staršev kot vzľok zazaćetekkajenja. Večinoma so začeli kaditi po naključju, iz ľadovednosti ali pa sploh ne vedo zakaj. Skoľaj tri četrtine anketiranihje sicer v osnovni šoli podpisa]o slovesno obljubo, da v določenem šolskem letu ne bodo priżgali cigarete in večina se jih je tega tudi dľŽala, očitno pa pozneje tega mnogim ni bilo več maľ. Ż2 odgovori na vprašanja' ki se nanašajo na osveščenost o škodljivosti kajenja in na seznanjenost s posledicami, so v precejšnjem nasprotju z veliko ľazširjenostjo te razvade med dijaki. Večina jih meni, daje s posledicami kajenja dobľo seznanjena, skoraj dve tretjinijih to znanje posreduje tudi drugim. Večinoma kadilcem namenjajo nasvet, naj s kajenjem prenehajo ali ga vsaj zmanjšajo. Glavni vzľok zato je ravno ogroženost zdľavja zaradi kajenja. Po prepričanju več kot polovice anketiľanih dijakovje pljučni rak bol ezen,ki se po navadi konča s smrtjo, četrtina dijakov pa vidi v njem zahrbtno in dolgotľajno bolezen. Čeprav so dijaki močno prepričani, da poznajo posledice kajenja, pa jih le slaba tretjina meni, da to znanje tudi upoštevajo, dobra tretjina, da ga ne, tretjina pa se ni znala opredeliti. Še bolj kritični kot do sebe so v tem pogledu do učiteljev in zdravstvenega osebja, ki jim posľeduje to znanje' Skoĺaj polovica dijakov je prepričanih' da ljudje' ki jih o tem poučujejo, sami tega znanja ne uporabljajo. Mediji so kot vir informiranja o škodljivih vplivih kajenja pri dijakih daleč pred učitelji' starši in zdravstvenim osebjem. Ta dejstva in velik delež kadilcev med dijaki kažejo' da bo potrebno še veliko storiti, da bo šola postala okolje, ki bo z zdravstvenimi in vzgojnimi vzpodbudami odvračala mlade ljudi od kajenja. ZAKLJUČEK Iz rezultatov naše ankete je razvidno, tako kot se je pokazalo že v številnih drugih raziskavah, da z odraščanjem mladostnika narašča tudi možnost, da mu bodo v dľuŽbi vrstnikov cigarete tudi ponujene. V preventivne vzgojnoizobraŹevalne programe je potrebno vključiti načine, kako učence naučiti odklanjati cigareto. Mladostnik začne kaditi zaradi żelje, da bi bil sprejet v družbo. Čepravje njegovo stališče do kajenja odklonilno, pa pľej ali slej popusti pritiskom vľstnikov in prijateljev. Zataditegabibilo nujno, da bi mladim ponudili preventivne programe, s pomočjo katerih bi jih opremili za učinkovito ĺeševanje vsakdanjih stisk in problemov v obdobju odraščanja terjim tako okrepili in oblikovali pozitivno samopodobo. Pojavlja se tudi vpľašanj e, zakaj toliko mladostnikov eksperimentira s cigaľetami, saj so zelo dobro seznanjeni s škodljivostjo kajenja na zdravje' V boju proti kajenju ima največji pomen druŽina in uspešna dvosmema komunikacija v njej. Pomanjkanje komunikacije je navadno vzrok,zaradi katerega začno mladi tako zgodaj posegati po cigaretah' Pomembno delo učitelja zdravstvene vzgoje je vzgojnoizobraŽevalnę in svetovalne narave. Vpljivati mora na učence, staľše in učitelje, poleg tega pa tudi na šolo kot celoto. Prava pot do omejevanja in pľeprečevanja kajenja med mladimi je sistematična zdravstvena vzgoja, ki naj se začneże v predšolskih ustanovah. Gre za sistematično vzgojo zazdrav način Živ|jenja, ki bi jo morali zasnovati že z ravnanjem vsakega vzgojitelja. Vzgojitelji pa niso samo v vrtcih in šolah, ampak so to predvsem starši, hote ali nehote pa tudi vsi, ki imajo na druŽbeni lestvici malo bo|jši položaj in med ljudmi avtoľiteto ali pa so iz različnih vzľokov lahko vzor mladim' Skupine takih ljudi bi morale biti poleg staľšev in oseb, zaposlenih v izobraževanju otrok, tudi pľednostne skupine in bi se svojega vpliva na mladostnike moľali bolj zavedati. 23 Mladim moramo toĘ ponuditi čim več znanja o zdľavem Življenju, da se bodo lahko odločali zanj. Y procesu izobrażevanja je zelo pomembno' da jih pripľavljamo do tega, da se ne podĘajo drugim, ampak sami razmišljajo in se sami odločajo. Aktivnost in vsebine moĄo biti pľilagojene učencem. Učenci sodelujejo in načrtujejo, kakšne informacije želijo, kaj jih zanima in kaj bi želeli spremeniti. Poleg programa zdravstvene vzgoje v šolah' bi morali velik poudarek dati tudi sredstvom množičnega obveščanja, da bi dajali večji pomen vzgojnim vsebinam v času, ko so otroci doma in pred televizijskimi zasloni. Učencem in dijakom bi moľali tudi ponuditi ľazlične moŽnosti za aktivno preŽivljanje prostega časa. Dober učitelj zdravstvene vzgoje bi bil tisti' ki bi v šolah vodil zdravstvenovzgojne programe in iskal najboljše poti za dosego cilja. Literatura: 2. J. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Blażič, - Čop N., Đorđevič V. (l993). l vi moŽete prestati pušiti' Zagre, Hrvatski pedagoško-knjiŽevni izbor. Čop N., Peľina I., Hudek J. (l993). Kako odgojiti nepušača? Priručnik za učite|je od 1. do 8. razreda osnovne škole. Zagreb, Školska knjiga. Foľtič B' (1987). Cigareta - naslada in zlo. Ljubljana, skupščina Rdečega križa Slovenije. Kľamberger B. (l99l)' Celovita skrb za zdravje v šolah: predlog posodabljanja šolske zdr. vzgoje. Zdrav. var. Kľek M., Mišigoj - Kľek J., Nolimal D. (l995). Politika zmanjševanja škode zaľadi użivanja drog, Zdrav. var. Kristan s. ( l 994). Kaditi ali ne kaditi, to je zdaj vprašanje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana. Nolimal D' (1992). Razširjenost pojava zloľabe nekaterih drog v Sloveniji - 8. Seminaľ o delu z mladostniki, Ljubljana, Rokus. Sagadin J. (1997). osnovne statistične metode za pedagoge, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Sagadin J. (l993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in špoľt, Ljublana' SZO (1993). "Svet brez tobaka". Zdrav.var. Strgar E. (l990). Razšiľjenost kajenja v Sloveniji, Zdrav. var. Strgar E. ( 1 99 l ). Razširjenost kajenja med slovenskimi srednješolci, Zdrav. var. Strgar E. ( l 993). Program za preventivo kajenja v osnovnih šolah, otrok in družina. Tomori M. (1992). Zloraba drog pri mladih - nevarno tveganje - 8. seminar o delu z mladostniki. Žmuc, Tomoľi M. (1992). Družina in zloraba drog, Ljubljana, Rokus' 10 ll 12 13 14 15 24 DODATEK i ANKETNI ĺlpnlŠlĺurc ANKETNI vpnłŠłLNIK o kajenju ĺn pljučnem raku Namen ankete je ugotoviti razšidenost kajenja med dijaki Srednje zdĺavstvene šole in izvedeti, koliko ste dijaki seznanjeni s posledicami kajenja, pľedvsem z obolevnostjo za pljučnim rakom. Anketa je anonimna. Da bi dobili čim bolj verodostojne podatke, prosimo, da odgovaĺjaš iskreno. Pri zastavljenih vprašanjih obkroŽi črko pred najustľeznejšim odgovorom oz. vpiši zahtevani odgovor. Datum: Spol: a) moški b) ženski l. Ali kadiš? a) ne kadim b) kadim včasih c) redno kadim 2. Ali kdo od tvojih staršev kadi? a) nobeden b) samo oče c) samo mama d) oba 3. če kadišo ali tvoji staľši vedo za to? a) da b) ne 4, Zakaj si začel(a) kaditi? a) iz ľadovednosti b) zaradi vpliva vľstnikov c) po naključju d) ne vem e) drugo (napiši): f) ne kadim 5. Ali si v osnovni šoli podpisa|(a) slovesno obljubo, da v določenem šolskem letu ne boš pľižgal(a) cigarete? a) da b) ne 25 6. če si obljubo podpisa|(a), ali si jo tudi izpo|nil(a)? a) da b) ne 7. Ali meniš' da si dovolj seznanjen(a) s posledicamĺ kajenja? a) da b) ne 8. Kdo ti posľeduje največ informacij o škodljivih vplivĺh kajenja? a) starši b) učitelji c) zdľavstveno osebje č) mediji d) drugo (napiši) 9. Kakšno pľedstavo imaš o pljučnem raku? a) je ozdľavljiv, če ga pľavočasno odkrijemo b) je zahrbtna in dolgorajna bolezen c) v večini primerov se konča s smrtjo d) drugo (napiši): 10. Ali misliš' da svoje znanje o pľepľečevanju pljučnega raka vestno uporabljaš? a) da b) ne c) ne vem 11. Ali misliš' da ga uporabljajo tisti, ki te o tem poučujejo (učitelji' zdravstveno osebej)? a) da b) ne c) ne vem 12. Ali svoje znanje in prepričanje o povezanosti kajenja in pljučnega ľaka posľeduješ tudi drugim? a) da b) ne 13. če ne kadiš, kaj bi svetoval(a) ljudem' ki kadijo? 26 Hvalaza sodelovanje!