SEDIMENTI IZ BABJE JAME 
PRI MOSTU NA SOČI 
(Z 8 SLIKAMI) 
SEDIMENTS FROM "BABJA JAMA" NEAR MOST NA SOČI 
(WITH 8 FIGURES) 
ANDREJ KRANJC 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 18. JUNIJA 1981 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract ............................................................. . 200 (4) 
UVOD ........................................................................ . 201 (5) 
BABJA JAMA ................................................................. . 201 (5) 
SEDIMENTI ................................................................... . 202 (6) 
Prodni nasipi ............................................................... . 202 (6) 
Starejši sedimenti ............................................................ . 205 (9) 
ZAKLJUČEK .................................................................. . 210 (14) 
UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 (16) 
SEDIMENTS FROM "BABJA JAMA" NEAR MOST NA SOČI (Summary) .......... . 212 (16) 
Izvleček UDK 552.5:551.442(497.12-15) 
Kranjc, Andrej: Sedimenti iz "Babje jame" pri Mostu na ~i. 
Acta carsologica 10, 197-212, Ljubljana, 1982, lit. 8. 
Člane1)~aja rezultate petrografskih, granulometričnih, morfometričnih, ksilotomskih, palino-
loških in C analiz sedimentov. V jami sta obdelana dva tipa sedimentov: jamski prod, ki ga 
danes nanaša voda, kadar bruha iz jame, in še vedno recentni, a starejši ostanki plastovitih sedi-
mentov, kjer se menjavajo meljnato-peščene s peščeno-prodnimi plastmi. Kažejo se velike spremem-
be v sedimentacijskih procesih, nastale v sedanjem obdobju: voda je nekaj časa rov zapolnjevala s 
plastovitimi sedimenti, pred okoli 150 leti je te sedimente pričela spet odstranjevati in je danes rov 
takorekoč prazen. 
Abstract UDC 552.5:551.442(497.12-15) 
Kranjc, Andrej: Sediments from "Babja jama" near Most na Soči. 
Acta carsologica 10, 197-212, Ljubljana, 1982, Lit. 8. 
14 
The results of petrographic, granulometrical, morphometrical, xilothomical, palinological, and 
C analyses of sediments from Babja jama near Most na Soči (Western Slovenia) are given. Two 
types of sediments exist in the cave: cave gravel which is deposited nowadays by the stream when 
the cave is effluent, and also recent, but neverless older remains of stratified sediments where sandy 
-silt beds alternate to sandy-gravel layers. Big changes in sedimentation process are evident: for 
some tirne the water filled the channel by stratified sediments, before some 150 years the water 
started to erode these sediments and now the channel is almost empty. 
Naslov - address 
Kranjc Andrej, mag. geogr., raziskovalni sodelavec 
Inštitut za raziskovanje krasa, SAZU 
Titov trg 2 
66230 Postojna 
Jugoslavija 
UVOD 
Ker se ukvarjam z recentnimi fluvialnimi jamskimi sedimenti, v veliki meri prav s 
prodom, me je P. Habič opozoril na "nenavadno sortiran prod" v jami Vogršček 
oziroma Babji jami nad Mostom na Soči. Jamo sem večkrat obiskal v letih 1979-81, 
posnel sedimente in nabral vzorce za razne analize, saj je bilo že na prvi pogled opazno, 
da je jama res zanimiva z vidika recentnih fluvialnih nanosov. V tem prispevku podajam 
glavne značilnosti sedimentov, mehanizme njihovega odlaganja in interpretacijo doseda-
njih izsledkov. 
BABJA JAMA 
Babjo jamo so pod imenom Vogršček, tako se namreč imenujejo potok, grapa in 
hrib, v katerem je jama, konec leta 1972 vnesli v Jamski kataster (Arhiv Inštituta za 
raziskovanje krasa, SAZU) člani Jamarske sekcije Tolmin. Jama je v Krajevnem 
leksikonu Slovenije (U r š i č 1968, 403) navedena pod imenom Babja jama. Od 
domačinov iz vasi Gorenji Log, ki je najbliže jami, sem izvedel, da tudi oni jamo ime-
nujejo Babja jama. Zato tudi v tem prispevku uporabljam ime Babja jama in ne 
Vogršček. 
Babja jama leži na levem bregu Soče, navzdol od Mosta na Soči, v strmem, deloma 
prepadnem vznožju hriba Vogršček, ki ga grade zgornjekredni apnenci. Na tem mestu 
teče Soča po soteski. Leva stran soteske je vrezana deloma v živo skalo, deloma pa v 
aluvijalno teraso (200-220 m n. m.), na kateri leži tudi Gorenji Log. V teraso je vrezal 
potok Vogršček svojo grapo. Takorekoč v sami strugi, pod navpično stopnjo, se odpira 
v nadm. viš. 130 m vhod v Babjo jamo. Soča teče okoli 30 m pod jamskim vhodom. 
Tolminski jamarji Lesjak, Fischione in Bratuž so 1973 namerili 280 m jamskih 
rovov, nekaj dopolnitev pa smo dodali člahi našega Inštituta. Realna dolžina (ne 
reducirana) jamskih rovov znaša okoli 370 m. 
Vhodni del jame je kratek in raven rov. V notranjosti se razveji v več spuščajočih se 
rovov, ki postajajo vedno manjši in ožji. Višinska razlika med najnižjim in najvišjim 
delom jame znaša 27 m. Nekaj rovov se končuje z neprehodnimi ožinami, nekaj pa je 
stalno zalitih - sifoni. 
Ob običajnih hidroloških pogojih voda v sifonih stoji, ujeta voda, ob višjem stanju 
prične zalivati spodnje rove, kadar pa je v zaledju Vogrščka, na Banjščicah, izredno 
veliko padavin pa se jama spremeni v kraški izvir - bruhalnik, največji v dolini Soče 
med Mostom na Soči in Avčami. Ob visokih vodah se iz Babje jame preliva okoli 
2 m3/s vode (Habič 1980, 11, 23-24). Po mnenju domačinov priteka v Babji jami 
na dan voda, ki ponika v Čepovanu, saj "kdaj prinaša cele deske iz Čepovana" 
(U r š i č 1968). Vendar barvanje, ki ga je izvedel Inštitut za raziskovanje krasa 12. 9. 
1980, teh domnev ni potrdilo, saj v vodi Babje jame niso odkrili niti sledov uranina 
(H a b i č 1980, 33). 
201 
6 Acta carsologica X, 1981 (1982) 
SEDIMENTI 
Tla jamskih rovov so večinoma prekrita s klastičnimi sedimenti. V vhodnem delu 
prevladujejo grušči in bloki, odpadli s sten in stropa. Ze na prvi pogled pritegne pozor-
nost obiskovalca prod. Pojavi se že med sedimenti pred jamskim vhodom in tudi v 
vhodnem rovu, kjer je pomešan med grušč. V srednjem delu jame prod prevladuje, 
ponekod zapolnjuje rove takorekoč do stropa. Proti notranjosti jame se količina proda 
manjša, dokler ne prevladajo oblike v goli skali in je le tu in tam v kaki špranji zagoz-
den posamezen prodnik. 
Prehod iz vodoravnega in velikega vhodnega rova v tudi vodoravne, a nizke in ozke 
notranje rove predstavlja strm pregib z izrazito zožitvijo. In prav v tem delu je največ 
proda, v obliki nekaj metrov dolgih in vsaj kak meter debelih prodnih sipin. Značilnost 
teh prodnih sipin je sortiranost sedimenta oziroma izpranost - sestavljene so skoraj 
izključno iz proda, vmes je le nekaj malega peščenih zrn, melja in gline pa sploh ni. 
Ob stenah vhodnega rova, deloma tudi po dnu, je tu in tam razgaljen oziroma 
ohranjen v nišah in žepih, drugačen sediment. V grobem gledano ga sestavljajo 
menjavajoče se plasti sivega drobnozrnatega sedimenta in plasti peska s prodom. 
Medsebojni položaj prodnih sipin in menjavajočih se plasti v profilih kaže, da so 
meljnato-prodne plasti starejše in odložene v drugačnih sedimentacijskih pogojih, kot 
pa prodni nasipi. · 
Z namenom, da bi ugotovil, ali so te domneve resnične in v čem so vzroki takim 
razlikam, smo se lotili podrobnejših analiz. Opravil sem granulometrične in morfometrič­
ne analize obeh tipov sedimentov. številčne podatke o prodnikih so obdelali na Račun­
skem centru Javor v Pivki. A. Serce I j z Biološkega inštituta SAZU v Ljubljani je 
opravil pelodne analize in določil vrste lesa, A. S I i e p č e v i c z Inštituta Ruder Boš-
kovic v Zagrebu pa je s pomočjo radiokarbonske analize določila starost lesa iz meljna-
to-prodnih plasti. 
PRODNI NASIPI 
Podrobneje sem obdelal prodni nasip pred vstopom v Biološki rov (sl. 1), to je na 
prehodu med Vhodnim rovom in notranjimi rovi, ki jim pripada tudi Biološki rov. Kot 
sem že omenil, je prod dobro sortiran oziroma izpran, saj nasip ne vsebuje ne gline in 
ne melja pa tudi peska je vmes zelo malo. 
Sipina ima v zgornjem delu vzdolžni naklon 28°, v spodnjem pa 33°, kar približno 
odgovarja posipnemu kotu. Vendar tudi v tej sipini sami prod ni enotno razporejen. Za 
primerjavo navajam obdelane vzorce iz zgornjega, položnejšega dela sipine (vzorec 9), iz 
spodnjega, bolj strmega dela (9 a) ter iz notranjosti sipine, iz globine 12-20 cm (9 c) 
(sl. 2). 
Razlika je že v petrografski sestavi: prod v zgornjem delu (9) sestavlja 85% apnenče­
vih in 15% prodnikov iz temnega roženca, v spodnjem delu (9 a) so samo apnenčevi 
prodniki, v notranjosti sipine (9 c) pa je 93% apnenčevih in 7% roženčevih prodnikov (sl. 
3). Razlike v velikosti, sploščenosti, zaobljenosti in sferičnosti so prikazane v tabeli 1 in 
slikah 4 ter 5. 
Povprečna velikost teh prodnikov (13, 13,6 oziroma 16,9 mm) nam po Hjulstromo-
vem oziroma popravljenem Hjulstrbmovem diagramu (White - White 1968, 
124) pove, da tak prod nosi vodni tok s hitrostjo okoli 0,9 oziroma 1,3 m/s, kar pomeni 
ob danem preseku rova preko 1 m3 vode v sekundi (Rena u It , 1968, 543). 
202 
Andrej Kranjc, Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči 
--s 
o 2 3m 
Slika 1. Prečni prerez plasti pred Biološkim rovom 
Fig. 1. Layers cross-section at the entrance to Biološki rov 
l = pešče1w-meljnate plasti z ostanki lesa (sandy-silt layers with the wood remains), 2 
prod (gravel), 3 = apnenec (limestone) 
w 
E 
o 10m 
Slika 2. Vzdolžni prerez začetka Biološkega rova 
Fig. 2. Longitudinal section in the beginning of Biološki rov 
203 
7 
Tabela 1 
Apnenčevi prodniki iz recentne sipine - povprečne vrednosti 
Limestone pebbles from recent bar - mean values 
Vzorec 
Velikost v mm 
Sploščenost 
Zaobljenost 
Sferičnost 
Tabela 1 a 
Vzorec 
Velikost v mm 
Sploščenost 
Zaobljenost 
Sferičnost 
9 
13 
191 
261 
697 
11,4 
197 
236 
708 
9a 
16,9 
187 
459 
712 
3 
11,7 
193 
198 
698 
Acta carsologica X, 1981 (1982) 
9c 
13,6 
187 
385 
706 
7 
17,7 
202 
192 
695 
10 
18 3 
209' 
286 
682 
V okviru enega vzorca proda sem izmeril 200-300 prodnikov. Pod velikostjo mislim 
daljšo os prodnika, sploščenost je računana po Cailleux-u ( \; 1 · 100), zaobljenost 
tudi po Cailleux-u ( 
2
-~min · 1000), sferičnost pa po Krumbein-u ( 1 {/ · 100). 
V začetnem delu Biološkega rova so odloženi posamezni prodniki, ki s svojo lego in 
položajem potrjujejo, da jih odlaga voda, ki teče v smeri iz Biolo'škega rova proti 
jamskemu vhodu. 
Na podlagi analiz tega prodnega nasipa lahko trdim, da skozi ozek Biološki rov 
občasno priteka hiter vodni tok, ki nanaša prod. Za vstopom v širši in višji vhodni rov 
se zmanjša transportna moč vode in ta odlaga prod. Ker je naklon sipine približni 
posipni kot, prod potem, ko se voda umakne, popolnoma ali vsaj delno zasuje vhodno 
ožino Biološkega rova, prihodnja visoka voda pa jo do določene mere spet odpre -
samoregulacija preseka. 
Podrobneje sem obdelal frakcijo pod 5 mm vzorca 9 b (sl. 6 in tab. 3). Srednja 
vrednost, 2,2 mm, kaže, da niti ne gre toliko za pesek, kot za zelo droben prod. V 
celoti je ta frakcija zmerno sortirana s simetrično in normalno strmo krivuljo. 
Tabela 2 
Kremenovi prodniki 
Chert pebbles 
Vzorec 3 7 9 9c 10 
velikost mm 8,9 10,5 15,8 11,1 9,9 19,9 
Sploščenost 169 194 169 168 175 369 
Zaobljenost 152 117 112 171 139 98 
Sferičnost 742 708 725 737 725 540 
204 
Andrej Kranjc, Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči 
Tabela 3 
Značilnosti peščene frakcije 
Characteristics of sand part 
Vzorec 
Mediana v mm 
Srednja velikost v mm 
Sortiran ost 
Simetričnost krivulje 
Višina krivulje 
STAREJŠI SEDIME~TI 
0,85 
0,80 
1,18 
0,32 
1,04 
2 
0,40 
0,40 
1,11 
0,09 
0,89 
9 
3 9b 
0,80 2,2 
0,50 2,2 
1,53 0,85 
0,42 0,01 
0,78 0,94 
Starejši sedimenti so na večih mestih v vhodnem rovu, navadno ob stenah rova. 
Najbolje ohranjeni oziroma najpopolnejši je profil pred vhodom v Biološki rov in zato 
sem tega tudi podrobneje preučil (sl. 1). 
Profil sestavljajo relativno tanke plasti s prevlado proda in peska, s tako plastjo (1) 
se tudi profil pričenja v dnu, na skalni osnovi, ter vmesne debelejše plasti s prevlado 
drobnozrnatega sedimenta in veliko organskega gradiva - predvsem ostanki listja in vej. 
Iz tega profila sem podrobneje analiziral prodne plasti 1 (bazalni prod), 3 in 7. 
Rezultate prikazujejo tabela 1 a in slike (3-8). 
Za razliko od prodne sipine vsebuje ta prod iz profila tudi prodnike iz flišnega 
peščenjaka (4-14%), v vseh plasteh pa je vmes tudi nekaj roženčevih prodnikov 
qo~o------.-.---so _________ _.oroo 
.,__ PESCENJAK - SANDSTONE 
Slika 3. Petrografska sestava vzorcev 
Fig. 3. Samples petrographic composition 
205 
10 
30 
20 
~ o 
10 
30 
20 
10 
10 20 
VELIKOST - SIZE 
10 20 
VELIKOST - SIZE mm 
Slika l. Glej legendo na strani 105 (31) 
Fig. l. See Legend on Page 105 (31) 
Acta carsologica X, 1981 (1982) 
30 40 
mm 
(3-9%). Te prodne plasti so veliko manj čiste od recentne sipine. V recentni sipini so le 
redka zrna peska, v plasteh l in 3 pa je delež proda 55 oziroma 70% ter peska 28 in 
20% s 17 oziroma 10% melja in gline. 
Razlike v velikosti prodnikov med recentno sipino in prodom iz profila niso bistvene, 
pač pa je različna morfologija prodnikov. Apnenčevi prodniki plasti I, 3 in 7 so v 
povprečju bolj sploščeni, predvsem pa veliko manj zaobljeni od prodnikov iz sipine. 
Najvišji koeficient zaobljenosti v profilu ima plast I - 236, najmanj zaobljeni vzorec 
recentne sipine (9) pa ima ta koeficient še vedno 261. Maksimalna je razlika med vzorce-
ma 7 (192) in 9 a (459) (sl. 6.). 
Drobna frakcija, ki je med prodom, je po Shepardovi klasifikaciji (P e t t i j o h n 
- P o t ter - Si e ver 1972, 2) meljnati pesek. Kumulativni frekvenčni krivulji 
peska iz plasti l in 3 sta prikazani na sliki 8, tabela 3 pa podaja glavne značilnosti. Po 
srednji vrednosti sta vzorca grob oziroma srednje grob pesek. Krivulja je zelo pozitivno 
asimetrična - več je drobnih zrn, kot pa bi bilo normalno. Sortiranost je slaba, višina 
krivulje je pri vzorcu l normalna (mesokurtic), pri vzorcu 3 pa je bolj ploska (platykur-
tic) (B r i g g s 1977). Hitrost vodnega toka, ki je odlagal tak pesek, je morala biti pod 
0,05 mls. 
206 
Andrej Kranjc, Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči 
30 
ZAOBLJENOST - ROUNDNESS 
Slika 5. Primerjava zaobljenosti apnenčevih prodnikov 
Fig. 5. Roundness comparation of limestone pebbles 
30 
2 
500 
ZAOBLJENOST - ROUNDNESS 
1000 
V') 
vi 
f2 
a:: 
::> 
:.: 
1 
<{ 
z 
•\Q 
> 
1,1 
1,0 
0,9 
0,8 
0,7 
0,6 
0,5 
-OJ 
500 
o +-----..--.----..--.----..----, 
o 
ZAOBLJENOST 
ROUNDNESS 
® 0 
500 
CD 
0,0 + 0,1 + 0,2 +0,3 
SIMETRIČNOST - SKEWNESS 
II 
+0,4 
Slika 6. Vzorci peska glede na višino in simetričnost krivulje ter primerjava sploščenosti in zaoblje-
nosti vzorcev proda 
Fig. 6. Sand samples regarding kurtosis and skewness and comparison of flatness and roundness of 
gravel s~mples 
207 
12 
Slika 7. Izbrani zaobljeni prodniki iz recentnega nasipa (vzorec 9a) 
Fig. 7. Chosen well rounded pebbles from recent gravel bar (sample 9a) 
Acta carsologica X, 1981 (1982) 
Vmesne plasti v profilu 2, 4, 6, 8, vsebujejo zelo malo ali nič proda (do 100/o) in so 
po Shepardovi klasifikaciji meljnati pesek oziroma peščeni melj. Barve so sive (5 Y 5/1) 
do temno sive (2,5 Y 4/0) (Mu n se 11). Peska je med 40-500/o, gline pa pod 10%. 
Podrobneje je analizirana peščena frakcija iz plasti 2 (tabela 3). Pesek je precej bolj 
droben, glede so~tiranosti in oblike krivulje pa je podoben pesku iz plasti 1 in 3. 
Delež karbonatov je 35-400/o, organskih snovi okoli 10%. Organske snovi 
sestavljajo ostanki listja in vej in sem jih dal v ksilotomske in palinološke analize A. 
Šerclju. Veje pripadajo bukvi (Fagus sylvatica) in leski (Corylus avel/ana). V dveh 
mikroskopskih preparatih je bila taka pelodna vsebina: bor (Pinus), jelka (Abies), brinje 
(Juniperus), breza (Betula), leska (Corylus), črni gaber (Ostrya), bukev (Fagus), bezeg 
(Sambucus); strašnica (Sanguisorba), vresnice (Ericaceae), pelini (Artemisia), lobodnice 
(Chenopodiaceae), križnice (Cruciferae), praproti in rž (Secale) - recentna vegetacija, 
vključno kulturne rastline. 
Večjim kosom lesa iz plasti 2 in 8 je s pomočjo 14c analize A. Sliepčevic določila 
starost 317 (±80) - plast 2 oziroma 148 ( 80) let - plast 8. 
208 
Andrej Kranjc, Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči 13 
100 
90 
80 
70 
~ 
w 
(/') 
~ 60 s 
u 
1 
~ so 
w 
CD o 
~ 
40 <.!) 
--. 
...J o 
30 CD 
~ o 
20 
10 
O+------,----~----r---~----r-----r-----i 
-2 -1 O 2 3 
Phi VELIKOST SIZE 
Slika 8. Kumulativne frekvenčne krivulje vzorcev peska 
Fig. 8. Cumulative percentage frequency curves of sand samples 
209 
14 Acta carsologica X, 1981 (1982) 
ZAKLJUČEK 
V Babji jami sta dva tipa recentnih fluvialnih sedimentov, ki sta različna po starosti 
in po sestavi in torej izpričujeta različne sedimentacijske pogoje. 
Voda, ki danes ob močnem deževju bruha iz jame, nosi s seboj prod in malo 
zmerno sortiranega peska. Gradivo prinaša iz podzemlja skozi ozke rove in špranje. 
Odsotnost prodnikov iz flišnega peščenjaka govori za to, da prihaja prod bodisi 
relativno od daleč in se taki prodniki že prej zdrobijo in zmeljejo v pesek, ali pa je to 
voda, ki se sceja v podzemlje skozi tako ozke špranje in razpoke, da ne more prinašati s 
seboj proda s površja in ga prične oblikovati šele globlje iz avtohtonega gradiva. 
Današnji sedimentacijski pogoji, to je najmanj v zadnjih desetih letih, so taki, da se 
odlaga le prod v obliki sipine, brez opazne stratifikacije v prečnem prerezu, predvsem pa 
ni vmesnih drobnozrnatih plasti. 
V zadnjih stoletjih so bili sedimentacijski pogoji različni od današnjih: voda je 
odlagala prodne plasti z drugačno petrografsko sestavo (prodniki iz flišnega peščenjaka) 
in drugačno oblikovanostjo apnenčevih prodnikov. Ti, iz starejših plasti (1, 3, 7) so bolj 
sploščeni (193-202) kot oni iz recentne sipine (9, 9 a, 9 c) (187-191), a manj zaobljeni: 
192-136 proti 261-459. Med prodne plasti so se odlagale drobnozrnate, peščeno-melj­
nate plasti z organskim drobirjem s površja. 
Granulacija drobnozrnatih sedimentov kaže na to, da so se odlagali iz mirne, skoraj 
stoječe vode z obilo plavja. Prav to plavje, vmes je tudi nekaj metrov dolg hlod s 
premerom okoli 12 cm, in dobro ohranjena pelodna zrna so dokaz, da tega gradiva 
voda ni mogla prinašati po dolgi podzemeljski poti skozi ozke in zavite špranje. Tak 
sediment se mi zdi tipičen za ponorne jame v bližini vhoda, kjer se kopiči gradivo, ki ga 
voda prinaša s površja. 
Menim, da so v sedimentnem profilu iz preteklih stoletij ohranjeni dokazi o dveh 
tipih voda oziroma podzemeljskih sedimentacijskih okoljih: deroča voda je nanašala 
prod, od časa do časa pa je prišlo do zastoja. Kalna voda z veliko organskega drobirja 
je zalila rov in iz nje so se usedale drobnozrnate plasti. Glede na organski drobir je 
moralo priti do zastoja - zajezitve nekje pred jamo ali pa je ob upadanju vode v jami 
vdrla vanjo površinska voda (potok Vogršček ?) in odložila drobnozrnate plasti z 
organskim drobirjem. Mogoče bi bilo, da ob upadanju vode spodnji rovi delujejo kot 
požiralniki. 
Profil je visok okoli 2 m, plasti so precej vodoravne, kar govori v prid domnevi, da 
je bil ta del vhodnega rova precej enakomerno zapolnjen s sedimenti skoraj do stropa. 
Zveza z Biološkim rovom je morala biti še ožja, kot je danes. In dva metra teh plasti se 
je odložilo v približno 200 letih. Domnevamo, da je taka situacija, ko je rov 
poplavljala mirna kalna voda s površinskim drobirjem, trajala več desetletij, nato pa je 
pridrl hiter tok s prodom in peskom ter prekinil drobnozrnato sedimentacijo. V povpreč­
ju se je to zgodilo vsakih 50 let. 
Pred okoli 150 leti je prišlo do korenitih sprememb: na drobnozrnato plast z 
organskim drobirjem (8) se ni več odložila tanka prodno-peščena plast, ampak je voda, 
ki je nosila prod, pričela vrezovati v prej odložene plasti in jih do danes takorekoč 
odstranila v celoti. To je voda, ki dere iz podzemlja in nosi s seboj prod in pesek ter ju 
odlaga v obliki recentne sipine. Vendar se tod sediment ne kopiči, ampak ga je le toliko, 
da je presek rova uravnotežen s količino oziroma hitrostjo vodnega toka. 
Pregled sedimentov nam kaže troje večjih sklopov dogajanj v preoblikovanju tega 
rova Babje jame: 
210 
Andrej Kranjc, Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči 15 
- pred približno letom 1700 ( ± 80 let) je bil rov pretežno prazen, s sedimentom po dnu 
(zaobljeni balvani z daljšo osjo do 68 cm, vmes pa grob prod s peskom in glino -
vzorec 10); 
-'-- med 1700-1850 ( ± 80 let) je bil rov zapolnjen z okoli 2 m debelimi plastmi 
fluvialnih sedimentov (menjava prodno-peščenih in peščeno-meljnatih plasti); 
- od 1850 ( ± 80 let) pa do danes je voda spet odstranila predhodno odložene sedimente 
in danes nanaša le malo proda. 
To so dejstva, ki nam jih nudi pregled sedimentov: v zadnjih stoletjih prihaja do 
bistvenih sprememb v sedimentaciji, voda izmenoma polni in prazni jamski rov z različ­
nimi sedimenti, tako po sestavi kot tudi po izvoru. 
Dogajanja in njihove posledice so znane, pojasniti bi bilo treba le še vzroke takih 
kratkotrajnih in recentnih sprememb. Tega zaenkrat še ne morem, obenem pa to že 
prerašča okvir tega prispevka, saj bi bilo treba preučiti predvsem dogajanja oziroma 
spremembe v strugi in hidrologiji potoka Vogrščka - potoka, ki teče nad jamo, ob 
nizkih vodah ponika na Banjščicah v kraško podzemlje, ob zelo visokem vodnem stanju 
pa bi lahko zatekal tudi ~kozi vhod v Babjo jamo. 
Podrobna datacija teh plasti in morfometrija prodnikov sta dali še zanimiv "stranski 
proizvod'' - podatek o intenzivnosti korozije apnenčevih prodnikov. Apnenčevi 
prodniki iz vzorca 7 so imeli v času odlaganja podobno površino, kot prodniki iz 
recentne sipine - gladko oziroma polirano. Danes pa je površina teh prodnikov 
korozijsko nagrizena, odstopanja od predvidene prvotne gladke površine so od 0,5-3 
mm. Korozijsko delovanje se kaže v dveh oblikah izjedenosti površine - ponekod so 
kalcitne žilice v reliefu (do O, 7 mm), drugod pa so v površino izjedene do 3 mm globoke 
brazde. Torej je korozija v 150 letih "znižala" površje apniških prodnikov, ki so ležali 
pod okoli 0,5 m debelo meljnato-peščeno plastjo s precej organskih ostankov, za okoli 
1 mm. Agresivna je bodisi voda, ki občasno bruha iz podzemlja in zalije profil, bodisi 
voda, ki kaplja s stropa in prenika skozi zgornjo plast profila. 
211 
16 Acta carsologica X, 1981 (1982) 
LITERATURA IN VIRI 
B r i g g s , D., 1977: Sedirnents. 1-190, Londo!l etc. 
Ha bi č , P., 1980: Kraško zaledje in možnosti zaščite vodnih IZVlrov na Goriškem. Geografske 
raziskave, elaborat, 1-54, Inštitut za razisk. krasa, SAZU, Postojna 
J a rn s k i k a t a s t e r , Inštitut za raziskovanje krasa, SAZU, Postojna 
Munsell Soil Color Charts, Munsell Color, Baltimore, 1975 
Pet t i j oh n - Pot ter - Si e ver , 1972: Sand and Sandstone. I-XVI, 1-618, Berlin 
etc. 
Rena u 1 t , Ph., 1968: Contribution a !'etude des actions rnecaniques et sedirnentologiques dans 
la speleogenese. Annales de Speleologie, t. 23, f. 3, 529-596, Moulis 
U r š i č , H., 1968: Gorenji Log. Krajevni leksiJcon Slovenije, I, 403, Ljubljana 
White , L. E. - W. B. White, 1968: Dynarnics of Sediment Transport in Lirnestone Caves. 
Bulletin NSS, 30/4, 115-129, Arlington 
SEDIMENTS FROM "BABJA JAMA" NEAR MOST NA SOČI 
Sumrnary 
Babja jama is a cave effluent on the left ballk of Soča river (W Slovenia) near Most na Soči. 
The entrance opens in the steep slope of Banj~ice plateau in Upper Cretaceous lirnestones. The 
entrance lies 130 rn a.s.l., 30 rn above Soča leve!. 
On the transition frorn narrow interior channels to relatively big entrance part, the water 
deposits gravel, in close vicinity there are older sedirnents preserved. 
Recent gravel lies in form of bank, inclination 28-33°. It is cornposed by lirnestones and by 
chert pebbles in srnaller degree (under l0OJo). There is little sand arnong thern, thinner material does 
not exist. 
Older sediments are preserved in 2 rn high profile near the passage wall. It is composed by 
alternating gravel-sand and sand-silt layers. In thin granulated layers there are 35-400Jo of carbona-
tes and about lOOJo of organic rernains. Beech-tree (Fagus sylvatica) and hazel-tree (Corylus 
avellana) branches prevail, there are a lot of pollen too. After 14C rnethod the age of lower thin 
granulated layer (2) was dated to 317 ± 80, of higher (8) to 148 ± 80 years. 
On the sediment base we can state 3 cycles in last 300 years in the cave: 
- about to 1700 the passage was alrnost ernpty, just on the bottorn there were up to 68 cm long, 
big rounded rocks, arnong thern coarse gravel with sand and loarn (sarnple 10); 
- arnong 1700-1850 the passage was filled by 2 rn thick sediment (alternating gravel-sand and 
sand-silt layers); 
- frorn 1850 up today water rernoved this sediment and actually it is deposited a little gravel 
(cross-section autoregulation). 
Recent gravel is deposited by the water frorn the underground, while thin-granulated fraction in 
older profile carne frorn the surface through t11e entrance and not frorn the underground. The 
reason of such great changes in such a short tirne is not yet explained. 
212