jugosl PRIHAJA.Proglas|na jugoslovanski narod. Narouno Veče oHS (Narcdni svet Slovencev, Hrratov in Srbov) naznanja iz svoje seje, ki se je vrsiJa dne 17., 18. in 19. oktcbra tega leta, narodu Slorencev, Hrvatov in Srbov, da preTzema od tega časa naprej, pooblaščeao od vseh narcdnik strack in skupin, v evoja roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih Tprašanjih nobena stranka, nobena politična in parlaisientarna skupina ne b« Teč vodila nikake posebne politike, niti ne bo stopila sasebno v pogajanja s faktorji (činitelji) izven naroda, maryeč bo v vseh teh ˇprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno Veče. • I. Zahtevamo ujedinjenje celokupnega aašega naroda Slovencev, Hrvator in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju (narodnopisaem ozeml.u), kjer naš narod danes žm, brez ozira ne katerekoli pekrajinske in državne »eje, t «no samo edinstveno ia popolnoma suvereno (samostojmo) državo, urejeno po načelih politične in ekonom- Narodno Veča pozivlja celokmpni naš narod ene krvi in jezika, ene d»še in enega srca, da se zaatavi za uresničsnje teh zahtev in načel z ono udanostjo in samozatajevanjem, ki jih zahteva sedanja msojepojna doba. Združimo se torej vd v eno veliko, nerazdi'ažljivo nar.,dno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodaega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti, da se » tem pakažemo vredae velike dobe, v kateri živimo, in vslikih nalog, katere smo prevzeli« V Zagrebu, dne 19. oktobra 1918. "" Dr. Anton K o r o š e c, predsednik. Dr. Ante P a v e 1 i 6, Svetozar P r i b i č e v i 6, podpredsednika. Jugoslaviia! Jafoslarija! Kako srčao te jo vse prič&kovalo! In aedaj si takaj. Kot mlada, čila, zdraTa in ljubka nevesta si prišla v naročje srojega žeaina — troirneoega jugoslovanskega naroda. Po- ske (gospodarske) demokracije, ki vsebuje y sebi odpravo vseh soci-  zdravljena! Tisočkrat pozdravljena! jalnih in gospodfcrBkih kriyic ia neenakosti. II. Zahtevame, da bo na bodoči mediaarodni mirovoi koflferenci zastopan naš aarod enotno po svojih posebaih odposlancih. III. Vsled tega odklaeja Narodno Veče sačrt rešitve narodnega vpraiaoja, kakršeu je podan v avstrijskem cesarsk*m maaifestu z dne 16. oktobra t. 1, kakor tudi vsak bodoSi predlog, ki bi irael namea rešiti naše »arodno Tprašanje samo deloma ter mu odrzeti njegor mednarddni značaj. IV. Narodno Veče smatra, da more samo s sprejetjem teh načol zajamžiti trajni mir med narodi, združenimi ˇ svobodnih drž&Tah, \m s tem omogočiti zvezo narodov i« splošno rasoroženje. V. Narodoo Veče izjavlja, da se bo po občih načelih d«mokracije vsem drugerodnim manjšin&m v državi Siovencev, Hrvator in Srbov zagotovil svebodni razvoj, Bosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotoril trgovsso-prometni dohod na morje, toda brez ivseganja v našo teritorijalno celoknpnost (ozemlja) in državnošuverenost (vrhovn« pamodr^nnst). Narodno Veče SHS (Narodni svet Slorencev, Hrvatov in Srbov) je dne 19. oktobra 1918 prevzelo vodstvo naše narodn« vlade v svoje roke. S tem dnem je storjen veiik korak za našo svobodo. Na svet» je ni več sile, ki bi nam ia»gla preprečiti to, kar lioče ves naš narod od Mnre do Adrije in od tirolskih gora do daljne^a Soluna. Padle »o deželne in držaroe meje in Slovenci, Hr?ati ter Srbi smo združeni k«t en narod v veliko, skupno, svobodno in srečno domovino. Ne boda nam več Nemci ia Madžari rezali kruha, ne bodo yeč preganjali, naših bratov in sester: otresii smo se tujega j arma. Tsdi mim nam ae bodo predpisovali Nemci in Madžari, temvež na mirovaem posvetovanju bo zastopan naš jugoslovanski narod po »vojih posebnih odposlancik. Ker bo mirorna konfarenca določevala natančne meje Jugoslavije, kakor ji bo nanTetoval Narodni svet, in ker bodo na tej koHferenci odločevali pravičnočuteči ljudje vseh držav, pred vsem Wilson, smo lahko trdno prepričani, da nam noben slovenski kraj ne bo šel v izgubo, temveč da bomo lahko zaklicali s pesnikom: