83. številka.
V Trstu, v sredo 15. oktobra 1890.
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
ishnjft dvakriiT na rr?<l«-n. vmikn srtac iti »oboto ob 1. uri pnpoiudnf
„Edinost" stane:
'.a th« leto jfl. 6.-; izven Avto. 9.— la polu leta „ 3.—: . . 4.50 „ r.a četrt leta „ 1.50; , „2 2n , PoHamic-n« Htevilke ne dobivajo v prodaja i nicah tobaka y Trati; i» ««»*..
v (Joriei in t Ajdovščini p? « nov. Na naročje 1)roz priložene narcintne se apravništvo ne ozira.
EDINOST
» Ojjlaai in Oznanila »« raAiine po s n!? vr-iira v petitu : za naalove r debelimi orkaini se plačuje prostor, kolikor bi
obneslo navadnih vrntir. Poslana, javne zahvale, oimrlnice itd
»e ra<''un« po pogodbi.
\ »i <iopiai «e pošiljajo urAiiniAtTii t ulito Carintia fit. 'ift. Vsako pismo mora biti Irankovano, ker nefrankovana ne »prejemajo. Kokopiiii ho ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inn«rate pre-oin,i upravniHvo t uliri TarinHa 28. Odprta reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V rdimit Jf m i
Shod slovenskih poslancev v Ljubljani.
(Konec.)
Resolucijo, sklenjene na ljubljanskem shodu, podpišemo seveda tudi mi od prve do zadnjo besede. Resolucije to so slika, ki nam v ozkem okviru kaže vse nepovoljno stanje naše in ki nam priča, kako daleč smo še od ravnopravnosti, ki je, ali bi morala bili, prvi atribut konstitucijo-nelne države. In vender zahtevajo, da bi se nas pripoznalo kut konstitucijelno, moderno drŽavo. Ali mi smo ustavna država le na popirju, dejanski pa ne. Kaj nam pomagajo vsi prelepi osnovni zakoni, ako se pa dejanski ne izvršujejo. Ravnokar so minula tri desetletja, odkar nam je pre-milostni naš cesar podelil ustavo ; toda mi vzdihujemo se vedno pod absolutizmom, ki je pri nas hujši od absolutizma kacega vladarja: mi trpimo pod strankarskim absolutizmom. Tlaci nas absolutizem, ki gaje z jedne strani rodil furor teutonicus nemških naših sodržavljanov; z druge strani trdosrčnega kapitalizma — katerega glavni predstavitelj je židovstvo — neugasljiv« pohlepnost po svetnem blagru in s tretje strani — in to je rana, ki nas posebno skeli — ona nesrečna fiksna ideja, da je nemški živelj predestinovan za vse večne čase za vladarja državi tej. Ta fiksna ideja pa sloni na vkorinjonem predsodku, da le nemški živelj predstavlja pri nas kulturni element in da so Slovani inforijorno pleme, katerega naloga je ta — da sluša druge, kar mu velevajo ; oni sami pa no bi smeli nikdar odpreti svojih ust Glavna nedos-tatnost v političnem in ustavnem življenju našem je torej ta, da ne izvršujejo postav, katere so nam svečanostno proglasili; d« v praksi zoni kujejo načelo, katero so v teoriji postavili na Častno mestu — n a-č e I o ravnopravnosti. Tu je torej tista toč!;a, okolo katere bi so moralo sukati vse delovanje poslancev naših. Ako hočemo odpraviti bolezen, treba je, da od-
PODLISTEK. Vedomec jo tlači.
Spisal P. M.
(Dalje.)
„Minko so prodali v dolino z nekoliko tisočaki" odgovori mati, bistrim očesom opazovaje svojega sinu, tor skuša drugače zakriti notranje čustvo svoje. Tudi njej ni bilo všeč, da se je Minka toliko časa šalila z njenim Jerončem.
Mladeniča zudone ta novica, kakor strela z jasnega neba. ' Ves bled dolgo časa molči. Tudi ostalo družino prevzel je nek notranji to/ni čut in trdovratno vse molči: Jeronč pretrga molk h hripa-vim glasom, ki oztumuje, da ga nekaj nauči in du$i, da no more čisto iz zdravega grla: „Kam, kou.u so jo prodali, ali veste P"
»Na Dolenje polje je šlau — odgovore vbi. „H Komu že, no morem se spomniti, na jeziku imam, čakaj, čakaj . . tarna mati, kojoj ho pozna, kako rada bi ugodila sitni svojemu.
„E, kai tolik o klepeČeš, Podgrivnik jo je odpeljal, da zamaši nekoliko lukenj zadolženoj hiši" — odgovori pikro oče, kateremu ni bilo po volji, da napravlja ta
ravimo vzroke bolezni. Ako je torej ne« pV.ljnemu našemu stanju vzrok le-t;», da m n e izvršujejo obstoječe postave, zah-C*va zdrav vazum od nas z vso silo na to de/tti, da so prej ko prej prične dejanski izvrševati rečene postave. Gospodje po« slftiici so se tudi ros postavili na to korektno stališče sklenivši resutocijo o splošnem političnem položaju. Tu pa ne moremo zatajiti opazke, da je pač žalostno, da so poslanci lojalnega in nadarjenega naroda prisiljeni sklepati tako skromne resolucije. Resolucjo o splošnem političnem položaju smo se razveselili vzlic lastnej jej in o I o o b s e ž n o s t i. V to resolucijo postavili so gospodje besedo, ki je reB na svojem mestu : skupno delovanje je istinito jedina pot, po katerej nam je mori priti do cilja. Ilrvatsko-slo-vensko pobratimstvo kaži se nam pri vsakem koraku, pri vsukem ukrepu. Do s k u p-n e g a delovanja sili nas ue le čut, kojega poraja sorodstvo, ampak tudi zdravi egoizem. Na tem mestu izrazili bi radi nekoliko opazk, ki so nam na srci, ako se smeiuu nadejati, da se besede naše ne bode smatrale kot neumestno kritikovanje, imejoče namen podirati, kar zidajo drugi. Pov-darjamo torej še enkrut, da se popolnoma zlažemo z resolucijo o plošnem političnem položaju in da hočemo poslance naše, ko bodo resolucijo to prestavljali iz teorije v prakso, drnge volje iu vztrajno podpirati: ne le, da odo brujem o resolucijo, ampak bi si jo cel 6 želeli nekolik o obsežnejšo. Pogrešamo namreč nekaterih stvari, katerim se za dolgo ne bodo mogli izogniti voditelji naši, ako nam res hočejo sestaviti program, ki ne bode kakor meteor, ki nenadno zablišči na fir ni amen tu in isto tako hitro izgine izpred naših oči, ampak da nam dajo program, kateregu »e bode navdušeno poprijel ves narod in rnu vestno služil, doklor no dose-ž'1 m o narodnega svojega idejala. Želeli bi, da bi »e bili gospodje poslanci dotaknili vprašanj, a katerimi ae ravnokar bavi -
„nebodijotreba* toliko skrbi njega sinu. On bi bil sicer tudi rad videl bogato so-vodovo Minko kot nevesto v hiši, a kar ni, ni ! Jeronču pa ne bode manjkalo brhkih deklet na izbero. Čo tudi ne bo tako bogata, nič ne de. Tako modruje oče som seboj.
Jeronč se odpravi — vedno molčeč, tla. ido počivat. Bilo jo proti večeru. Hladan jesenski večerni veter pihlja že po liri bih, a v dolini je še kaj prijetno jesensko vreme. Polna luna, prijazno pri-plnvajoča izza gora, milo ozirajoča se na solzno zemeljsko dolino, iščoča kakor skrbna mati popotnika, kateremu liočo biti skrbna voditeljica, opominja pred pragom stoječega Jeronču. da se odloči, stopiti tja doli, da vidi kaj dela njegova bivša draga
—	sedaj nezvesta Minka.
„Fantovsko ..oineo me vabi, naj greni"
—	mrmra skoro polglasno v luno gledajoč ter odide v hišo. Kmalu potem, ko s» je jasna, razsvetljena noč vlegla po zemlji, koraka po strmem pobočji kraško-alpin-skega pogorja Jeronč praznično oblečen proti dolini.
Ni se mu ljubilo ukati, kakor druge-krati, ko je hodeval v vati. Tiho vendar ni moglo biti žalosti polno srce . . .
ne le slovanski — ampak ves naš puli-! tiski svet. Vprašanja ta so: združenj e Slovencev v j e d n o upravno celoto — eventualno o s n u v i t e v nove a v s t r j s k o -j u g o s 1 a v n s k e državopravne skupine in pa organizacija naših poslancev v državnem zboru. Osobito je to poslednje uprašanje pereče. Z ozirotn na bližajoči se prevrat v notranjej našej politiki so rojaki naši, ki ho bavijo s politiko, kar zbegani : nadaljno podpiranje IIohen\var* tovega kluba, zrušenje toga kluba, pristop mladoČeškemu klubu, osnovitev novega jugoslovanskega kluba — s kratka, najra/.no-vrstnejše kombinacije švigajo po zraku. Zato pa menimo, da bi bilo jako umestno, a ko bi nam bili gospodje poslanci dali nekoliko pojasnila o prevažnom tem vprašanju. Priznamo radi, da je mogočo, da so oziri, ki jih narekuje previdna taktikn, gg. poslance prisilili, izogniti se rečenomu vprašanju ; ali potem bi pa bilo umestno, d a so u r e d n i š v o m naših listov r e-s e r v a t n i m potem objavili m o-ti Racijo svojemu postopanju, da bi jih mogli pred javnostjo primerno braniti in zagovarjati, kajti tožko je človeku zagovarjati program, ako mu podrobnosti neao znane. Ker pa se nadejamo, da se poslanci naši skoro zopet snidejo — vsaj do pri hodnih držav uozborskih volitev,
.....i prepričani, da se takrat zgodi, kar so
sedaj ni zgodilo.
Glede resolucije o pravosodji bi le opomnili, da nam vsnkokrat kri zavre, primišljajočim, da morajo podaniki moderno države še le prosjačiti nnjpri-mitivnejših pravic : da bi v onih prostorih, k j p r č e a t o k r a t i visita na j e d-n e j samoj niti njih imetje in njih — čast, žnjimi govorili v njim u m 1 j i v e m j e z i k u. Zanikanje te pravice je naravnost barbarstvo. Zato pa prosimo naše poslance, da z vso odločnostjo in brezobzirnostjo zastopajo zuhtevanja, izražena v tej resoluciji, Čeprav bi morda
zašli — vršeči svojo narodno in poslansko dolžnost — v nevarnost, da jih razvpijejo za — ne vstrašite so besede! — radikale«.
Tudi resoluciji o šolstvu pritrdimo od srca in brezpogojno. Versko-nravslveno podlaga jo — to je našo trdno prepričanje
—	neobhodno potrebni pogoj dobrej vzgoji mladine. Torej na to stran smo Slovenci
—	vsaj temu se nadejamo — vsi jednakih misli. Ali tudi glede druzega zahtovanju moramo ostati neomahljivi in neizprosni: šola bodi narodna, v šoli bodi narodni jezik izključljivi gospodar; s kratka : narod imej šolo v svojih rokah. Oni, ki se vnemajo za prvo zahtevanje glede vredbe našega šolstva, pozabiti no smejo tudi na drugo.
Resolucija o časopisju jo povsem na svojem mestu. Želeli bi le — čeprnv bi *o nam morda očitalo, da govorimo pro domo —, da bi so kdo začol baviti z mater jalno stranjo e k-z i s t e ti c i j e časnikarjev. Kakor so vsi stanovi organizujejo, organizovati se moramo tudi mi. O tem spregovorimo morda o priliki obširnejše.
Te svoje kratke opazke napisali smo goječi iskreno željo, da Bog blagoslovi delovanje naših poslancev v prid in korist naroda našega.	—t—.
Tržaški starešine.
(Konec).
V aedmej točki jo namreč mostna delegacija predlagala, naj bi občina prevzela v svojo oskrb otroški vrt bivše „Pro Patrie" na Greti.
Mi ne bodemo tukaj dokazovali, kako nepotreben je enak otroški vrt. na Greti; poudarjati pa moramo očitno krivico, kojo mestni zbor učitija svojim sodežela-nt»m Slovencem, katerim na vse kriplje vsiljuje laško omiko in jezik, katerih »e
Osamljeno zagrljeni glasovi narodne pesni uhajajo mu iz srca : „Že luna sveti, pa jo vendar še ni, no bodo je videle več moje oči." Taki so Jerončcvi glaso\i, da si nepoznan naroden pevec gotovo ni z večini občutkom pesem spel.
Pot v dolino je dolg dobre štiri ure hoda; po dolini pa jo treba zopet toliko i o bržčas še kaj več do Dolenjega polja — do bivše Jerončeve neveste — nezveste.
Petelinje prepevanje naznanja Jeronču,
i d oče m u skozi zadnjo vas pred Dolenjem poljem, da so bliža dan. Pol uro pred vasjo zapoje mu že na uho mogočen glas Dolenjskega velicega zvona „Zdravo Marijo !" Jeronč so odkrije, prekriža, a molitev no doha ja iz njegovega, sicer pobožnega srca ; preveč jo napolnjeno z drugimi neprijetnimi čuvstvi. Dolgo jo že, kar jo utihni] zvonov glas, Jeronč pa, še vedno klobuk v roki držeč, koraka po kamenitoj cesti, katero sta potreba in zakon že davno sprejela med skladovne, a trmoglavost nekojih mogočnikov ni dopustila, da bi se izvršila. Tudi naš Jeronč ni jim bil hvaležen, kajti mnogokrat izpotnknivši se ob kamenje, izpustil je majhno kletvico — onim mogoč-nikom.
Jesensko vreme v dolini sicer ni še
mrzlo, a zjutraj vendar ni tuko toplo, da bi bilo treba hoditi razoglavim. Jeronču pa jo resnično vroče ; če tudi radi tega ni pokrit, ampak zato, ker je preveč zamišljen in ni zapazil, da nosi še vedno klobuk v roki.
Dolga pot ga ni toliko ugreln, da bi potreboval hladno jutranje sape, pač pa so ga razgrele misli, tla se bliža kraju kjer prebiva njegova nezvesta, kjer kdo drugi uživa gorko njeno ljubezen. Kakor maščevalec, plen iščoč, pospeši korak.
Zora poka, »godnja danica veličastno priplava, a Jeronč naš ae za njo ne zmeni, Luna, ki mu je budila pri odhodu od doma s'eer žalostno, a vendar blage spomine, no gane ga več, če tudi tako milo gleda mu v obraz, jemajoč od njega slovo, kajti kmalu se skrije za goro umikajoč se ju-tranjej zari ji bliščečega vladarja solnea.
Na Dolenjem polji se odpirajo duri edine krčme, ko prihaja po cesti Jeronč. Ni mislil na krčmo, še manje pa n« predmete, rudi kojih jih obiskujemo, a prijazni in zvedavi pozdrav mlado gospodinje zvabi ga, da vstopi. Nehote vkaže si zojutrka.
V tem, ko mu gospodinja pripravlja, izvleče Jeronč iz nje, da nilndega Pod-grivnikurjn ni doma, če ni prišel po noč
mi po pravici branimo. Gmotni položaj Trstu je, kakor znano, jako »lah navzlic visokim dohodkom, a kakoršnimi ne more ponašati malokatero mesto v Avstriji. Že iz tega razloga, tembolj pa, ker so /mirom bolj bliža osodepolna doba odprave proste luke, morali bi se občinski izdatki primemo skrčiti ali vsaj naj bi se z občinskim zakladom zmerno gospodarilo.
Ali o tem oblastna gospoda nočejo slišati ; da postavijo svojo velikolaško kulturo ter vsaj nekoliko utrde most, ki ima vezati tukajšnje dežele z blaženo laško patrijo, izdajo ti do zadnjega krajcarja in pritisnejo će je treba, zadnjega berača v mestu. Italiunismua ante omnia — to jitn je geslo.
V zadnjej seji so tedaj — kar je bilo pričakovati — enoglasno sklenili, da mestna uprava sprejme v svojo oskrb otroški vrt bivše „Pro 1'atrie" na Greti. Torej hudobno delovanje razpuščenega zloglasnega društva bode nadaljeval občinski zastop „avstrijskega" mesta Trsta! S tem prevzame ali vsaj odobruje mestni zastop one ideje, ka:ere t«o se miniaterstvu zdele „državi nevarne" in radi katerih je zloglasno društvo razpustilo ! ! Kaj enacega je samo v Avstriji mogoče. Ako ste odpravili vzroke, glejte, da odpravite tudi posledice. Kaj pomaga, da ste razpustili nevarno društvo, ako se vam Tržaški mestni svet po robu postavlja ter v javnej seji določuje, da se mora pogubno delovanje razpuščenega društva — navzlic vladinim prepovedim — nadaljevati ! Kuj vam pomaga, da ste razdrli pogubni „Pro-gresso", če njega kolovodje vodijo občinske razmere v Trstu ter dalje izlivajo v javnih sejah svoj zakriti nrd proti sodržavljanom, Pošljite nam dobrega namestnika, koji bode z železno roko stal nad strankami ter čuval njih delovanje !
Doklor pa bodete dopuščali, da vladi celo Tržaški „ patri jotje" dajejo brce ter trobijo v eden in isti rog z najhujšimi radikalci — predlog mestne dclegacije, da občina prevzame stroške za otroški vrt ua Greti, bil je soglasno sprejet, razun 4 okoličanskih poslancev ! — do tedaj ni vam upati premembe v primorskih razmerah, ampak shujšanje sedanjih.
Otroški vrt na Greti naperjen je v prvej vrsti na nas Slovence ; vanj bodo zahajali zgolj slovenski otroci (laških tamkaj ni), ki se bodo v njem vadili tajiti svoj narod in jezik; navadili se bodo italijan-skej kulturi bližnjega mesta, katero je moralno globoko padlo, ter s tem odvajali tudi od svete vere, koja more vspevati samo tedaj, ako se racijonelno podučuje neguje in širi, namreč na podlagi n a-
iz mesta ; da bogata gorka — kakor pravijo Minki — je preveč nerodna vsi tHko hišo; da je mož njen pred dobrim mesecem bil voljen županom; da je mati županja kaj ponosna na to in veo tac h čenč.
Hudo je zbodla vsaka novica Jeron-čevo srce, da se komaj vzdržuje. Poravna svoj račun, če tudi škode ni prouzročil in odide z malim, še zaspanim dečkom proti Podgrivnikarjevim.
Teške so stopinje. Komaj noge prestavlja. Ko bi deček krčmarjev ne capljal pred njim, bržčas bi obstal ter ne nadaljeval svoje poti.
„Oni-le so Podgrivnikarjevi" — reče deček, k u zaje z ročico proti nekaj korakov oddaljenej lepej hiši z velikimi dvoriščnimi vratini. Deček steče proti domu nnzaj, Jeronč obstane in zija proti hiši. Naprej — nazaj ? Čemu naprej ? ... . Naprej ! Stopivšemu na dvorišče pridirja mu nasproti dvojica suhih, lovskih psov in komaj se jima brani. Psa sta huda. Lajanje privabi iz hiše . . . Minko. Kako se gledata! Besedice v pozdrav — prijazen ali neprijazen — ni iz njenih, ne njegovih ust. Kakor oliamenela stojita oba. Psa še vedno po malem [renče korakata od gospodinjo do tujca, čakajoč povelja, da ga iztirata.
(Kunec prih.)
rodnega jezika. Ta vrtec bode našemu narodu v veliko duševno škodo, kajti uničeval ga bode narodno in versko.V oči-gled vsem tem resnicam je pa trebanski politični kamaleon — slovenski (P) poslanec in kaplan Don Pahor — glasoval z liberalci ter s tem priporočal šolo, nasprotno-na-rodnim in verskim koristim, koje zadnje mu njegov stan zapoveduje braniti.
Ni čudno, da je mej temi političnimi slepci glas odličnega okoličanskega rodoljuba in poslanca g. Nabergoja, koji se je upiral krivici, ki se bode godila našemu narodu in nedolžnej deci, ostal glas upijočega v puščavi. Preupila ga je nesramna lahonska sodrga na galeriji, ki je dobroznauemu Luzzattu burno ploskala, kot se je g. Nabergoju velikodušno porogal, rekoč, da ni treba, da „slovenski otroci v ta vrt zahajajo" !
Česa ai moremo mi Slovenci upati od takih zagrizencev ? Česa si more upati vlada od tako strastnih podanikov.vladarjev, ki z nogami teptajo njene naredbe in zakone ? !	L—n.
Deželni zbor isterski.
Iz Poreča, 14. okt. 1.1. [Izv. dop.]
Danes snide se deželni zbor isterski v nekdanjej cerkvi sv. Frančiška, da pokaže svetu, da živi in da v nekdaj posvečenih teh prostorih določuje in odločuje v imenu isterskega ljudstva, katero je — na žalost bodi rečeno — večinoma zastopano ne po svojih zavednih ljudskih zaščitnicih, pač pa po onih, ki težnje svojih volilcev ali ne poznajo, ali pa nočejo poznati.
Pomena vredno je, da je zašel ravnokar deželni zbor prostore v svetem hramu ; morda se možje vendar enkrat spomnijo in se zavejo svojih dolžnosti; morda se spomnijo svojo obljube, dane dne 10. okt. 188». leta.
Predsedoval je zboru neumorni dež. glavar g. Matko dr. Campitelli, o katerem je pač „Politik" često javljala, kacili kreposti je. Menimo, da se mož ne bode več spominjal svojega prvega govora v ome-njenej seji, v katerej je prerokoval in zatrjeval, da moru baš njegova preteklost vtrjevati njegovu prihodnjost; da njegov značaj, njegova poštenost in njegovi principi, kakor tudi požrtvovalnost njega za ožjo domovino — hotel je reči Rovinj, kjer je od vekomaj sem županoval — so najbolja garancija, da bode požrtvovalno deloval v blagor dežele, katera ga je na krmilo postavila. Menimo, da jo mož pozabil ua svoje izjave, katere pač ne morejo iuieti druzega namena, kakor da govorniku pridobe nekoliko rokoploskov.
G. Campitelli mora biti pač osvedoeiMi, da dan današnji ljud ne sodi kreposti moža po frazah, s katerimi hoče svet opi-tati, ampak po dejanjih. Ravnanje g dr. Campitellija pa ij po njegovem obećanju, ne kaže, da je mož na svojem mestu, ampak, da ga veže vrhu starosti tudi stran-karstvo ; vežejo ga oziri ua koristi stranke, katerej pripada in s katere pomočjo se hoče vzdržati.
Koliko vrednosti more imeti tale mož na političnem obnebju, se pač iz navadnega življenja razvidi. V listih se njegovo ime ne navaja med onimi deželnimi glavarji, ki so se vpisali kot zaščitniki in poverjeniki ideje zidanja nove cerkve za c. kr. mornarico v Pulji ; tudi njega imena ne čitamo mej onimi, ki so bili povabljeni dne 25. preteklega meseca v Pulj k izpu-šČenju vojne ladije „Cesarice Elizabet' v morje. Ali so pozabili nanj ? Ali je pa morda to preziranje njegovega imena znak časa? Vsekako so pa taki slučaji pomenljivega značaja in mislimo, da jim je namen opozoriti g. Campitellija na Da-moklejevi meč, ki visi nad njegovo glavo, ako ne bi hotel se spokoriti in kazati absolutno čisto uopristranosti v svojem pona šanju v deželnem zboru, katerega naloga je, zastopati duševne in gmotne
interese isterskega ljudstva, najsi to bode ene ali druge narodnosti.
Ze se govori o prekucijah dež. zbora poreškega in kot gotovo se nam poroča, da bode morala vlada poseg niti vmes, k»^r gospoda menda ne nameravajo postaviti se na zakonita tla. Naloga g. Campi-telliju mora torej biti, vzdrževati nepristranost v zboru, da se korenito reši nemoralno vprašanje glede grofa Rigo, da ljudstvo ne izgubi popolnoma zaupanje v „Aulo sv. Frančiška". Našim poslancem pa nasvetujemo pozor na vseh straneh v blagor ljudstva in v njih obrambo.
Politični pregled,
Notranje dežele.
Včeraj so se sešli deželni zbori. O deželnem zboru Isterskem govorimo na drugem mestu. Toda tu nam je pridodati šo nekoliko besedi. Znano je, da je italijanska večina v zadnjem zasedanju zagrešila brezprimeren čiu političnega na-silstva, pričujoč nam, da v srcu naših literskih nasprotnikov je do cela zamrl čut pravice in dosttojnosti: uničila je brez nikakih pravnih razlogov tri izvolitve, da-si so se vršile povsem korektno iit v zmialu postave. Izvolitev poslanca za kmečke občine Volovskoga okraja, g. profesorja M. Mandiča, izvršila se je celo jednoglasno Ves politično-pošteni svet je kar strmel nad to italijansko drzovitostjo. Drzovitost ta bita pa je tudi udarec v obraz dotičnim volilcem samim. Ali volilci imeli so pri rokah najprimernejši odgovor na to iusulto: volili so prof. Mandiča zopet jednoglasno : volilci mestne skupine istega okraja so pa zopet izvolili dru. A. Stan-gerja z veliko večjo večino, nego prvikrat. In kaj sedaj ? Vse jo radovedno, kaj poreče ista italijanska večina na ta odgovor volilcev.
Radikalni „Indipendento" zahteva z vso odločnostjo, da zopet uničijo izvolitev prof, Mandiča ; prigovarja njegovim somišljenikom, da naj nikar ne goje pomislile«.v, češ : ako se jo tudi volitev izvršila korektno, imamo pa drugih razlogov radi katerih ni smeti potrditi rečene volitve. Zakaj pa gospoda ne povedo teh razlogov? ! Ako kaj izvanrednoga storim — in postopanje proti Mandiču je res izvanredno — morem vonder tudi povedati, zakaj sem tuko storil. No, mi smo povsem mirni: kolikor hujše besnč gospodje — teptajoči postavo in pravico — tim preje se bodo ulegli v v politični grob, katerega si sami kopljejo. — O Tržaškem deželnem zboru ni treba dosti govoriti, vsaj se z gospodo, ki lam odločuje, bavimo neprestano. Tržaški mestni zastop, aii Tržaški dež. zbor, to je ista družba, le ime je drugo. Ponavljati nam pa je, da v tej korporaciji je najža-lostuejša figura g. A. P a h o r. Mož je slovenskega rodu, zastopa slovenske vo-lilce, a pri vsem tem je prezvest podajač italijanskih radikalcev. — V Goriškem deželnem zboru smo nekoliko na boljšem ; tam vlada jednakost glasov na obeh straneh. Ker pa so Italijani dobro orgauizo-vani in ob vsakem vpraSanji povsem jedini, treba je, da tudi na našej strani vlada isto sporazutuljenje in ista odločnost, ako hočemo, da nas ne oškoduje druga polovica. Te odločnosti in prave taktike smo pa do sedaj pogrešali na slovenskej Htrani. Dolžit« nočemo nikogar: sodbo svojo je itak ravnokar izreklo slovensko ljudstvo na Goriškem. I3odo-li dotičniki uvaževali ta ljudski glas, ki je božji glas? Bog daj, da bi ! Želeli bi to na korist narodnosti našej. In politiškej reputaciji dotičnikov bi morda tudi ne škodovalo. — Tudi gospodom v deželnem zboru Kranjskem bi radi jedno rekli. Oni so jedini, ki so gospodarji v Bvojej hiši. Ali naše menenje je — in gotovo tudi vsega zavednega slovenstva — daoni neso samo zastopniki dežele Kranjske, ampak, da jih veže še druga, gotovo pre-
častna naloga : da moralno zastopajo idejo celokupn osti naroda slovenskega. Krik nasprotnikov naj jih ne plaši : uprav ta krik priča nam, kako potrebno je za nas, da gojimo idejo celo-kupnosti naroda našega. Dolžnost deželnega zbora Kranjskega pa je. da stoji vsem nam na čelu. — V K otoške m in Stajarskem deželnem zboru so razmere za nas skrajno žalostne; od vseb strani kriče nam nasproti : Lasciate ogni speranza ! To pa vender ne ; izvestno pridejo tudi za nas drugi časi in zjasnila se bodo za nas vremena. Hvalimo Boga, da imamo v rečenih dveh kronovinah može, ki so nedvojbeno na svojem mestu. Le vstrajno naprej ! — Navažnejše pa bode letošnjo zasedanje dež, zbora Češkega, kjer bodo obravnavali o spravnih predlogah. Nočemo sicer prejudicirati, ali kakor stvari stoje, bodo češki poslanci skoro gotovo odklonili Dunajska določila, ker jih ves narod jednodušno v to sili. Posledica temu izidu bode pa izvestno radikalni prevrat v nasej notranjej politiki. Na bolje ali na slabše za nas? Kdo to ve! V tem pogledu smo mi v vrstah optimistov. Mogoče, da za trenutek nastanejo za nas neugodni odnošaji, toda za dolgo nas ne bodo mogli in no bodo smeli prezirati. Prav dobro je nedavno rekel nek mlado-čtSki poslanec: „Se klicali nas hudo".— Konečno pa še enkrat, zakličemo vsem slovanskim zastopnikom po raznih kronovinah: Bodite možje, možje na vse strani!
Novi namestnik Dalmatin-s k i jo imenovan. Poklican je na to častno mesto podmaršal Emil David pl. Rohnfetd, namestnik korucga poveljnika in deželnega načelnika v Bosni in Hercegovini. —
Vnanje države.
Vspored velikemu potovanju R u-skega prestolonaslednika so premenili. Carevič ne pojdo v Carji-grad, kakor je bilo uumerovauo, ampak vkrca se se svojim bratimi, velikim knezom Jurjem, ali v Trstu ali pa v Brindizi. Obiskal bode najprvo Grško kraljevo obitelj. Da ne pojde v Carjigrad, je vzrok nekda ta, da ne bi tamošnji armenski krog i, ki so jako razburjeni, prirejali kakih demonstracij.
Srbska skupština snide se dne 1. novembra. Razun proračuna obravnavali bodo o postavi, tičoči se miuislerske odgovornosti, o zakonu za združevanja in zborovanja, o no vej tiskovnoj postavi, o postavi za amortizovanja srbskih vrednostnih papirjev, o postavi za ločenje finančne administracije od politično oblasti, o postavi o pravuih razmerah železnic in njih služabnikov. Razen teh pri-pripravlja radikalna stranka še razne druge postavne načrte, tičoče se gospodarskih vprašanj.
Minoli teden je novi sveti Anton v podobi italijanskega ministra vna-njih poslov Crisprija pridigal laškim ribicam ter jim na dolgo in široko razkladal pomen iu nevarnost iredentarskega gibanja. S svojim govorom zadel je v sršenovo gnezdo. Laški radikalci in republikanci se namreč kaj kislo drže ter so ro zakleli maščevati se nad Crispijem, ki je Avstriji na ljubo obsodil irredento ter jo razklical za nevarno. Crispijev gov<>r nam je v dokaz, da oficijelna Italija se iredentizma jako boji, kajti irredontizem je največji greh, kar se jih je kedaj doprineslo. Prvi minister ua Laškem je govoril ter irredentizem javno obsodil, radi česar so irredentaši jako razjarjeni. Njih srd priča molk, ki vlada v njih tostranskih glasilih. Kdor molči, pritrdi, in nikdar ni bilo Indipendente-jevo molčanje bolj izrazito nego sedaj. Vsakdo nami eč ve, daje Indipendenle glasilo avstrijske irredente. Tudi onstran meje se irredentaši jeze penč. Minolo nedeljo zbralo se jih je v FlorencL preko 500 na slovesen banket, da izrazijo svoje globoko obžalovunje nad Cri-spijevim vedenjem ter mu dajo dobro zaušnico radi njega smelosti. Banketa so 8e
udeležili najhujši laški elementi ne iz-vzemŠi zloglasnega I m b r i a n i j a in Tavalo 11 i j a. Zadnji je tu obhajal svoje orgije. Držal je dolg govor, v katerem ne je zalet al proti Avstriji ter vabil somišljenike na boj proti njej. Avstrijsko-laško zvezo je tlačil v kot ter se o njej jako neuljudno izražal. Italija je bila k tej zvezi prisiljena liki nevesta, katerej brez nje vednosti pripeljejo sovražnega jej ženina. Proč s to zvezo, ki je za Italijo sramotna; Italija se mora združiti z Francijo. Njegovim izvajanjem pritrjeval je Imbriani in ves zbor. Kakor je videti ustanovili so italijanski radikalci ill irredentaji drugo državo v kraljestvu, kojemu od nje preti pogin. O tem banketu prinesel je „Indi-pendento" brače dolga poročila, v tem ko je o Crispiju mirno molčal, s čemur je dokazal, da avstrijski Lahi ne cikajo samo čez mejo ampak, da se bratijo z onimi elementi v Italiji, Wi so zadujej nevarni. Ni zadosti torej, da se jim po pravici očita hlepenje po tujej državi, ampak s pravico jih smemo sumničiti veleizdajakih dejanj — podobni so ruskim nihilistom. Po končanem banketu nabiralo so je za Dantejev spomenik v Tretu. Tudi dne 4. t. m., na god presv. cesarja uganjala je irredenta v Rimu najnesramniše burke. Pred hišo avstrijskega konzula, v cerkvi kjer se je brala služba božja za našega vladarja, nabili so hudobneži ter po tleh raztresli na tisočine listkov z tendencijoz-nimi napisi: Viva Trieste, Trento — Morte aH' Austria ! — Komentara ni treba. Morda bodo merodajni krogi na Dunaju vendar odprli oči ter uvideli nevarnost, ki preti našej državi od irredentarskega gibanja, ki se očitno pojavlja tudi mej nekaterimi avstrijskimi Lahi na Primorskem.
Domače vesti.
Imenovanja. Tukajšnje c. kr. (in. rp.v nateljstvo je imenovalo Ivana Winterja in Napoleona Ecelielija višjim carinakiiu ofici-jaloin v Trstu, gosp. Frana Strok olja carinskim upravnikom v Pulju.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vre v Rojanu, se jo nabralo dne 12. t. m. v krčmi^pri društvu mod Barkovljanskimi poštenjaki 63 kr.
Tržaški deželni zbor zapričel je včeraj opoludne svoje zasedanje. Predsedoval je dr. M. L u z z a i t o , ker župan Bazzoni še vedno boleha. Navzoča sta bila tudi namestnik R i n a 1 d i a i in namostniški svetnik baron C o n r a d. Predsednik pozdravil jo zbrano poslance ter zaklical trikratni „živio" presvetlemu cesarju. Po-vdarjal je, da se je delovanje d* ž. odbora, oziroma municipalne delegacije osredotočilo v promotrivanju potrebnih naredeb za predstoječi prevrat v gospodarskem našem življenju. Konečno jo pozdravil navzočega g. namestnika, na kar seje ta poslednji istotako dotaknil odprave proste luke. Naznanja, da bodo vlada dež. zboru predložila postavni načrt o nadzorovanju šolstva. Predsednik vzame to objavo namestnikovo na znanje ter zaključi sejo ob 12V4 uri popoludne.
Trž. mestni svet ima v četrtek, dne 16. t. m. svojo javno sejo.
„Mattinov" clankar prizadeva si morda že tisočeri krat dokazati kako potrebna je lahonska kultura našim slovenskim okoličanom. To pot zopet hvali sklep mestnega zbora, da občina prevzame v svojo oskrb lahonsko otročarnico na Greti in pojasnuje „pogrošek* g. N a b e r g o j a , ki je v mestnem zboru proti sklepu protestoval obžalujoč gretarake nedolžne otročiče, ki bodo zahajali v ta zavod. „Ne vedel bi — pravi hudobni člankar — je-li res nesreča za okoličane, da se njih deca raznaroduje. Vem pa, da je znanje laščine, ali vsaj laškega narečja, potreba, katero so dol^o časa spoznavali vsi oni okoličani, ki žive od mesta, služeč kot zidarji, kamnoseki,
vozniki itd. in okoličanke, katere prihajajo vsak dan v naše hiše in trge prodajat mleko, kruh, zelenjavo in drugo. Če se jim sedaj nudi tako ugodna prilika, da se priuče laščini v otroškem vrtu na Greti — čemu bode tožila njih deca in odra-šenci." Koliko navidezne ponižnosti v teh hudobnih besedah. Okoličan živi deloma od mesta ter v njem služi svoj kruh. Ali kako težavno prižuljen je ta kruh, povedo grčave in krvave roke okoličanskill tlako-delalccv „štancarjev". V najhujšem mrazu in največjej vročini morajo ti kot črna žival tolči mestni tlak, da si zaslužijo boren goldinarček na dan. In za to „službo" naj ti zataje še ono, kar imajo najslajšega — materin jezik ! Okoličanske perice ti vedo, kako krvavo ti zaslužijo bore krajcarje; nose ti velikanske tovore
0	mrazu in toploti in ubijajoč se noč in dan : — za to „dobroto" naj bi zatajile še svoj jezik tir pošiljale svoje poštene otroke v lahonsko kvarilnico! Oh koliko boljše bi pač storili magiHtratni oblizani kulturonosci, da bi denar, ki ga nameravajo preč metati na Greti, raji vporabili za kak zavod, kjer bi pozaprli vse one pobalinske fantaline — cvet lahonske kulture — ki strašijo že mestne stražarje so svojo izprijenostjo.
Vredno, da se konstatuje. Sedmogra-ški Rurnuni hočejo zapustiti pasivno poli tiko, ter »e zopet udeležiti javnega delovanja. AdvokatjgCorojanu sklical je na dan 27. t. m. shod zaupnih mož. Število povabljenih odposlancev znaša 123. Za nas je zanimiva objava, da so posvetovanja javna. Bog ne daj pa, da bi kdo menil, da smo si pri tem kaj hudobnega mislili glede na običaje, udomačene v našem javnem življenji!
Izpod zvonika SV. Justa se nam piše : Zdaj, ko se toliko piše o narodnih društvih, posebno o pevskih, pride mi na misel nekaj, kar so mi vidi jako resno. Ko jo še bil g. Sever predsednik bratovščine sv, Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, trudil se jo sestaviti pevski zbor za cerkveno petje in res posrečilo so mu je. Vem, da je neki meni neznani učitelj prevzel to nalogo in vežbal domače fante v cerkvenem slovenskem petju. Nu, gospodu župniku bil je to trn bodeči v njega očesu in ne vem, kako je to prišlo, učitelj petja se je zneveril in iz slovenskega zbora nastal je laški, ker nemamo zanesljivega narodnega p e v o v o d j e, Svetoivanska „Zora", zadremala je ravno iz tega vzroka. Sv. Ivanski narodni župnik, častiti g. T r e v o n, je pred leti so sam žrtvoval in podučeval sv. Ivanske pevce, poiskal je tudi, vsaj za silo, starega pevo-vodja iz svoje domovine, iz Idrije, kateri je tudi podučeval po svojoj moči naše pevce. Dobro naui jo znano, kako nerad naš slavni magistrat gloda vsacega učitelja, kateri je toli železnega značaja in tako narodoljuben, da bi prevzel to sveto narodno petje v svoje varstvo. Žalibog, da kedor ima najlepše zmožnosti, je ali len ali strašljiv ali — bog si pa vedi kaj — naroden menda ne. Naj bode; upamo, da se še vse na bolje obrne, za sedaj nočemo tožiti nikogar. V Kadinu so bode zidala nova cerkev, tu bode treba organista in pevcev. Evo vam spet zadrego : pevovodje nemamo. Narodno-navdušenih uiladeničev, kakor je naš g. llrabroslav R a ž e m v Barkov-
1	jah, bodemo le redko našli. Njega je pokojni katinarski učitelj podučeval nekaj časa v glasoviru. Veselje do petja iu ljubezen do naroda navduševala sta blagega mladeniča, da jo pričeto delo z vztrajnostjo nadal jeval, dokler ni, rekel bi samouk, se tako izvežbal, da sedaj smo ponosno stopiti inej občinstvo s krasnim pevskim zborom navdušenih narodnih mladeničov, kjer vlada največi red, strogost, pa tudi spoštovanje in vzajemnost. Hvala ti blagi Ražom, tvoj zbor je dika okoličanskitn pevskim društvam.
Ker nemamo mi pri ev. Jakobu, ni v Rocolu, požrtvovalnega pevovodja; ker naša pevska društva nemajo zagotovljenega
obstanka; ker zbor obstoji le toliko časa, dokler ima pevovodjo iu ker le oni pevovodja največ koristi, koji j« popolnoma neodvisen, zato pridem do zaključka, da morejo naši prvaki skrbeti začasom, kako bi se tej trajuej nepriliki v okorn prišlo. Moje skromno menenje bi bilo, da bi družba sv. Cirila in Metoda, oziroma podružnice v Trstu, kakor tudi delavska slovenska društva denarno pripomogla, da bi se za petje in godbo vneti mladeniči iz vsacega okraja izbrali in na »kupne stroške v Trstu naučili petja in kur pevovodju treba. To upam ni neizvršljivo in bilo bi pa zelo koristno. Videant eonsules.
Z Notranjskega se natn pišo: Med našimi odvetniki je še vedno dosti tacih trdovratnežev, ki naklonjenost slovenskih svojih strank s tem zlorabijo, da sestavljajo in ulagajo dotične spise še vedno v nemške m jeziku, li e d a b i te njih stranke to z e h t e v a 1 e, ali pa nemškega jezika sploh vešče bile! In ker jo med temi odvetniki večina narodnjakov, iu sicer baš tacih, ki so sicer kaj strastni nasprotniki vsemu nemškemu (uradovanju, poslovanju in občevanju), ho mora človek Čudom čuditi, kako jo tako ravnanje sploh mogoče pri tej gospodi, dočim se od sodiš č i n d r u z i h uradov u e p r o n e h o m a z a h t o v a t i s t a nesrečna ravnopravnost! No, marsikje so bas ti uradi v tem oziru bolj dosledni, nego pa slovenski zastopniki slovenskih svojih strank ! Neverjetno, a istinito!! — Slovenski narodnjaki, z a h t e v a j t e tudi od svojih odvetnikov-zastopnikov, da gustrezajo v vsem, Vašej in narodnoj zahtevi in časti! Sapienti sat!	— n.—
Posestniki kmetovalci zavarujte svoje poljsko pridelke ! Jesen prišla je v deželo iu ž njo doba požarov, povodnij in družili podobnih nezgod. In v letošnjej jeseni prevlada nad vsem suša, čujejo sa pritožbe o pomanjkanji vode, zlasti ua Kranjskem. Poljski pridelki so večinoma že pod streho toda, koliko je še gospodarjev pri nas iih kmetih, a tudi drugod, ki nemajo niti teh niti svojih gospodarskih poslopij zavarovanih, dasiravno bi si v slučaji nesreče — olajšali udarec, ki bi jih po tej zadel. Naj tedaj nihče ne gleda na borih par krajcarjev, marveč uporabi ugodno priložnost, dokler se mu so ponuja, ter zavaruje svoje, doaedaj še nezavarovane poljske pridelke, kakor tudi gospodarska poslopja, kajti: nesreča ne počiva, ampak iščo vodno svojih žrtev! Kaj pomaga kes ponesreči! Previdnost pa je mati modrosti, glasi so pregovor, torej : kmetovalci, poslužite so Še o pravem času zavarovulnic !
Prošnja do si. c. kr. poštnega in telegrafskega vodstva: Z ozirom na že toli prošeno iu naglašeno izvršitev ravnopravnosti v uradih iu slovenskih pokrajinah, glede naprave poštnih pečatov ra-zun nemškega tudi v slovenskem jeziku, stavi se si. poštnemu in telografičneimi vodstvu uljudna prošnja, da bi blagovolilo potrebno ukreniti, da se po slovenskih in primorskih krajih pri poštnih uradih napravijo poštni pečati z imenom dotičnega kraja v obeh jezikih, da se izogne nepotrebnim peticijam kompetentnih občinskih uradov, ki se bodo v tej zadevi brez-dvomno kmalu oglasili. — Čas bi bil vaaj že, da se tudi v tem oziru naredi konec temu nepravičnemu in samovoljnemu preziranju avstrijskih Slovencev, ki zahtevajo le to, kar jim gre !
Z Ustja na Vipavskem se nam pišo: Resnici na čast moramo priznati, da tako skrbnega, izbornoga župana še nesmo imeli, kakor sedaj. Ako je bilo do sedaj le količkaj dežja, bila je naša vas tako preplavljena, da bi človek, ki bi hotel do nas dospeti, moral imeti plavuti. Tej nedostatnosti prišel je vrli naš župan, gosp. Franc Brati na. s tem popolnoma v okom, da se je zgradila po njega trudu prav lepa cesta v našo vas. Tudi posestnik Anton Bratiua se je mnogo prizadel za izvršenje te poti, po katerej lahko vo-
zijo najtežji vozovi. Za na* je to velike važnosti, kajti, ako nam Bog da dobro vinsko letino, prišli bodo vinski kupci dosti rajši k nam, vedoči, da morejo vino odvažati po lepej poti in brez vsake nevarnosti. Torej vsa čast našemu županu !
Požar se je vnel dne 4. t. m. v Moš-čenicah v Istri v takozvanom gradu. Goreti je začelo v Deveskovičevej proda jal-nici v gradskem pritličju, kjer je bilo nakopičene razne robe v vrednosti 8—1000 gld. Požar se ju vnel v nekem zaboju žveplenk in kmalu je bila vsajjj prodajal-nica v ognju. Rešiti je bilo le malo mogoče, kajti manjkalo je vode za gašenje. Prodajalnica ni bila zavarovana.
Odprava proste luke. Predvčerajšnjem seje sešla enketna komisija, katera se bodo posvetovala o pravilniku, ki stopi v veljavo z odpravo proste Inke. Komisiji bode predsedoval gosp. namestnik. Pravilnik je izdelala finančna direkcija. Posvetovanja te komisije bodo precej časa trajala; zato se pa avst.-ogerska carinska konferencija — katera bode obravnavala o željah gori rečena enketne komisijo glede sestavo izvršilne postave zA odprave Tržaške in Reške proato luko — ne suido pred tue-secnni novembrom.
Razveljavljena prepoved. Hrvatska vlada jo razveljavila prepoved uvažanja živine iz Istre, kojo prepoved je izdala dno 27. aprila t. 1., ko se jo pojavila živinska bolezen v Istri.
Živinjski semenj v Bazovici odpre so dne 20. t. m. Ta semenj se bode kmalu udomačil, kajti zanimanje zanj jo veliko. Pozor vinorejci! V spomladi delile se bode onim vinovojcem, koji to žele, američanske trte. Dolžnost nam je opozoriti vinorejco iz onih krajov, kjer se t r t n a u s še ni udomačila, da naj no z a h t e-vajo rečenih trt, kajti ne da se tajiti, da se je čostokrat uprav po američanskih trtah k nam zanesla trtna uš.
NOVO Vino jo letos izborno, radi česar so Bohovi prijatelji te prilike prav dobro okorietujejo. Minolo nedeljo je mestjanov po okolici mrgolel*; v bližnji Boršt odpeljalo se jih jo popoludne 2596.
Za VI. župno crkev rabralo se jo do sedaj 17.r>42'74 gld. Nadaljne prispevke sprejemajo škofijska pisarna, gospodje župniki cele škofije in odbor.
Žrtva naših petardovcev, deček Rili a r d B o I d r i n, prišel je iz bolnico. Izgubil je revež jedno oko in tudi rana na nogi so m) ni zacelila.
Slikarsko razstavo so odprli začetkom t. m. v palači ltovoltella. Razstava je prav dobro obiskovana.
Padel je raz 5 metrov visok zid ko-čijaž Peter Lakota. On trdi, da mu je nenadno slabo prišlo; nekateri pa menijo, da je govor o poskusu samomora, ker se je bil skregal z lastno materjo.
Poskus samomora. Komi M>dezij Roti s s a odšel je dne 11. t. m. v Piran k kontrolnemu shodu. Tam pa je poskusil samega sebe umoriti s tem, da z revolverjem trikrat nase vstrelil. Prepiri v družini so neki vzrok nesrečnemu oinu.
Nenadno umrla je 17 letna 1 z a bela O s w a 1 d e 11 a, hči pisarja Cezarja Os-waldella, v nekoj prodajalnici sadja. Zadela jo jo srčna kap. Nesrečno deklico so prenesli v nje stanovanje.
Zblaznela je nenadno 16 letna Frančiška D e i u r i [in je hudo razgrajala v ulici Via Arcata. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se pa ju stanje še shujšalo,
Znorela je neka 29letna perica Marija Skilan iz Rocola št. 479. Vbožioo prenesli so v bolnico.
„Slovanski svet" prinaša v 19. številki naslednjo vsebino: Shod slovenskih poslancev. — O objektivnem postopanju v tiskovnih rečeh. — O Slavjauofilih. — O tehniških izrazih v zakonodavstvu. (Konec.) III. skupina. Bolj ali manj samostalna sestav l jenje izrazov. Ruske drobtinice. — Dopis izmed galiških liusov. — Pogled po slovanskem svetu : a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski s*et, — Književnost. — Naročba na „Slovanski Svet. *
Prošnja častitim šolskim vodstvom po Slovenskem! V iiifttizem „Popotnik-ovega koledarja za 1891. I." vsprejeti hoćemo tudi letnico, kedaj se je katera šola ustanovila. Dovoljujemo si torej nujno prositi vsa p. n. ć a-s t i t a šolska vodstva, da nam blagovolijo prej ko prej, vsaj pa do 20. t. lil. v tej zadavi p i dopisnici poročati, t. j. nam naznaniti letnico, kedar seje njihova šol* ustanovila in kaj se jo even-tuelno prt tamošnjem učit. osobji v tekućem letu spremenilo! Zlasti se obračamo s to prošnjo do p. n. šolskih vodstev Kranjske in Ptitnorske, izvzemši iole Postojiuskega okraja, za katere nam je tamošnji gospod šolski nadzornik blage volje že dutične podatke preskrbel, za kar mu izrukimo prisrčno zahvalo.
Pri tej priložnosti usojatno si poživljati vse p. n. tovariše, da nam eventueloo naznaniti blagovolijo, če so znabiti naleteli v letošnjem koledarji na kako poiunto, da jo mordtuo v n >vi izdaji popraviti.
Uredništvo „Popotnika'.
Maribor, R e i s e r s t r a s s e 8.
MItUAMCA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 3"r0	3()-dnevni odkaz 2u/„
8- „	»V/, 3-mesećni „ >•/.%
30- „	3 •/,"/„ ! 6- „	„ 2 '/,"/„
Vredn»i"«nom papirjem, ghisečim nn uapoleotie, ka-nahajajo v okrogu pripozna se nove temelju odpovedi od 8
na
teri
borestna tarifa
oktobra, i "J. oktobra in 3. novembra.
Okrožni o d del.
V	vre<in. papirjih „ na vsako svoto.
V	iiapolćonih brer, obresti
Nakaznice
za Dunaj. Prago, Pesto, Urno, Lvov, Tropavo, Keko, kakor za Z h greli, A rad, lJuzen. Gradec, Hermanstadt Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrednoftij dtviz, kakor tudi vnovćenje kuponov 24- 19 pri odbitku 1° 00 provizije.
P redu j m i.
Na jameevne lloiine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zim ali srebrni deuar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 4. oktobra 185*0.	20 -24
Dunojska borsa
14. oktobra.
K notni dri. dolg v bankovcih	—	—	gld. 88.25	
n v arobru —	—	—	H	
/.lata renta— — — — — —	—	—	n	10« 60
i°/0 avatrijska renta — — — ilelnice narodne banke — —	—	—	*	101.10
	—	—	n	'•■8'i -
Kreditne delnice — — — —	_	—		307 -2.'»
London 10 lir nt eri in — — —	—	—		114.H0
Francoski napoleondori — —	—	—	VI	9 04
r*. kr. cekini — — — — —	—	—.	n	5.4 i
Nt'mflke marke — — — - —	—	—	ti	E6.22'/,
!! Tržaškim Slovencem!!
Odboru „Slovanskega pevskega društva4' se ponuja prilika pridobiti si i z b o r n e g a tenorista. Tržaške Slovence prosimo, da dotičniku preskrbe kakoršni-koli službico.
23 Lepega
orehovega lesu
jo več vaganov razne dolgosti in debelosti na prodaj, tedaj najprikladuejša za izdelovalce furnirjev. Les je jako lep, izvrsten in se ga postavi na postajo Čakovac (Csakaturm). — lvdor Mi kupiti, oglasi naj se najhitreje pismeno pri podpisanem Kateri podaja vsa potrebna pojasnila.
JOSIP GA BOR. krčmar,
pošta Mura St. Martin v Meduiorju.
Pošilja blago doVro spravljena in poštnine proito 1
Teodor Slabanja
SI ebrar v Gorici, ulicu Morelli st. 17
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc. kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	50—38
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1
Setruv tus
Varč^'ive peči
prenosljive Artusov sistem
dobre za vsakovrstno kurjavo.
Te peči cilindrične zunaj narejeno od jeklenih plnfif1, h pokrivnlom vraticaiai in podlago od kovanega železa, znotraj *e pa nahaja v njih cilinder visok kakor poč sama. masiven, narejen iz trdno rvarine v debelosti, 55 milim.; ako se jih v g roj u z zužguiiio kurjavo, riizširjnjo po sobi od 16—20 stopinj toplote. Za pef št. I ako so lalii tako oglje ali drva, upotrebi so od 12—15 kr. za vsadli 10 ur neprenohalnegu ognja. Za peč št. 2. trošek je oil 21—25 kr. za enake dobo. — C'ene tem pečem: 1 peč po pri!, podobi s po-posebnim podnožjem 1. f. 12.50 ; 1 peč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17.- Za vsak in. linearne cevi 80 kr. Za vsak komolec potreben 40 kr. Za ključ 40 kr. Za robčasto pripravo pri podnožju liO kr. — Vso lilug.i se pošilja v notranje dežele prosto daca Z do-Itličo boleto. Tvornicu in zaloga v delalnici podpisanega
IV AN-A A RT U SO
ključarskega mojstra
ulica Corso fit. 48. (Monte verde) - TRST
10-5
TKST
^A. B0NNE||p Corso Ste v. 4. 11. nadstropje izvrSuje tofno in po najnovejSem kroju obleke za gospode. Ima v nvojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge »tole, po jako ugodnih cenah.	
	Zdravnik za zobe Fl, Dollerede? via Dogana št. 2 7 — 13 ordinuje od 9. do 5. ure.
	

Lekarna
Trnko^v,
zraven roiovža ^ w
v Ljubljani
Marij aeeljske kapljice
za želodec »o izvrstno uspešno, kot želodec kre-pilno, žlezo ločilno, odvajalno, bolečine oinjšalno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklenica stane 20 kr., tucat 2 gl., 5 tu-catov samo 8 gl. ip/£- Aivnriloi'Vi; Opozarjamo, da tnko istinite MarijacMjske kapljice dobivajo se v lekarni Tritkoczi-ja zraven rotov-ža ua velikem mostnem
trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski.
za odrasle in otroke, je iiujboljii zop^p k i$>'lj, hrlpavost, vratobol, joti ko, prsne iu pljučne bolečina : l uteklcnira 5« kr , 1 tucat & «1.
Kričistilne ^roglj ice,
ne smele bi Re v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so sin uže tisočkrat, sijajno osvo-d' člle pri zabasanp člov. Sk^ga tnl-sn, tfUvo ćlu, otrpnelih udih. sUažruem želodcu, eiriilh in obistmh boleznih, v Škatljah a 21 kr. ; |*tien zavoj s 6 škalljanu 1 gld. 5 kr.
Trnkćczy-jeva hmeljeva Hladna kava (zdravilna kava).
lehko prebavljajoče, želodec kropilno, redilno sredstvo, je važna za vaaooga in neobhodno potrebna v ohranenje iu dosego zdravja. '/« kil zametek BO kr.
ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM,
1 steklenica 10 kr., 1 tucat l gld., o tucatov samo 4 gld.
ZDRAVILA 2>A ŽIVINO.
Stupa za živino.	'T.R i'vet
li >li mnih kriv, kuni In (jra'ifiBV. Konje varuj« I« «tup» triranj« po (rovih , ii ■> a k, vseh n i o*lJlvlh "A- 5 kupnih UUumlj, 1» "''nih It. Tiv *ratn h b.iltnmij
ter ( ihiniv.in vsr k ,.c„; m(l v„lr.
tuje k<>nJo rtnli« u (ikrottit i iakruau. Kmva <U)o mnoifo dobrega inl***.
Zamotfk k rahilnim iiu.vi.di m vr.-d v. Iju li 50 kr , 5 zamotkov Mamo 5 ul.
NajlioljU« inn/il,< r.a k»'j« IKiimijfii j,rt pr.-iigu fil, i>to-kiui I kuiun kopitnih bul,-z n, otrp-naiiji v boku, l;iil it i •> »ik inj. n<i(r m- m' jih na n > Ifiih. iavijenll t fl
ČllllJlH.' U.Op-HVH ■i Ml' i i!..H kiatl:a i i v»>;h vnAnjih bolfl/niti In lilD.ib. Si 'Klfl ica •/. r lIiI -nim n i v .dnin vr"d stiine le 1 irid., S atokl r. rabil >iiM lulVodoiii vred
samo 4 s)ld.
Vsa ta našteta zdravila s« samo prava dobijo
lekarni TRNKOCZY-ja v Lj \it)lj ani
iravpn rnt vža
iu vsiik dan n pngtn ruzpo^iljaio
« -12
M tirov
mimiiiii iTifian ii iiwffrTrir'*^''r,rMi"nttt*'-tti.t't " * ^ sma
e/o
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje	vi igo v Imnki.v.'ih od
oO eoft. <!•.• v«.ai''fr* ziesKu vsak a>in v t-dnu ra«un i»r«zniioiv, iu to od 9—12 1 *" opoiiniin*. Ol> i ■ «b*Iiah pa od 10-l i are <bu>. Obresti na UnH?W*»>. . .	• • •
Placttjt v--k dan od 9—12 nr»-<>i'obicina do 101 cl i. prfC -j, ziit-slte rre.«o loO do lUOo Iti ni ru H -oii-p-vediJii :-J dni, zn ske prako loOO >jl(i. pa fi dtilj pr-j Eskomptujs in nji •* .iouiiclIiranH na trlaS-
ke • irgil [iO	. . .	5%
P080juje o:t • rč -.vm- papirje »vstrn-ogrsku
d lCoO g| i. po.....5V,° o
višj-	od lOoii d»>5000nld. v
lehutr-Mi raounu po......5%
Več e svote po doeovnru Daje diMiitr proti vknjl2enju na poneatva v Trsio Olir-'St.i po <l >govoru.
ril<>T, 2. oktobra IHail	20-24
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih š<»l in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr.. trdo v e z n n (H) kr.
Lantnik pol. družtvo ..iilnost".
Dunajske w
.	e c k e i

Glavni dobitek
Žrebanje že 30. oktobra tega leta
Srečke po 1 gli*
Srečke a 1 dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolalllo. Alessandro Levi, Enrico Scliill-8	inann, l^n. Neiiinaiui, Marco in Nigris.

velikem mostnem trjru,
priporoča tnkuj popisana nsjboljsa in sveža zdravila Ni dn^va, da bi tu* priji-li pi m nih zalival <> uuAih Izborno skušemh d« mn?.ih zdrnvilib-Lekarn Trnkd '/y-ji'VH tvrd k pei-. lo «.ieer: Nn h o n »j i Viktor pl. Trnkdczy, V., Hm dat iiriiiNiru^se 11:-( tiuiii ki oii -na tovari,n); dr. Oton pl. Trnkoczy. 111, RadeiM<yol tz 1 in Juliu« pl. Trnkoczy, VJH , Jom»f«tMn»r«tnmiia 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pi. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczi. P. n. občinstvo m- prom, ako mu je na. it-ni ležeče, da »podu ii.ivedenii 7/iravila « prvo |>'>ftt.o dobi, da nnsl v tako |e napravi : Lekarna Trnkooiv poleg rotovžn v Liubljnni.
Cvet proti trganju
(Gloht^clst),
povsem najboljSo zdravilo, lajna in preganja bolečine pri Hkrnini (revmatizmu), pri trganje po udih, pri holoMtih v križi in Živcih, pri oteklinah, otrpnjenili udih, in in kiti itd.
Zahteva naj ne „dr. Mali če vega cvetu 7,oper tr-gaiije'* » tikstojeCim zna- { menjeni. Steklenic 50 kr..^ ^ tucat 4 gl. oO kr.	'
Malo jih je še
II srečk 10 gld. 6 srečk 5 yld. 50 kr.


[zdaiateli in odeovorni urednik Maks Cotič.
Ti a k ar na Dolenc v Trntu