FOI A F « i i S IOVINIA U i M Ponos je v mojem srcu; kljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju je vse moje življenje in nehanje služilo najvišji ideji: resnici! Kar sem videl z očmi; s srcem in razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega dobrega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi. IVAN CANKAR LETNIK XXXI. - VOLUME XXXI., MAREC 1980 PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 3. - No. 3. Bojkot Olimpijade v Moskvi ¿A SLOVENSKO VELIKO NOC! Zima je minila in prvi oznan-jevalci pomladi, cvetlice so pognale izpod zemlje, kakor hitro je minil sneg . Ptički so zažvrgoleli-pomladi v pozdrav. Ne le pomladi, ampak tudi Vstalemu Zve-cičarju. Minil je krvavi Veliki Jetek, minila Velika sobota, ko so Kristusovi sovražniki bili trdno prepričanj: Ugnali smo ga, ne bo nas več vznemirjal s svojimi nauki in ne nas več imenoval "Gadja zalega, pobeljeni grobovi". O. kako so se zmotili. Velikonočno jutro. Še predrto je sonce vzšlo, se je zemlja stresla, angeli božji je odvalil kamen od groba in voljaki, ki so grob strašili, so bežali ter njegovim sovražnikom sporočili: Vstal je! • 75% študentk, ki jim je stavil razna vprašanja neki znastvenik v Torontu, je izjavilo, da zmanjša vseučiliška izobrazba njihove izglede za poroko. Preiskava je zajela 1.167 študentk. Večinoma so bile iz 12. razreda in stare 17. let. Skoraj vse se nameravajo poročiti. • V prvih devetih mesecih 1979 je izvozila Kanada v Jugoslavijo blaga v vredrfcsti $32.9 milijonov in uvozila iz Jugoslavije $18.8 milijonov, v glavnem čevlje, pohištvo in usnje. • Potrošne zadruge so logično nadaljevanje gibanja potrošnikov. Naraščajoče cene živil so vzrok, da postajajo potrošniki bolj pozorni, kaj se dogaja na živilskem trgu. Eden najbolj znanih zagovornikov zahtev potrošnikov je Ralph Nader. V nedavnem intervjuju, ki je bil objavljen v dvojni številki mesečnika "CO-OP Magazine (izdaja ga študentovska zadruga v Ann Arbor, Michigan), je Nader izjavil, da so zadruge ključ do nove vrste gospodarstva, ki ga bodo kontrolirali* tisti, ki morajo plačevati račune — namreč potrošniki. Nader se je že večkrat pohvalno izrazil o zadružništvu, obenem je pa tudi opominjal zadružnike, naj ne posnemajo kapitalističnega gospodarstva marveč naj ostanejo zvesti načelom, s katerimi so začeli svo jo blagodejno dejavnost novodobnem gospodarstvu Začetek sodobnega zadružništva datirajo na splošno z ustanovitvijo potrošne zadruge v Rochdaleu Angliji 1. 1844. Kakor je Božič praznik otio-ške miline, tako je Velika noč praznik veselega upanja. Velika himna o božji vsemogočnosti. Potrditev naše vere in poroštvo, da bomo enkrat, ko bo naše uim-rljivo t¿flo, po mnenju brezvercev ¿a vselej strohnelo, zopet deležno poveličanja in vstajenja. "Vstal je", odmeva po cerkvah. Alelulja" — oznanjajo zvonovi, — slovesna pesem in vsa narava. Ali ni Veliki petek prispodoba trpljenju marsikaterega naroda, ■katerega s"o tisti, ki radi s silo tlačijo majhne, obsodili na narodno smrt? Prispodoba tudi za naš majhni slovenski narod. Narod v osrčju Evrope, o katerem je naš Ivan Cankar napisal: "Narod moj je star tisoč let, težkih tisoč let, kateremu so že bilje peli" ... pa je ostal in še živi, čeprav, je bil znova in znova na smrt obsojen, da napravi prostor nemškemu škorriju na naš Jadran, Ni umrl in ne bo umrl. dokler ima trdno vero v Njega, ki je premagal smrt in vstal. Res, "vse je vihar razdjal", a narod, čigar zlato klasje so poskušali poteptati v blato novodobni Huni v preteklosti in «leči Neroni v sodobnosti, bo vstal iz svoje navidezne majhnosti. 'Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata poh-ojeno klasje" Ivan Cankar). To bo Naša slovenska Velika noč. Kakor trdno verujemo v Gospodovo vstajenje, tako trdno veruijemo tudi v lepše dni slovenstva. Ohranjamo to vero. Tudi mlademu rodu vcepljajmo ljubezen do vsega, kar je v zvezi z njim. Lepo in plemenito je biti Slovenec, se prišstevatik majhnemu, toda kulturnemu narodu. Naij vendar že, izgine Občutek manjvrednosti, ki se kakor klop kože drže premnogih. Zavest, da smo člani slovenske skupnosti sirom sveta, bo tudi po svoje pripomogla k enkratnemu praznovanju slovenske Velike noči, iko bo Slovenec gospodar na svoji zemlji in bo sam odločal o svoji usodi. Naj se sovražniki slovenstva, bodisi na KorOškem ali v Italiji tako trudijo, da bi izkopali čimbolj globok grob za slovenstvo, bodimo prepričani, da bodo enkrat osramočeni, kakor so bili osramočeni oni, ki so Kristusa izdali in Obsodili na smrt. Slovenska misel je živa, četudi se najde kak Iškarijot. Živi, raste, ima globoke korenine. To naj bo naša Velikonočna misel'. — Predsednik združenih držav Amerike Carter je odločil, naj letošnjo poletno Olimpijado v Moskvi ameriški atleti bojkotirajo. Ameriški Kongres je ta Carterjev predlog odločno podprl. Tudi mnoge druge države se nagibajo na ameriško stran. Najbolj prizadeti so s temi predlogi seveda ameriški atleti, ki se že Štiri leta pripravljajo na olimpijado in bi jim bojkot pomenil veliko razočaranje. Vsi, ki so doslej dali neko izjavo o predsednikovih odločitvah, bi očividno raje tekmovali v Moskvi, toda večina je tudi izjavila, da se bo pokoravala odločitvi Olimpijskega odbora Združenih držav, ki ima končno besedo v tem vprašanju. Popolnoma nedvoumno stališče pa je zaveze), Lord Killanin, predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, ki je izjavil, da je prepozno za preselitev Olimpijade iz Moskve ter je kritiziral predloženi in sedaj odločni bojkot, češ da bi bilo to preuranjeno in nepremišljeno dejanje. Najostrejša reakcija je seveda prišla iz Moskve, kar gotovo ne preseneča. Nek sovjetski predstavnik je dejal, da se je Predsednik Carter poslužil razvo-na v Afganistanu, kot izgovora, pod katerim bi rad pridržal svoje (atlete doma, kar je itak 'namerava) storiti pod enim ali drugim izgovorom. Toda poleg teh stališč, ki niso bila nepričakovana, je slišati tudi vrsto drugih resnih argumentov za in proti udeležbi Združenih držav ali tudi drugih držav, na letni Olimpijadi v Moskvi. Vsaka štiri leta seveda slišimo obrabljeni kliše, da politika ne spada v šport, da je, ali da bi morala biti Olimpijada predvsem preizkušnja posameznikov in ne političnih sistemov ali držav, ki jih predstavljajo. To seveda £ vodilo tudi stare Grke, ki so si zamislili Olimpijado kot preizkusno moči in vztrajnosti in nič drugega Med prvimi, ki so poteptali ta iieal pa je bil Adolf Hitler, ki je (|impi-jado leta 1936 v Berlinu sprenenil propagandni spekakel nacistične Nemčije in muie ta užitek do določene mere podaril samo uspeh ameriškega rnca Jessija Owensa. V letih je Ha v olimpijske igre zanešena irzla vojna in olimpijska tekališč so postala ideološka bojišča ned vzhodom in zahodom. Prav tdni pa po Moskvi kroži pamfle ki opisuje letošnjo Olimpijadosot tekmo med socializmom ir , dekatentnim kapitalizmom, ei j prikazuje najnovejše sovjeke | športne uspeha kot dokaz krepiti socialističnega sistema. Pamel dalje govori, da pomeni že saa izbira Moskve za letošnjo Olioi jado, triumf komunizma er napoveduje, da bo Moskva z On pijado potrjena kot \or komunistične prestolnice sta. Malo je verjetno, da bodo soet-ski državljani izvedeli za pHog predsednika Carterja naj bo (m-pijada blokirana in z^j; domača občila jim utgtt gr*,<> ne . bodo povedala. V Ameriksami rj pa, kjer so razlogi dobro pnani, bodo mnogi zatrjevali, i je predsednik sam vnesel vport politiko. Toda z druge stni je tudi res, da je politika že bitam in da bo bojkot res padel mnoge, nikogar pa bolj kot/jet-sko vodstvo. SLOVENSKE NARODNE NOŠE folklornih radijskih plesalcev iz Chicaga pozdravljajo zveznega kongresnika slovenskega rodu, Hon. James Oberstar in duluthskega župana, Robert Bodin. Plesalci so nastopili na konvenčnem programu Slovenske ženske zveze v Duluthu. Kongresnik Oberstar zastopa minesotsko Železno okrožje v kongresu. SLOVENSKA MLADINA na sveto-štefanskem odru ob priliki Slovenskega dneva v Chicagu v proslavo narodnega praznika 29. oktobra in 29 obletnice slovenskih radijskih oddaj v srcu Amerike. Mladinska folklorna skupina radijskega kluba je vedno deležna prisrčnega sprejema. Demetrij Weble urednik „Smeri v Slovensko državo" um Dne 23. decembra 1979. leta je po kra toda hudi bolezni umrl dosedanji urednik „Si ri" er. De"'ctrii Web1e. rtole-oTptni r^ropji^anf za vzvišei.e ideale slovenstva, ki se bodo rali nekoč izkristalizirati v samostojni in m narodno priznani Sloveniji. Bil je eden red poklicnih politikov — advokat in narodni slane«; —, ki se ni branil vzeti puške v r< v samoobrambi pred komunizmom in je pot kot častnik v višjem položaju prevzel pov stvo domobranske postojanke v bližini Nove mesta. Za nas je njegova smrt prišla nekako nepričakova saj je bil do izbruha bolezni pri svojih 73. letih še vec zelo mladeniško gibčen, toda zahrbtna boleizen ni dopust da bi se po operaciji znova opomogel. Ob krsti, ki je bila prekrita s slovensko zastavo ob kateri sta na drogu viseli slovenska zastava in p porček SDG — vsa ta počastitev je pokojniku pripadi kot domobranskemu častniku-poveljniku in kot aktivne) borcu za našo državno idejo — so prečuli člani in odb niki Gibanja, ki so na krsto tudi položili žalni šopek : povit s slovensko trobojnico. Naslednjega dne so se pri odprtem grobu pošlo' od pokojnika msgr. Orehar, ki je preje s č. g. Guštin opravil pogrebne molitve, prof. Logar v imenu Slovenski Državnega Gibanja, v imenu prijateljev, ki jih je in med Hrvati, inž. Asancaic, v imenu novomeških dor brancev g. Štefanič in v imenu „Tabora" in novomešl domobranskih častnikov ing. Matičič. Ostal nam bo v lepem spominu kot razgledan izobrpžen gospod in kot piše" neštetih člankov in razprt Naj mu bo lahka tuja zemlja v kateri počiva! MSGR. DR- ALOJZU ŠUŠTAR -NOVI LJUBLJANSKI NADŠKOF — Agencija Reuter je 27. februarja sporočila iz Belgrada, da je papež Janez Pavel II. imenoval mon-signora Alojzija Šuštarja za nadškofa ljubljanske nadškofi-je v Sloveniji. Mesto ljubljanskega nadškofa je bilo uradno nezasedeno, odkar je prejšnji nadškof dr. Jožef Fogačnik 75 pred tremi leti v siti let stopil v pokoj. Novi nadškof dr. } šu štar je zelo znan~a iredna osebnost v Sloveniji Evropi. Rojen je bil 14?em-bra 1920 v Trebnjer Do-lenjskei... 3voje bovne-študije je opravil mu, kjer je bil 27. okto!946 PRIZOR IZ SLOVENSKEGA DNEVA (Nekoliko pozno objavljamo pričujoče slike, a boljše pozno kot nikoli! Sl.Dr.) CHICAGO, ILL. — Veličastno slavje dveh obletnic na Slovenskem dnevu, je bilo kronano s počastitvijo zaslužne slovenske osebnosti. Lani je Slovensko odlikovanje bilo podeljeno g. Otmarju Tašnerju, delavnemu odborniku Slovenskega radio kluba vseh zadnjih 29 let. Na sliki so odborniki kluba od leve na desno: Štefka Osterman, Mary Foys Lauretig, John Blatnik, Anica in Otmar Tašner, Stane Simrajh in hčerka Magda, zastopnik ge. županje in din mestnih odbornikov ald. Vito MarzuJJo ter Cor-inne in Ludvik Leskovar. Spredaj je Tone Gaber in Dale Trinko, ki je bil v planšar-ski noši. Odlikovancu ki je dolgoletni naročnik S.D. naše prisrečne čestitke! posvečen v mašnika. V Rimu je leta 1949 postal tudi doktor teologije. Iz zdravstvenih razlogov pa je že isto leto odšel v Švico, kjer je ostal do svojega povratka v domovino v januarju leta 1977. Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik ga je sam prosil, naj se vrne. Dr. Lojze Šuštar je bil v Švici dve leti kaplan v St. Moritzu, od leta 1951 do 1963 pa je bil profesor filozofije na gimnaziji v Schvvitzu. Leta 1963 pa ga je škof dr. Johan-nes Vonderach poklical v Chur za profesorja moralne teologije; tam je bil od leta 1C35 do 1968 obenem rektoi semenišča. Poleti 1968 ga je imenoval za škofovskega vikarja:- od leta 1971 je dr. Lojze Šuštar bil tudi tajnik sveta evropskih škofovskih konferenc. • Okrožnica nadškofijskega ordinarijata v Ljubljani je decembra 1976 med osebnimi spremembami na prvem mestu prinesla novico: Inkardi-niran je bil spet nazaj v ljubljansko škofijo dr. Alojzij Šu- štar, duhovnik škofije Chur (Švica) in škofov vikar, v Churu. Januarja 1977 se bo vrnil v domačo škofijo. — Mednarodna katoliška poročevalska agencija KIPA pa je takrat med drugim sporočila to-le: "Z 31. decembrom (1976) se odpoveduje svoji službi škofov vikar msgr. dr. Alojzij Šuštar. Na željo nadškofa svoje domače škofije se bo v začetku januarja 1977 vrnil v Ljubljano. Slovenija (Jugo- (Nadaljevanje na I naslednji strani) t 484848535348482323232348532323532348485353482348232323485353 904848234848484848234823 Subscription rales 16.00 per vear ; 50« single issue. Advertising 1 column s 1" $4.20 Published monthlv bv Slovenian National Federalion of Cattada 646 Euclid Ave.. Toronlo SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaSa: Za ZDA in Kanado |6.-. /a Argentino 375 pezov. za Brasilijo 90 kruiHrov. za Anglijo 30 Šilingov, za Avstrijo »0 šilingov, za Avstralijo 3,75 avstr. £.. za Italijo in Trst 1.200 lir. za Francijo 900 frankov. Za podpisane Članke odgo, arja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. TORONTO • Slovenska hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu (646 Euclid Ave — M6G 2T5 -Tel.: 532-9746) je imela v nedeljo 17. februarja 1980 svoj sedemindvajseti letni občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 300 članov, ki so napolnili ob 2 uri popoldne slovensko cerkveno dvorano Marije Pomagaj na 609 Manning ulici. ! igralci slovenskega porekla, še S svojo številno udeležbo so posebej pa mladina. Prijavnina pokazali, da jim je mar uspeh in ■ znaša $5.- na osebo. Turnir bo to delo lastne kreditne zveze. Letoš- pot na LOVSKI FARMI V MM lVi • Šahovski turnir Slovenski šahovski klub, ki je uradno prijavljen v Ottawi, prireja zaključno sezonsko tekmovanje, ki je odprto vsem rojakom članom in nečlanom. Prvi štirje šahisti bodo prejeli lepe pokale. Radi tehnične plati organiziranja, prosimo za predčasne pismene ali telefonske prijave, ako je to le mogoče. Prijava na dan turnirja so pa tudi mogoče. Dobrodošli vsi nji občni zbor je bil zelo nagel in so člani brez daljših debat odobrili predloge odbora. Po občnem zboru je bil, kot običajno, na razpolago prigrizek s čajem ter prilika za družabni pogovor s prijatelji in znanci. Občni zbor je uspešno vodil predsednik g. Frank Stražar. Letos je odborniška doba potekla gg. Viktorju Trčku, Franku Pajku in Franku Kramarju, ki so bili vsi ponovnb izvoljeni na svoja mesta. Za predsednika letos pa so ravnatelji izvolili med seboj g. Ivana Zakrajška, za kar mu čestitamo z najboljšimi, željami! Iz ličnega poročila povzemamo, da se je število članov dvignilo na 3822, z delnicami ob koncu leta v vrednosti $9,149.266.34, s stanjem posojil ob istem času z višino $7,441.356.45 in z dobroimetjem $10,157.555.41. V letu 1979. je bilo skupno odobrenih 317 posojil (227 osebnih in 90 hipotečnih) v znesku $3,660.578.00, razdelili pa so $879.735.7 dobička. Čestitamo! • Na občnem zboru Zveze slovenskih protikomunistične borcev Tabor v nedeljo 10. feb. 1980., ki je bil v prostorih Slovenske cerkve na Brown's Line, so številni navzoči poslušali izčrpna poročila odbornikov ter potrdili obstoječi odbor za naslednje delo v letu 1980. Pozornost so vzbujala poročila o podporah zapuščenim domobranskim vdovam, materam in pohabljencev, ki so v preteklem letu bili deležni posebne pozornosti, saj je bila nabiralna akcija ALLINSTONU in to dne 4 maja (nedelja) ob treh popoldne (3 popoldne). Igralci, ki se pripravijo šele zadnji dan pa bodo začeli že ob 2.45 popoldne. Prijave sprejema družina URBANC po telefonu: 447-4332 ali 534-8891 pis. (Telefon Lovske farme: 1-705—435-6992). Navodila za pot: iz Toronta po cesti 400 do ceste 89 potem proti zapadu do Allinstona ali do Hwy 50 nato severno do EVERETT od tu na zapad približno 1 km pri hiši podobni šoli nato pa severno 1 km do farme. SLOVENIA CHESS CLUB sponsorji turnirja: KOMPAS EXPRESS TRAVEL Lovski KLub — Alliston • Prvo obhajilo najmanjših pri Mariji Pomagaj bo letos predvidoma v nedeljo 11. maja. • t g- Tone Juha, zaveden Slovenec, nas je nenadoma zapustil. Pokopali smo ga 3. marca. 2eni in trem otrokom ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. • Dne 19. marca pa smo pokopali zavedno krščansko mater in Slovenko Ahlinovo mamo. Žalujočemu možu in štirim otrokom ter ostalim sorodnikom naše • Slovensko gledališče v Torontu bo nastopilo v aprilu in na pobudo Lige Ameriških Slovencev z veseloigro, Vombergarjevo "Vodo", s pevskimi vložki, ki sta jih uglasbila Silvija in Marjan Uspehi slovenskega režiserja c. Ben-Blagota Cekute V Hart House Theatre, smo imeli priliko videti od 12. do 15. marca t.l. varijetejsko glasbeno predstavo, Tarns Witmark: "Applause". V režiji g. Ben -Blagota Cekuta. Orkester je pod spretno roko dirigirala gdč. Marija Babičeva. V dobri izvedbi mladih študentov, igralcev in plesalcev, se je slika za sliko zgodba prijetno razvijala, v zadovoljstvo poslušalcev, ki so skoro vsak večer napolnili dvorano, in jih nagradili s splošnim zadovolstvom, aplavzom! • Vredno je omeniti še, da je i februarju od 2. do 9. t.l. ■uprizorila Oshawa Choral Society, Kern-Hammersteinovo opereto: "Show Boat". Režiral g. Ben-B. Cekuta, ki ga je ta, Oshawa Choral Society, povabila. V oshawskem časopisu je bilo med kritiko, da je ta predstava bila ena najboljših v njihovem repertoarju, omenjene skupine. • Decembra, od 6. do 8. 1979, je High School De La Salle pripravila: "An Entertainment", v dveh dejanjih. Pod veščo roko režiserja g. Ben Cekuta. Za lučne efekte je poskrbel g. Leo Ahlin. Med raznimi prizori smo čuli, črtico, slov, pisatelja Ivana Cankarja: "Skodelico kave", ki jo je v angleščino prevedel g. Bili Gibson. Poslušalci so napeto sledili, dijaku Marku Brunato, ki je igral vlogo pisatelja Ivana Cankarja, ki se v svoji črtici, čuti krivega, kako odurno zavrne svojo mater, ki mu je z ljubeznijo prinesla skodelico kave. G. Blagotu Cekuta čestitamo k njegovim zahtevnim režijam za kanadsko občinstvo. • Slišali smo, da za pomlad pripravlja ista šola, De La Salle, "West Side Story", tudi v režiji g. Ben-Blagota Cekute. Se mnogo uspeha mu želimo, ne pozabimo si ogledati tudi to moderno verzijo Romea in Julije, ameriškega skladatelja Bernsteina. Clairju. Bila je lepo obiskana in Pristavčani skupno s prijatelji so se zares prijetno zabavali. 'Stimunga' je bila odlična. • Slovenski šoli v Clevelandu sta priredili kosili v prid šol. Pri Mariji Vnebovzeti so imeli kosilo v nedeljo 29. februarja. Pri Sv. Vidu pa so servirali obed v nedeljo 17. februarja. Obe prireditvi sta bili lepo obiskani. • V nedeljo 16. marca pa je misijonska znamkarska akcija priredila nad vse uspešno kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Slovenci iz Clevelanda in okolice so prišli v velikem številu, da podpro slovenske misijonarje. • Smučarji SLovenskega športnega kluba so priredili smučarski izlet v Kissing Bridge, New York 1—3 februarja. Udeležencev je bilo za tri avtobuse. Navdušenje je bilo zelo veliko, sneg je bil Vilka Cekute. Nastopili bodo: 12. aprila v Slovenskemu Domu na Pape Ave. v ta namen izredno uspešna. Ob j 13 apri]a v cerkvi Brezmadežne v zaključku so se spomnili nedavno | New Torontu. umrlih članov in bolnih v J19 aprila v cerkveni dvorani sv. bolnišnicah! Pozornost je bila tudi | Križa v Fairfieldu, Co. Kolarič. Veseloigra bo v režiji g. Bi) je to najboljši teden za vodje. H0\/l^UBL7AfilSU.t tfADSkO?.. • (Nadaljevanje s prejšnje strani) slavija), in tam prevzel nove naloge." Trdno zaupamo papeževi iz kušeni modrosti, da je v teh kočljivih časih Slovencem postavil odločnega in preudarnega cerkvenega voditelja, ki bo s svojim ugledom in širokim poznanstvom doma in v evropskih najvišjih cerkvenih kro gih znal slovenskim vernikom priboriti enakopravnost med vsemi državljani in slovenski Cerkvi ohraniti položaj, kakor si ga je po svoji zgodovinski dejavnosti med Slovenci polno zaslužila. v New Yorku. 27. aprila v cerkveni dvorani pri M. Pomagaj v Torontu. Cleveland • Sedaj v postu očetovski klub pri Sv. Vidu prireja vsak petek ribjo večerjo, ki je zelo lepe obiskana. • Z novim letom se je začela i o v a ioba prireditev v naši slovenski laselbini. Športni klub je vabil na /ečerjo 12. januarja na Holmes \v. Udeleženci, večinoma mladi, 50 bili nad vse zadovoljni z večerom. Imeli so se zares lepo v družbi športnikov. Delali so vse mogoče načrte za bodoče delovanje. • Kot vsako leto je tudi letos epo uspela 'Pristavska Noč' v soboto 19. januarja v veliki ivorani Slovenskega doma na St. The Premier of Ontario Parliament Buildings Queen's Park Toronto. Ontario M7A 1A1 965-9353 February 6, 1980 Dear Mr. Mauko: I would like to congratulate you on your appointment to the Ontario Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship. Your willing response to serve by undertaking this sensitive assignment is most gratifying. By placing your time, knowledge and experience at the disposal of the Government and the people of Ontario through your work with the Council, you will be making an important contribution toward the social and cultural development of this Province. of office. My very best wishes for a rewarding term Sincerely, William G. Davis OBTOŽBA KOČEVSKIH GOZDOV . . . "Kri slfenska je zavpila, kliče v isoko nebo; srca miva govorijo, ne pozaite nas nikdar!" Vrnitev in pokol slovenskih domobratev in civilistov po končani digi svetovni vojni — v maju, jurju, juliju . . . 1945. Iz razdora, ki ga je imel v minulermtu v Beogradu angleški časnikarjGeorge Urban, z M. Djilasompovzemam v glavnem le tisti deibširnega razgovora, ki se tiče Sltencev. Na izreio vprašanje, kaj se je zgodilo z rnjenimi slovenskimi domobran in drugimi številnimi begunci nseca maja in junija 1945. leta.ijilas brez obotavljanja, z min vestjo, pove, da so prizna, papa izrecno poudarja, da je birito iz pragmatičnih razlogov i radikalno rešitev, pokol. Vear prav ta radikalna rešitev vtačuje in logično predpostavlja janski ukaz za pokol. Iz tega de sledi, da je takratno komunist» vodstvo s Titom na čelu dejiko odgovorno za ta brezpotiien, nesmiselen, množičf pokol slovenskih domobrsev in civilistov po končani tgi svetovni vojni, Djilas zmika odgovornosti in zvrača kio na Angleže, češ, da podobna grozodejstva?! Hoteli so jih pobiti, kar se le da hitro, tiho. Vendar jim tega ni uspelo. Iz kočevskih jam so se čudežno rešile žive priče. Slovensko komunistično vodstvo (Kardelj, Kidrič, Josip Vidmar, Bebler in drugi. . .) je prikrivalo pokol tudi svojim ožjim sodelavcem kot npr. voditelju številčno male skupine krščanskih socialistov — Kocbeku. Zaskrbljen Kocbek, pravi Djilas, je pohitel v prostore slovenskega centralnega komiteja komunistične revolucije, da se osebno prepriča o krožečih govoricah in pritajenem sušlja-nju. Slovensko komunistično vodstvo je zbeganega Kocbeka bili pobiti a bi sam Tito ukazal pomirilo in prepričalo, da so ta množičipokol, tega Djilas ne " * vrnjeni domobranci in civilisti nastanjeni v različnih taboriščih in dobro preskrbljeni. (Največja ironija dvajsetega stoletja!) Kot je naivni Kocbek verjel, da bo v komunističnem sistemu zagotovljena verska svoboda in druge osnovne človečanske svoboščine v vsakdanjem življenju praktično izvajane, tako je tudi ob tej priliki naivno verjel lažem. # Djilas to zloglasno početje ironične podkrepi, ko pravi: "Mi smo sicer vedeli, da se mu je slovensko komunistično vodstvo so po si vojaški misiji bili; zlagalo in da so bili v tem času že popolnorobveščeni, kaj vse se j vsi vrnjeni slovenski domobranci je doga' med komunistično | in številni civilisti pobiti do revolucij Jugo-SIaviji, da so : zadnjega!" nasprotn komunizma pobijali j Kočevski Rog, slovenskih in da se losledično z vrnjenimi domobrancev grob!.....Tehar- smučanje v celem letu, saj drugače nismo imeli skoraj nič snega. • Da se ne pozabijo stare navade, je dramatsko društvo Lilija priredilo na pustno soboto 16. januarja maškeradni ples v usmerjena na govor duhovnega jI 20 aprila v cerkveni dvorani na 8 slovenskem domu na Holmes Ave. Udeležba je bila zelo lepa in raz- položenje predpustnemu času primerno. • V nedeljo 27. januarja je USS godba na pihala priredila svoj drugi koncert, ki je bil nad vse lepo obiskan. Sodeloval je tudi pevski zbor Glasbene Matice in plesna skupina Kres. Navzoč je bi) ttudi župan Voinovich, njegova hčerka Betsy je flavtistka pri tej slovenski godbi na pihala. • Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu je imela svojo vsakoletno večerjo v domu na St. Clairju 16. marca. Gospa Marie Pi vik in gospod Joseph Ferra sta bila izbrana za 'moža in ženo leta'. Za to priliko je Federacija izdala tudi posebno prilogo Ameriške Domovine. V tej prilogi so skušali prikazati zgodovino in delovanje Slovenskih domov v Clevelandu. domobri in begunci isto zgodilo. Djilas li trdi, da namerni trideseti molk v angleškem parlami znatno povečuje angleške hitrega začetka vožnje in tudi hitrega zaviranja. Načrtuj naprej; napravi iz dolge vožnje več kratkih. Vzdrži se potovanja v času hitrega prometa (rush-hour). 5 Še boljše, pusti avtomobil doma. Začni se voziti z občestvenimi prometnimi sredstvi. Organiziraj skupinska potovanja v avtomobilu. Morda se odločiš za dvokolo. Morda se zaneseš celo na lastne noge. Pešačenje mesto vožnje v trgovino „na oglju" je vsekakor pameten in dobičkanosni korak.. 6 Če si misliš nabaviti nov avto, misli na majhnega. Teža avtomobila je najvažnejše dejstvo, ki zadeva kilometražo. Pomni da vsaka dodatna teža 500 kg. v vašem avtomobilu zahteva 150 do 170 več galonov na leto. | To je draga vožnja. I i I i li li II li li li II if li li li Ii Energy. Mines and Resources Canada Énergie, Mines et Ressources Canada I = "Borba naša zato je sveta, dokler gruda ne bo oteta; v boj, v boj, v boj, sovragu kletemu smrt!" Pesem upanja, pesem svobode! Peli so jih edini in iskreni borci za slovensko narodno svobodo! Borba še ni končana. Nadaljuje se v tej ali oni obliki še danes. Nadaljevala se bo vse dotlej dokler slovenski narod ne zaživi v združeni in svobodni Sloveniji! Luka Dolenje Novice iz Slovenije Ljubljanska obnovnica. Pod Bokalcami so začeli graditi zahodno ljubljansko obvoznico, ki bo dolga 9 kilometrov. Zemeljska in gradbena dela bodo trajala dve leti, ker bodo za štiripasovno cesto potrebni številni nadvozi, podvozi, osem mostov in viadukt. Avtomobilska cesta Ljubljana-Naklo. Kljub temu, da je v Sloveniji premalo denarja za vzdrževanje in gradnjo novih cest, so sklenili, da bodo še letos začeli graditi avtocesto Ljubljana - Naklo, ker je del sredstev zanjo zagotovila mednarodna banka za obnovo in razvoj in je ta kredit vpisan v meddržavno pogodbo. Ce bi z gradnjo te ceste še dalje odlašali, bi Slovenija lahko ta kredit zgubila. Sporazum za gojitev gamsov. Med Lovsko zvezo Slovenije in Lovsko skupnoist Koroške je bil podpisan sporazum za gojitev gamsov na obeh straneh meje vzdolž Karavank. Gamsi se namreč poleti zadržujejo na senčni strani Karavank v Avstriji, pozimi pa se selijo na sončno stran v Slovenijo. Po novem sporazumu bodo slovenski in koroški Jovci tega področja skupno načrtovali gojitev, lovno dobo in odstrel gamsov. Sodelovanje med Trstom in Ljubljano. Med zastopniki tehnične fakultete tržaške in ljubljanske univerze se je v Ljubljani vršilo tridnevno posvetovanje o izmenjavah predavanj in literature in o sodelovanju pri raziskavah. Maribor v številkah. Maribor ima zdaj 187.000 prebivalcev, od teh je 89.000 zaposlenih. V načrtu je razdelitev sedanje mariborske občine v šest novih občin. • Zunanjetrgovinski primanjkljaj. Lani je primanjkljaj v zunanji trgovini Jugoslavije presegel vsoto šest milijard dolarjev. Za zboljšanje tega položaja nameravajo letos povečati izvoz za eno milijardo dolarjev, na uvoz pa uvesti nove, velike omejitve (carine). Tisti, ki bodo potrebovali nadomestne dele za uvožene produkte, bodo zelo prizadeti. OB ZAČETKU PO-TITÜVE DOBE Sredi marca 1980, na predvečer po-Titove dobe, ko se Jospi Broz Tito bori s smrtjo v kliničnem centru v Ljubljani, prestolnici Slovenije, je ta številka bila zaključena. Ključno vprašanje tedaj je bilo in je še sedaj: V čem je izvor poglavitne razlike, ki bo označevala novo razdobje? Titova osebna oblast in diktatura v Jugoslaviji je bila najdaljša na svetu po drugi svetovni vojni. Osnovana je bila na njegovih zgodovinskih dosežkih ob zaključku vojne in v prvem desetletju povojne Jugoslavije, pa tudi na njegovem zelo povečanem mednarodnem ugledu prav zaradi teh dosežkov. Potem je izgledalo kakor, da Titu nič več ni moglo iti navzkriž. Obvladal je vsako zapovrstno težavo, ker je potlej vsaka njegova odločitev bila sprejeta kot "edini izhod". Toda Tito in njegov filozofski mentor Edvard Kardelj, ki je umrl februarja 1979, sta zapustila Jugoslaviji mnogo-stopenjski uradni sistem razsrediščenih striktur v (kon)federalni organizaciji oblasti in v raz pršenem ter pogodbeno "povezanem" družbenogospodarskem "samoupravlja nju". V dolgoletnem razdobju Titove vladavine ta komplicirani formalni sistem ni bil resno preiskušen. Titova ne vprašljiva osebna avtoriteta je držala dinamične tendence in možnosti sistema pod učinkovitim nadzorstvom partijskega aparata, skrbno razmeščenega v decen traliziranih sistemskih strukturah. Novo "kolektivno vodstvo" partije brez Tita in njegove nevprašljive avtoritete ne bo moglo ohraniti takega, vse pro-nicajočega partijskega nadzorstva. Po-Titovo razdobje bo zato značilno po naraščajočem uveljavljanju latentnih človekovih pravic — prek njih pa tudi resnične suverenosti narod- nih republik — v decentraliziranem sistemu, ki sta ga izoblikovala in venomer spreminjala Tito in Kardelj z vidika njune korektivne prisotnosti. Te pa ne bo več. Politični in družbeno-gospodarski sistem Jugoslavije Za presojo možnosti uveljavljanja človekovih pravic v po-Titovi dobi je potrebno imeti jasno sliko Tito-Kardeljevskih decen-tarliziranih struktur. Naslednja skica oriše decentralizirani politični sistem, ki je zgrajen iz posrednih "delegatov" iz osnovnih enot uradnega sistema ("Temeljnih organizacij združenega dela", "Krajevnih skupnosti" in "Družbenopolitičnih organizacij"). Po paritetni sestavi obeh zbornic Zvezne skupščine je politični sistem konfederalen, prek "delegatov" iz Temeljnih organizacij združnega dela pa je politični sistem povezan z družbeno-gospodarskim. Osnovno strukturo družbeno- gospodarskega sistema sestavlja- jo avtonomne "Temeljne organizacije združenega dela" (TOZD-i), ki se "pogodbeno" povezujejo v širše "Organizacije združenega dela" podjetja in ustanove) in različna "Poslovna združenja". V obeh medsebojno povezanih sistemih se bodo v po-Titovi dobi večali pritiski za spoštovanje človekovih pravic prostega mišljenja in neodvisnega delovan ja v nasprotju z dosedanjim partijskim diktiranjem v obeh sistemih. Ker je od decembra 1971 partijsko diktiranje bilo ponovno osredotočeno v beograjski cen trali, bo novo uveljavljanje človekovih pravic v decen traliziranih strukturah okrepilo samoodločanje v republikah in enakopravno dogovarjanje med republikami. Politični sistem Jugoslavije je zgrajen iz "delegatov" decentraliziranih (a po partiji kontroliranih) struktur: SKUPŠČINA S.Z.R. JUGOSLAVIJE Zvezna zbornica (220 delegatov) Zbornica Republik in Avtonom. pokrajin (88 delegatov) I SKUPŠČINE REPUBLIK IN POKRAJIN (8) Zbornica združenega dela Zbornica občin Družbenopolitična zbornica SKUPŠČINE POSAMEZNIH OBČIN (501) Zbornica Zbornica združenega ; dela krajevnih sk^jnosti Družbenopolitična zbornica Temeljne organizacije združenega dela (TOZDi)* Krajevne skupnosti* SZ* (oz. S v TOZD-ih) "predlagajo" in "potrdijo" kandidate za VSE delegacije/ delegate POLEG TEGA, da "delegirajo" tudi SVOJE odbornike (v Družb.-pol. zbornice). *'Povrhu tega so vse^"družbeno-politične organizacije" (SZ, S, itd) kreacije ZK kot orodje njene "vodilne vloge" v političnem in družbeno-gospodarskem sistemu. Funkcionarji "Družbeno-političnih organizacij" so člani ZK in so za te funkcije določeni v smislu partijske "kadrovske" razporeditve. Družbeno-politične organizacije v kraj. skupnostih ZK** = Zveza komunistov SZ* = Socialistična zveza S* = Sindikat Predsednik Carter o obrambi Jugoslavije V teku svoje časnikarske konference dne 13. februarja 1980, ko se je Tito boril s smrtjo na ljubljanski kliniki, je ameriški predsednik Carter odgovoril na kočljivo vprašanje o * obrambi Jugoslavije: "Vprašanje: Gospod predsednik, nekoč (pred izvolitvijo za predsednika — C. Ž.) ste izjavili, da niste bili gotov ali naj bi ameriške sile sploh kedaj bile uporabljene za obrambo Jugoslavije. Maršal Tito je bolan. Ali v luči Afganistana še čutite tako (kot ste takrat)?" "Odgovor: Imeli smo podrobne razgovore z voditelji Jugoslavije, tudi z Maršalom Titom, ko je, ne tako dolgo tega, bil tu. Splošna ocena, ki so nam jo dali in ki jo sprejemam kot točno, je ta, da je Jugoslavija močna, odločno neodvisna, pogumna, dobro oborožena dežela, ki se more sama braniti. Ce bi se obrnili na nas, da bomo ljudstvu Jugoslavije kakršnokoli pomoč, bi mi tak apel resno upoštevali in storili, kar bi, po našem mnenju, bilo najboljše zanje in za nas. Pred kratkim sem imel številne pogovore z drugimi važnejšimi evropskimi voditelji glede potrebe, da okrepimo naše odnose z Jugoslavijo in da jo obranimo kot neopredeljeno deželo, da ne bi bila obvladana ali uspešno ogrožena s strani Sovjetske zveze. Podvzeli bomo kakršnokoli akcijo, ki je potrebna, da uresničimo te cilje — toda v skladu z dejansko potrebo in posebno zahtevo od strani Jugoslavije same." (THE NEW YORK TIMES, 14. februarja 1980.) ZA ZAVAROVANJE SLOVENSKE SUVERENOSTI (SLOVENSKA DRŽAVA, Julij- Avgust 1970) Zle posledice sovjetske zasedbe Češkoslovaške in nadalnje grožnje Brežnjeve doktrine o omejeni suverenosti „socialističnih" držav — času, ko je treba računati z možnostjo bližnjega zaključka Titovega osebnega režima v Jugoslaviji — povzračajo upravičeno zaskrbljenost slovenskih ljudi. Spričo teh negotovosti Slovenci čutijo potrebo po pospešeni izpolnitvi in utrditvi svoje republike, v kateri hočejo videti obnovitev prvotne slovenske državnosti — ki je politični zgodovini fevdalne Evrope dodala svojstveno demokratično prvino — in uresničenje novodobnega programa Zedinjene Slovenije, za katero so se morali boriti več kot sto let. Podpisani Slovenci iz dežel „zahodnega" sveta, ki smo prosti omejitev in groženj, ki bremenijo državljane „socialističnih" dežel srednje in vzhodne Evrope, smatramo za svojo dolžnost, da v tem kritičnem času prehoda obvestimo svoje rojake v Sloveniji o naših skupnih pogledih na osnovno vprašanje, kako bi Slovenija zavarovala svojo narodno-politično bodočnost. V mislih imamo deset poglavitnih sedanjih potreb: 1. — Predstavniki slovenskih oblasti, kulture in gospodarstva morajo poudariti in razglasiti izvirno Suverenost slovenskega naroda v državnem okviru slovenske republike. 2. — Slovenska državna skupščina in vlada morata uveljaviti pristojnost slovenske republike, da v zavarovanje svoje suverenosti za enakopravnost slovenskega naroda in za dobrobit slovenskih ljudi razpolaga z vsemi oboroženimi silami in obrambnimi napravimi JLA na slovenskem državnem ozemlju. 3. — Da bo v skladu z njeno izvirno suverenostjo Sloveniji omogočene enakopravno soodločanje zveznem merilu, mora paritetni zvezni Zbor narodov dobiti značaj edine zvezne zbornice. 4. — Tak predstavniški Zbor narodov bi moral uvodoma sprejeti soglasen sklep in zavezo, da bodo suvereni zvezni narodi medsebojne probleme reševali enakopravnim dogovarjanjem in da se bodo skupno zoperstavili vsakemu poskusu nasilnega vposeganja v svoboden razvoj njihovih odnosov tako od zunaj kot od znotraj. Ako bi ta slovenska pobuda bila odklonjena ali bi postala neučinkovita potem, ko bi že bila sprejeta, bi morali slovenska državna skupščina in vlada uveljaviti potrebne lastne ukrepe za učinkovito zavarovanje suverenosti in celovitosti slovenske republike, vklju-čivši pravico do odcepitve, ki so si jo narodne republike pridržala ob nastanku povojne zveze. 5. — Da bodo pristojnosti preurejene zveze usklajene z njenim doponlilnim značajem kot skupnega sredstva suverenih narodnih republik za okvirno urejanje sporazumno dogovorjenih skupnih zadev, bo* treba odpraviti vse podedovane centralistične funkcije sedanje federacije. 6. — Za neovirano delovanje tako usklajenih zveznih odnosov bo treba sedež preurejene zveze prenesti iz jugotežne prestolnice srbske republike v nevtralnej-še mesto, bliže težišču večnarodne zveze, ki ne bo izpostavljeno neposrednim vplivom in pritiskom — al celo ponovitvi nasilnih udarov — centralističnih sil in navad, ki so se v petdesetih letih osredotočene oblast zakoreninile v unitarističnem Beogradu. 7. — Prihranki dosedanjih presežnih dajatev centralistični federaciji — ker so povojne slovenske dajatve beograjski vladi bile nad kakršnimkoli enakopravno in pravično zasnovanim zveznim razmerjem in ker se bodo tudi skupne dajatve decentralizirani zvezi močno zmanjšale — in dopolnjene suverene pristojnosti slovenske republike bi morale i biti v prvi vrsti usmerjene v tako razvijanje Slovenije — od gmotne infrastrukture do najvišje kulture — ki bo nudilo privlačne možnosti domače zaposlitve in stvar Jalnosti slovenskim ljudem vseh predelov, slojev in .strok, da jim ne bo več treba množično odhajati za boljšim delom in kruhom v tujino. 8. — Slovenija mora odločno in hitro — dokler je še čas — odpraviti sramotno zapostavljanje svojih dednih kmetij s tem, da bo dvignila njihov hektarski obseg do stopnje zmogljivosti mehaniziranega družinskega obdelovanja z dopolnjevalno pomočjo lastnega zadružništva samostojnih kmetov. 9. — Slovenska republika mora utrditi svoje odnose s sosednimi deželami Koroške, Štajerske in Furlanije-Julijske krajine za plodnejše sodelovanje v skupnem prometnem, turističnem in širše gospodarskem prostoru, pa tudi v tako oporo sloven skim narodnim manjšinam, da bodo poleg drugih državljanskih pravic dosegle tudi jezikovno in kulturno enakopravnost in tako postale tvorna vez med tremi ljudstvi, ki se stikajo v alpsko-jadranskem zaledju tržaškega zaliva. (Nadaljevanje na naslednji strani) Vredno in koristno je, da ob začetku po-Titove dobe ponovno I Slovencev v svetu z dne 25. junija j nimi spremembami leta 1971, ki Jjo v konfederacijo suverenih objavimo reprezentančno izjavo]1970- skoraj eno leto pred ustav-1so formalno preuredile Jugoslavi-Jrepublik: MIHAJLOV OPTIMIZEM Avstrijska revija Integral, ki izhaja na Dunaju, prinaša v 2. številki letošnjega leta prispevek Mihajla Mihajlova, Jugoslavija po Titu (Jugoslawien nach Tito, št.2, 1980, str. 21). Mihajlov je mnenja, da sta po Titovi smrti možna samo dva izida: razvoj v pluralistično družbo ali pa še bolj radikalni totalitarizem. Mihajlo je optimističen, da se bo Jugoslavija razvila v pluralistično družbo. Svoj optimizen gradi na treh glavnih razlogih: 1. Vsaj četrtina delavstva v Jugoslaviji je bila zaposlena na Zapadu in pozna pomanjkljivosti enostrankarske diktature. 2. Po tolikih čistkah stranka ne predstavlja več prave moči v državi. Oblast je osredotočena v tajni policiji in v vojski. Vojaško-policijska diktatura pa nikdar ne traja dolgo in jo prej ali slej zamenja demokracija. 3. Zgodovina kaže, da sledi odhodu ustanovitelja in dolgoletnega voditelja komunistične stranke liberalizacija. Tudi se pojavi borba za oblast. Obe skupini — ona ki hoče več demokracije in ona, ki hoče poostriti diktaturo, bosta uvedli proces de-titokracije. Jugoslvaija se nahaja v podobne položaju kot je bila J. 1948. Kakor je Zapad takrat omogočil, da Jugoslavija ni podlegla Sovjetom, tako je tudi danes važno, da pomaga Zapad demokratičnim silam v Jugoslaviji, da bodo izšle iz tega trenja zmagoslavne. Brežnjeva doktrina in Jugoslavija V isti številki revije piše J.F. Balvany o beograjski izjavi in Brežnjevovi doktrini (Belgrader Erklärung und Breschnew-Doktrin. 2, 1980, str. 22). Po njegovem menju je sedanja zdravstvena kriza Tita posledica pritiska, ki so ga izvajali nad njim ob njegovem obisku Moskve septembra 1971 v nepretrganih "razgovorih" celih 24 ur. Ta pritisk je povzročil Titu motnje krvnega obtoka. Poslanik Hans Keller je moral osebno prinesti posebna zdravila zanj iz Švice. Velike čistke, ki so sledile, so bile uradno naperjene proti "nacionalističnim, separatističnim, liberalnim" in podobnim elemen-ton, v resnici pa je Tito odstranil osebe, ki niso uživale zaupanja Moskve. Po tej razlagi so Sovjeti pristali, da sme igrati Tito vlogo "neuvrščenega" politika, toda po njegovi smrti se bo morala Jugoslavija zopet podrediti sovjetskemu vodstvu. Balvany se sprašuje, ali bo Sovjetska zveza zahtevala plačilo računov po Titovi smrti, i Milova Djilas zopet obsojen V spomin dobremu Slovencu dr. Leopoldu Humarju nekaj članov Slovenske Narodne Zveze daruje za „Slovensko Državo" (U.S. A.) $200.— C HVALA { - rosAiertAtt. : 3 Ker jugoslovanska cenzura ne dovoljuje objavljanja kritičnega tiska, sta izdala jeseni 1. 1979 Djilas in Mihajlov (ki je trenutno v ZDA) razmnožen leposlovni list Satnik. Obema je režim prepovedal, da bi smela kaj objavljati v tisku. Djilas je bij obsojen na denarno kazen, za Mihajlova so pa izdali zaporno povelje. Djilas pripravlja tudi obširno politično-filozofsko delo Oblast, v katerem namerava govoriti o svojem prelomu s partijo in o vsem preganjanju, kateremu je bil izpostavljen. Ražim si seveda prizadeva, da bi mu ta načrt preprečil. OB ZAČETKU PO—TITOVE DOBE (Nadaljevanje s j prejšnje strani) 10. — Razširjene pristojnosti slovenske republike strokovnosti in potrebne varščine njene suverenosti bo morala podpirati okrepljena narodna zavest in družbena solidarJ nost vseh plasti slovenskega ljudstva. Zato bo treba 96 odstotkom državljanov slovenske republike, ki niso člani Zveze komunistov, zagotoviti od slednje neodvi sno in enakopravno udeležbo pri političnem odločanju "o razvoju Slovenije v smislu demokratičnega pluralizma. Slovenske* šole bodo morale poleg temeljitejše zavzeto gojiti omikano nacionalno osveščenost slovenske mladine s posebnim poudarkom na humanističnih koreninah in izraznem bogastvu slovenske kulture, ki je slovenski narod izoblikovala in je nenadomestljiva osnova njegove bodočnosti. Slovenski Cerkvi pa bo treba zagotoviti enakopravno svobodo za sodobno nadaljevanje njenega dvanajststoletnega verskega, nravno vzgojnega, dobrodelnega in plemenito združevalnega poslanstva, ki presega spreminjajoče se politične in nteresne razlike in delitve, s katerimi se Cerkev po svojem bistvu ne more iztovetiti. Ko ta spoznanja o nujnih narodopolitičnih potrebah Slovenije sporočamo svojim rojakom doma n po svetu, se podpisniki tega obvestila zavezujemo, da bomo zahteve po enakopravni in zavarovani suverenosti svoje rojstne domovine odločno in vztrajno podpirali, dokler ne bodo izpolnjene. V ta namen somo ostali v potrebnem medsebojnem sodelovanju. 31. maja 1970 Reunion Hochsteingasse 1980 Nekdanji prebivalci študentov-skega D.P. taborišča v Hochsteingasse v Gradcu se bodo zbrali za konce tedna 24. in 25. maja 1980 v Quail Hollow Inn, kakih 30 milj vzhodno od Clevelanda. Sestanek organizirana Uroš Roessmann, M.D., 3001 Corydon Rd., Cleveland Heights, Ohio 44118. Ob novem letu 1975: (SLOVENSKA DRŽAVA, Januar 1975) Slovenci v svetu Slovencem v domovini S S S Uvodna pripomba: Ko sem minulo poletje bU na — študijskem potovanju t Evropi, so se številne razgovori ■■ *m z zahodne-evropskimi preučevale! Jugoslavije bi z ugled-2 S Sniml slovenskimi znanci redno kdn6avall s temle vpraC s S s Šanjem—Kaj bi v tem razdobju velike negotovost bi ■ 5; zaskrbljenosti glede bodočnosti Jugoslavije in posebej i probleme, in razsodno poskušajo oboje pravilno povelj S j; Vprašanje je bilo postavljeno tako, da bi odgovor S nanj moral biti brez prizvoka kake vseznalosti ali videza, S S ™ kot da gre za domišljavo poseganje v domače zadeve S S — ljudi na slovenski zemlji. Skratka, sporočilo bi moglo — biti koristno le, če bi vsebovalo analitično razmišljanje, S S ki bi s svojo globljo informatlvnostjo nudilo dobrohoten S S S a odmaknjen prispevek k lastnemu razpravljanju nepo-SS5 sredno prizadetih ljudi v Sloveniji ter bi vplivalo kot — — ™ zaželena moralna opora pri neizbečnem bližnjem odlo-5 čanju suverenega slovenskega naroda na njegovi zemlji. S S S It teh razgovorov Je £e pred mojim povratkom v. S 5 S Ameriko nastal prvi osnutek takega razmišljanja. Na » osnovi tega osnutka je od avgusta naprej sledilo na-S dalnje izmenjavanje misli in formulacij, v širokem S S S! spektru uglednih slovenskih osebnosti na štirih kontl-™ ¡5 E neritih. Tako je dozorelo besedilo, ki v jedru tako ■ blizu odraža skupne značilnosti sodobne slovenske m inisli v-svobodnem svetu kot jih je moč doseči. S S! S To ne-organizacijsko, ne-odborovsko in neformalno — — razmišljanje o bližnjih slovenskih dilemah objavljam j v upanju, da bo doseglo Slovence, kjerkoli žive, po-! S sebno pa v Sloveniji, za katere usodo gre.) Slovenci, živeči v svetu, se obračamo na rojake v domovini, da skupno razmislimo o usodi slovenskega naroda in Slovenije, s katero nas povezuje poreklo in za katere usOdo ostajamo zavzeti. V tiskovni sklad Mirka Geratiča za S.D. so daroval: P. Kaiist Langerholz, OFM, $10, Ludvik Jelene $10, Lojze Gregorič, dva neimenovana po $10, Dr. L. Leskovar $20, g. Anton Gaber $10, Dr. Lojze Arko $5 in Janko Tajč man $2. Prisrčna hvala, - posnemaj te! Uprava S.D. Slovenski narod je po izgubi rane državne samostojnosti v Karantaniji živel vselej v okviru širših državnih tvorb: pod gospodstvom bavarskih vojvod, frankovskih kraljev; nemških in avstrijskih cesarjev; na severovzhodu pod Madžari in v Primorju pod Benečani; po letu 1918 pa ozemeljsko okrnjen v j državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo je po drugi sve. tovni vojni nasledila "socialistična" Jugoslavija. Prek krščanstva je slovenski narod kot prvi med Slovanskimi ljudstvi bil vključen v novo se porajajoči evropski kulturni krog. V okviru državnih tvorb, v katerih je živel, je sodeloval pri graditvi porimske evropske omike, katere območje se je končavalo ob vratih Bizanca in pozneje ob mejah Turčije na Balkanu. Bil pa je tudi izpostavljen asimilacijskim prizadevanjem in pritiskom večjih sosednih narodov, posebno v dobi evropskega nacionalizma in njegovih imperialističnih zlorab v 19. in 20. stoletju. Toda CIRIL A. ŽEBOT Profesor, gospodarskih ved Georgetown University, Washington, D.C. Iz vojne, okupacije in revolu- pešnemu vrhunskemu obnav-cije je leta 1945 nastala nova ljanju mirnega sožitja še ni državna tvorba, ki si je privzela razjasnjeno in nasprotstva in-predvojno (šestojanuarsko) ime.' teresov podtalno trajajo nap-državno ureditev pa prevzela od rej, ni prepričljivega zagoto- slovcnski narod, ' ki je privzel in sebi prioblikoval - moderne življenjske načine in navade srednjeevropske, civilizacije, je v tem neenakem boju z nacionalističnimi pritiski z njemu lastno žilavostjo ohranil svojo narodno individualnost navkljub pomanjkanju lastne državnosti. Ob razpadu habsburške monarhije je 29. oktobra 1918 oklical svojo svobodo in dva dni zatem postavil lastno narodno vlado ter tako izjavil in uveljavil svojo suverenost kot naravno pravico vsakega naroda, ki ima lastno politično zavest in voljo. Povezava s. Srbi in Hrvati v skupno državo, ki je temu zgo. dovinskemu trenutku sledila, je bila improvizirana .kot da bi šlo le za razširjeno Srbijo; to je sopovzročilo, da je bila od Slovenije odtrgana na zahodu in severu cela tretjina narodnega ozemlja. Nova drŽava ni temeljila na zavesti kulturne skupnosti in političnega sožitja na dogovorjenih osnovah enakopravnega sodnžavja, temveč je krhko slonela predvsem na starem strahu in odporu do nekdaj vladajočih nemških Avstrijcev in Madžarov, ki so si bili leta 1867. razdelili oblast nad ostalimi narodi habsburške monarhije. Nedorečeno" "zedin-jenje" v okoliščinah leta 1918 ni moglo premostiti zgodovinskih razlik med posameznimi sestavnimi "deli rocdinega naroda". Država je od vsega po-četka tavala od krize do krize, od v bistvu oktroirane centralistične vidovdanske ustave leta1 1921- prek dvorsko-vojaškega puča leta 1929, umora kralja Aleksandra leta 1934 do srbsko-hrvatskega "sporazuma" leta 1939 in marčnega puča leta 1941; v drugi svetovni voini se je sesula kot kaka koliba postavljena na pesek minulih političnih okolnosti. Sovjetske zveze. Kakor v Sov-1 jetski zvezi je bila tudi v Ju. goslaviji izvedena formalna fe-deralizacija, nastalo je šest republik, od katerih je ena bila Slovenija. Ta federalizacija pa je v bistvu ostala na papirju, •kajti edina nosilka politične volje in moči ter oblikovalka družbenih okvirov in pogojev je bila komunistična partija, v kateri je takrat odločalo — in sedaj ponovno odloča — načelo "demokratičnega centralizma". Ta stranka ni tipela — in tudi danes ne trpi —r poleg sebe nobenega drugega samostojnega političnega dejavnika. v Tudi ta nova Jugoslavija, ki sama sebe naziva socialistično, ni zmogla ustvariti zavesti skupnosti in solidarnosti .med narodi in narodnostmi, ki žive v državi. ' Stara nasprotja so oživela, pojavila pa so se še nova in to v obsegu in izrazitosti, ki presegata predvojne razmere. Medtem, ko so se pred vojno notranja nasprotja izražala v okviru - pluralizma političnih strank, fci so v-bistvu temeljile na narodnostnih osnovah, so se po vojni, ko je ta pluralizem bil pregažen, preselila v vladajočo komunistično partijo. Štri_ zaporedne ustave poleg več delnih ustavnih sprememb v treh desetletjih so zgovorem dokaz, da ta država ni notranje konsoli-d i rana... PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO I vila za trajno ohranitev svetovnega miru. Vsak regionalni konflikt utegne povzročiti širše posledice, ki jih ni vselej moč predvideti še manj pa preprečiti. V tej zvezi se spričo notranje neustaljenosti Jugoslavije znova zastavlja vprašanje bodoče usode Slovenije. Povdarili smo temeljno črto slovenske zgodovine, namreč da šo Slovenci živeli in še živijo v državnih okvirih, v katerih konec koncev odločajo drugi. Ker v moderni zgodovini slovenski narod ni imel lastne države, mu v znatni meri še primanjkuje potrebne državno politične zavesti, zavesti na-cije. Tipično za slovensko politično zgodovino je bilo, da so se Slovenci navadili preveč misliti v uokvirih trenutno obstoječih državnih tvorb, da se na \le-te zanašajo, se jih togo oklepajo celo v prelomnih razmerah, ko se že kaže nevarnost, da ti okviri odpovedo, slovenski narod pa ostane — tudi zaradi pomanjkanja lastne državno-politične zasnove — predmet odločitev tujih sil. Spričo omenjenih nevarnosti, ki spremljajo državne in med-narodno-politične pretrese . in spremembe v današnjih razmerah, ne more noben razsoden človek misliti na spodkopavanje Jugoslavije, pa naj še tako odločno odklanja njeno sedanjo notranjepolitično ureditev; po drugi strani pa se je prav tako potrebno zavedati, da ne obstajajo niti notranjepolitična jamstva niti zunanjepolitična poroštva, ki bi prepričljivo zagotavljala njen trajni obstoj. . Namen tega pisma ni podajati podrobno kritično analizo tridesetletne vladavine komunistične stranke v Jugoslaviji in Sloveniji. Sedaj nam gre za nekaj drugega, važnejšega. Vkljub reakcionarni zaobrnit-vi partijskega režima decembra 1971 stopa generacija, ki je po vojni oblikovala oz. nadzirala družbena dogajanja v Sloveniji, polagoma a neizbežno v ozadje. Na vseh življenskih področjih, tudi na politični ravni, jo nadomeščajo novi rodovi, ki podedujejo probleme, ki jih vojna in revolucijska generacija ni mogla' ali ni znala rešiti. Teh novih rodov ne označuje vez skupnosti, porojena v borbi za oblast, jih pa tudi ne obtežuje breme že dolgo anahronističnega, iracionalnega sovraštva do nekdanjih nasprotnikov in sploh do ljudi, ki po svoje mislijo. | V svetovnem merilu temelji | mir na Se vedno občutljivem ravontežju jedrskih velesil. Poleg tega ta mir vedno znova motijo regionalni konflikti. Doslej se je posrečilo omejiti ali odstraniti lokalna ognjišča teh sporov. Ker pa. osnovno razmerje med obema jedrskima velesilama vkljub doslej us- Ta položaj narekuje slovenskemu narodu spoznanje, da je vkljub svoji številčni skromnosti in izpostavljenemu zemljepisnemu položaju konec koncev navezan na samega sebe in da si bo v času preizkušenj" —kot že v preteklosti — moral zagotoviti svojo bodočnost iz lastne prevdarnosti, spretnosti in moči. Skratka, moral bo ukrepati kot samostojna politična nacija, moral bo svetu, tako sosednjim nacijam kot velikim silam, javno izraziti in z dejanji izkazati lastno politično voljo in državno-politično zasnovo. Nosilec te "volje in za-I vesti more in mora biti ljudstvo ' na slovenskih tleh in izraziti jo mora na tako jasem in prepričljiv način, da ju bo tudi svet spoznal, to je, da se v bodoče o Sloveniji ne bo več go-,-vorilo iri ukrepalo kot o razpoložljivem zemljepisnem področju, temveč da bo svet moral računati tudi s Slovenci kot z državno-politično nacljo, ki hoče in zna biti »"na svoji zemlji svoj gospod". Vkljub političnom pomanjkljivostim, ki so označevale Slovence pred in med obema svetovnima vojnama in po njiju, pelje zgodovinska pot slovenskega naroda vendarle navzgor. Z lastnimi življenjskimi močmi in trmasto voljo je v zgodovini obstal in se vključil kot enakovreden člen v evropski kulturni krog. Sedaj pa mora nastopiti tudi kot suveren narod v modernem času. Najti mora tudi svoj politični odnos do občestva narodov. Pri tem bo moral odvreči marsikateri balast preteklosti, otresti lse občutka "majhnosti" saj so v vseh delih sveta suvereni narodi, ki so številčno in ozemeljsko manjši od Slovencev, poleg tega pa ima Slovenija skoraj edinstvene dopolnilne prednosti — odreči se miselnosti "dednih sovražnikov" in se zanašati bolj nase kot na druge —skratka uravnavati svoje odnose do drugih narodov realistično, na temelju obstoječih interesov in možnosti. Slovenske manjšine izven Slovenije, kateri ohranitev je zadeva vseh Slovencev, naj ne bodo ovira temveč naj postanejo most za ustvaritev -novih in zanesljivih odnošajev do sosedov. Ta • novi korak v vgodovini slovenskega narod bo morala napraviti generacija, ki sedaj prevzema odgovornost za usodo naroda. Storiti pa ga bo mogla le, ako se bo zavestno otresla hipotek preteklosti in uresničila učinkovito sodelovanje vseh slovenskih narodnih sil., •To spoznanje bo moralo biti stvarno in pravočasno. Zgodovinski premiki ne čakajo nepripravljenih. Podobno kot zunanji svet se tudi Slovenci ne morejo več izogibati prvemu vprašanju, kakšna bo usoda narodov Jugoslavije po političnem odhodu že skoraj 83-letnega državnega poglavarja in partijskega šefa Josipa Broza Tita. Slovenci doma morajo o tem temeljito a naglo razmisliti. Slovcnci V svetu, kjer se lahko neovirano izražamo, pa moramo tudi o tem sedaj najbolj perečam in nič več kočljivem vprašanju odkrito spregovoriti, ker ta sedanja nejasnost povzroča občutek nevarnosti, kakor naraščajo negotove okoliščine. Teh pa je spričo notranjih različnosti in nesoglasnosti v današnji Jugoslaviji mnogo ne le med narodi temveč tudi v republikah in v vladajoči partiji, posebno po udaru v Karadjordje-. vem 1. decembra 1971. Udarni režim partisjke "stare garde" je po Karadjordjevem izločil tedanja bolj sproščena in daljnovidnejša republiška vodstva, znova uvedel neposredno oblast zoženega partijskega, vrha v Beogradu in s tem za-, ostril različnosti in nasprotstva, ki naj bi jih po ustavnih spremembah junija 1971 začeli sporazumno reševati. V tem ponovnem nasilnem okviru so se poleg stopnjevanja političnih napetosti ^ tudi po-, slabšale nakopičene socialne in gospodarske težave — nenadomestljivo propadanje družin? skhi kmetij," množično izseljevanje in zaskrbljujoči proble^ -mi povratništva spričo visoke domače brezposelnosti, zmal|- • Japonska televizijska družba f Nippon je bila pred kratkim v Kanadi z namenom, da filma projekte stanovanjskih zadrug. • Ameriška študentovska zadruga NASCO bo prodajala angleško verzijo igre "Zadružno i mesto" (Co-op City). Igro so izdal i i v francoski verziji v Quebecku. Namen igre je pokazati, da je sodelovanje najboljše sredstvo za dosego tako osebnih kot družbenih ciljev. Naslov NASCO v ZDA je: NASCO, Box 7293, Ann Arbor, MI, 48107, v Kanadi pa: Box 100, Station A, Ottawa, Ont., KIN 8VI. čena gospodarska in socialna struktura, verižno neplačanje dolgov in najvišja stopnja inflacije v Evropi. Obstoja resna nevarnost, da bi Titov odhod ta dogajanja prehitel in presenetil sedanji centralistični režim. Negotovost, ki je povezana z možnostjo Titovega skorajšnjega ali celo nenadnega odhoda, je še večja, ker si je njegova •tridesetletna osebna vladavina privzela videz nekakšne žive legende predvsem zaradi izredne začetne pomoči v Zahoda, najprej- v sklopu zavezniške vojne strategije in diplomacije, po ,vojni pa kot prispevek k zavarovanju Evrope pred novim sovjetskim imperializmom. Te fcasovno pogojene, in poosebljene "legendarnošti" ne more od Tita podedovati noben oseben naslednik — ne Srb, ne Hrvat, pa tudi ne kak prilagodljivejši ".beograjski Slovenec". Tita lahko nasledi le tak ali drugačen neosebni režim, ki bo — tbrez njega — moral stati na lastni učinkovitosti ali pa bo padel pod težo lastne neuspešnosti. , Ena rešilna možnost bi bil nagel resnični sporazum med narodi in republikami. Tak sporazum si je moč zamišljati le na osnovah suverene enakopravnosti, kot se je bila začela razvijati v petletnem razdobju med padcem Aleksandra Ran-koviča julija 1966 in nrw Tesnejšo ustavno spremembo junija 19-71. Z ozirom na globine . in razsežnost različnosti in nasprotij med narodi in republikami "bi karkoli manj kot tak prostovoljni sporazum med enakopravo suverenimi pomenil nadaljevanje centralističnega nasilja. Po Titovem odhodu bk se tak zati-ralni režim moral vse bolj stopnjevati, ker bi manjkala teža Titovega osebnega vpliva. Naraščujoče nasilje pa bt" povzročilo tako zaostrovanje od-osov, da ga brez Titove obvla-dovalne avtoritete ne bi bilo mogoče dolgo obdržati. Nadaljevanje sedanjega udarnega režima po Titovem odhodu bi zato postalo le kratkotrajni prehod — ali k resničnemu sporazumu o prostovoljnem, jasno opredeljenem in učinkovito zavarovanem sodržavju ali pa v medsebojno obračunavanje. Ponovno obračunavanje bi zaradi nakopičenih nasprotij in starih sovraštev — ne le med Srbi in njim sosednimi Hrvati, Albanci, Bosanskimi Muslimani in Makedonci, temveč tudi znotraj posameznih narodov — lahko razplamtelo v širše konfrontacije in odkrite spopade, ki bi mogli ohromiti ali razkrojiti državne vezi. V tem času, ni verjetno, da bi sovjetsko vodstvo podvzelo tak vojaški vpad • Slovaški list "Slovak v Amerike" je praznoval lani novembra 90letnico svojega izhajanja. Je najstarejši slovaški list v ZDA. in zasedbo proti narodom Jugoslavije, kot ga je proti Cehom in Slovakom leta 1968. To pa nikakor ne pomeni, da ne bi Moskva v Beogradu na razne načine poskušala posred-. no podpreti centralistične sile — ali pa zanetiti medsebojna nasprotstva v "vročem pasu*' v Bosni in okoli nje, kjer se sovražno prerivajo Srbi, Hrvati, Muslimani, Makedonci in Albanci—ali celo obje ' hkrati— vse z istim namenom, da odstrani ostanke "heretičnega" samoupravljanja in republiških avtonomij ter tako poveča svoj pritisk -in razširi svoj vpliv ob Jadranu in Egeju. Ta pregled - dogajanj, ki so možna ali verjetna v zvezi s političnim odhom Tita, vodi k dokaj jasnemu zaključku. Osnovni interesi ^slovenske varnosti in bodočnosti narekujejo Slovencem, da si zrelo prizadevajo za pravočasen /sporazum o prostovoljnem sodržavju med. narodi in republikami. Republiški prvaki, ki jih je udarni režim izločil, kot Stane Kavčič v Sloveniji, Savka Dabčevič na Hrvatskem, Marko Nikežič v Srbiji in Krste Crvenkovski v Makedoniji, ter njihovi prijatelji in sodelavci bi morali še enkrat apelirati na predsednika Tita in svoje narode za obnovitev suverenega sporazumevanja, kakršno je omogočilo konfe-deralno preureditev junija 1971. Ponudili naj bi svojo pomoč za ohranitev mirnih , odnosov med sosedskimi narodi v kritičnem razdobju prehoda tudi v primeru, če se ne bi mogli sporazumeti za prostovoljno sodržavje. Za vse bo boljši miren razhod kot pa krvavo obračunavanje z nedoglednimi posledicami. Ce bi Ttovemu odhodu sledilo medsebojno obračunavanje ali miren razhod med Srbi in Hrvati, bodo Slovenci morali zavarovati svoj mir in neodvisnost z ncomahljivim uveljavljanjem svoje državne suverenosti na ozemlju slovenske republike. Ta naravna pravica in ustavna prerogativa bi v takih okoliščinah za Slovenijo postala njena zgodovinska dolžnost. Za njeno izpolnitev bo potrebna, da jo vse slovenske narodne sile pravočasno spoznajo in temu spoznanju primerno enotno ravnajo. Slovenci v svetu smo različnih političnih naziranj, vsi smo pa pristaši političnega pluralizma v okvirih resnične demokracije. Kadar gre za osnovna vprašanja usode slovenskega naroda, smo pripravljeni za skupno spoznavanje in ravnanje. Naše odločno odklanjanje enopartijske vladavine nam ne veže rok, ko gre za usodo naroda. V svetu bomo v še večji meri kot doslej glasniki te skupno zavesti in' volje slovenskega naroda. • V 21. številki (1979) Nove Hrvatske sprašuje neki slovenski delavec, podpisan s kraticami J.R. Nemčija, zakaj ne bi bilo mogoče, da bi tudi nekomunistični Slovenci organizirali lastno razstavo slovenskih knjig na Mednarodni knjižni razstavi v Frankfurtu, kakor so to organizirali Hrvati. Dopis je naslovljen "Razmišljanja jednog Slovenca u povodu Medjunarodne izložbe knjiga". • Kmetovanje postaja bolj privlačno. Dekanat poljedelskega kolegija univerze v Guelphu, On-tario, je ugotovil, da si je izbralo 26% diplomirancev kmetijstvo kot poklic, dočim se jih je odločilo za kmetijstvo 1. 1967 samo 5%. Nekritična obdelava odmaknjenih dogodkov Politični profil F.J. Straussa Dr. Leopoldu Humarju - v spomin Vsebina nove knjige "Sramota počasi umira", ki jo je napisa) poklicni časnikar Janez Cucek, je 1938. leta podpisala zunanja ministra obeh držav Molotov in Ribbentrop, je postavila sloven- podobna hudourniku, ki ob ske komuniste v nič kaj prijetno nenadnem neurju bobneče obere družbo: Hitlerjevo nacistično bregove in odnese v ravnino ves Nemčijo. Od tega dne dalje so mogoči material in ga končno odloži v zaporednih zavojih struge. Podobnih knjig je že bilo nekaj na slovenskem knjižnem trgu. Vse so si podobne v tem, in na žalost tudi ta ni izjema, da so polne sovraštva in da nekritično obravnavajo dogodke. Pisčeva retroaktivna mnenja, slovenski komunisti sodelovali z nacistično Nemčijo, napadali pa Anglijo, Francijo, Ameriko in ostali svobodni svet. 3. Ob napadu nacistične Nemčije na bivšo Jugo-Slavijo, so slovenski komunisti odkrito sodelovali z nacisti, pomagali sestavljati sezname vseh vidnej- Planinko Titanska borba med Schmidtom in Straussom bo neusmiljena konfrontacija kaj vse bi morali Slovenci medlih Slovencev, sabotirali ukrepe trojno sovražno okupacijo v zadnji | bivše kraljeve jugoslovanske voj-vojni napraviti, imajo v celoti i ske, nagovarjali vojake da naj se kominternsko oznako in so prav zato s slovenskega narodnega stališča nesmiselna, škodljiva, protinarodna in bi kot taka še bolj zaostrila okupatorske ukrepe in s tem povečala že itak nepopisno trpljenje okupiranega slovenskega naroda. Realizacija njegovih predlogov bi med sloven skim narodom povečalo zmedo in koristila le komunistom, ki so se prizadevali ustvariti le "situacij-ske pogoje" za uspešno komunistično revolucijo. Veliko bolj pametno bi bilo, da bi vsi brez izjeme gledali na to, da kot narod v celoti preživimo vojno vihro in trojno okupacijo s kar se le da malimi življenjskimi žrtvami in preprečimo materialna razdeja nja in splošno narodno obubožan-je. Tako so delali skandinavski narodi, Cehi, Slovaki, Francozi in drugi. Podobno bi moral ravnati tudi številčno mali slovenski narod. Številčno mala, a organizacijsko dobro povezana slovenska komunistična partija, ki je takrat štela po izjavi komunista prof. Lojzeta Gerbca le dobrih 375 članov, pa je slepo sledila navodilom Kominterne namreč, izkoristiti vojno in trojno okupacijo za komunistično revolucijo. Pifc'éc tarna,- da je slovenska politična emigracija različnih političnih pogledov, mišlenj in posledično razdvojena. Zaskrbljeni časnikar ima delno prav, vendar se v bistvu zelo moti. Sloven ski politični begunci smo v bistvenih slovenskih pogledih kar zadeva osrednje, obče slovenske misli, ideje, edini. Smo pa različnih pogledov, politični pluralisti, kako temu za nas vse vzvišenemu slovenskemu idealu služiti. Smo demokrati in kot taki prostovoljno podrejeni zdravemu političnemu procesu. Demokracije in pa političnega procesa, ki je za slovensko narodno-kulturno, gospodarsko politično rast neobhodno potreben, danes v komunistični Sloveniji ni. Danes je slovenski narod zaradi komunističnega genocida popolnoma oslabljen, na robu propada, zapisan počasnemu umiranju, smrti. Okrajšani vzdevek NOB, ki si ga je slovenska komunistična partija nadela šele po 22. juniju 1941. leta in z njim slepila domačo in svetovno javnost, je netočen in v dejanski opreki z njihovimi prikritimi nameni in cilji. Naj osvetlim pisčevo nevednost z važnimi zgodovinskimi dogodki: 1. V očeh celotnega slovenskega naroda takrat najbolj važno skupno prizadevanje namreč: združitev in osvoboditev slovenskega narodnega ozemlja in svobodo slovenskemu narodu- so slovenski komunisti po navodilih Kominterne, kateri so zvesto služili, zlorabili,» podredili in žrtvovali njihovemu glavnemu cilju: izvedbi komunistične revolucije in borbi za oblast. 2. Nenapadalna, prijateljska pogodba med Sovjetsko Zvezo in nacistično Nemčijo katero sta ★ The Multicultural History Society of Ontario bo priredila koncem maja posebno konferenco pod naslovom "The State of the Art". Na konferenci bodo med drugim obravnavali tudi vlogo organizacij pri pospeševanju et- ne bore proti prijateljski nacistični Nemčiji. Zanimiv je iz tistih usodnih dni komunističen letak, ki brez olepšavanja naravnost priča o njihovem izdajalskem ravnanju: "Oficirji, podoficirji in vojaki! Ne odzivajte se pozivom, ki jih Malo Amerikancev se verjetno zaveda, da skoraj istočasno, ko bodo oni izvolili novega predsednika, bodo tudi zahodni Nemci izvolili novega kanclerja. Izid volilne borbe v Nemčiji je gotovo važnejši kot pa v Združenih Državah, kjer so vsi kandidati kopija drug drugega. Važnost nemških volitev ni v tem, da bi sedanji kancler Schmidt bil izdajalec ampak, ker je njegova stranka nevarno razdeljena. Njeno levo krilo je odločeno doseči sporazum z Rusi, kar neizbežno pomeni pod ruskimi pogoji. Vodilni nasprotnik take politike je vodja krščanske demokratske stranke, trdovraten proti- odstopili Italijanom vzdolž italijanske-slovenske meje ozek pas slovenskega ozemlja. 7. Slovenski komunisti so s svojo prejemate te dni! Vedite, da| protislovensko genocidno vas hoče srbska čaršija izrabiti! politiko: pobijanje slovenskih proza topovsko krmo angleške' tikomunistov med slovenskemu plutokratske buržuazije proti Nemčiji, prijateljici in zaveznici zaščitnice vsega deJovskega ljudstva Sovjetske Rusije!" 4. Skoraj dobre tri mesece, od 6. aprila do 22. junija 1941. leta je slovenski narod že trpel in krvavel pod kruto trojno okupacijo. Slovenski komunisti se niso zmenili za trpeči slovenski narod, pač pa so s svojo komunistično naklonjenostjo Hitlerjevi Nemčiji pomagali gestapovcem uničevati slovenski živelj, slovensko imovino in požigati slovenske knjige. Navidezni preobrat je za slovenske komuniste prišel šele 22. junija 1941. leta, ko so "prijateljske" nacistične horde nenadoma napadle Sovjetsko Zvezo. Po komunistični logiki je slovenski narod šele od tega dne dalje prišel v nevarnost, začel trpeti in krvaveti, prej pa ne. Po 22. juniju i94'i: m^s^šlo^feii^iTcoHiiiHisti preusmerili svoje zadržanje in začeli z "odporom". Kakšen "odpor" in kakšno "oboroženo akcijo" so slovenski komunisti imeli v mislih jasno pove slovenska partizanska komunistična pesem: "Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali!" "Na klic Kominterne: Združite se v čete! V boj za svobodo! V boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, naše geslo je: Sovjeti sveta!" Po 22. Juniju 1941. leta so začeli slovenski komunisti načrtno blatiti in pobijati vidne slovenske ljudi. Slovenski ljudje in domovi niso bili več varni. Slovenski narod na podeželju se je tej komunistični tiraniji uprl, v samoobrambi organiziral vaške straže in kasneje po italijanski kapitulaciji, redno slovensko narodno vojsko, slovensko domobranstvo. 4. Slovenski narod je upravičeno upal, da bo po končani vojni slovensko narodno ozemlje narodu vsiljeno inscinirano komunistično revolucijo; množični pokol slovenskih domobrancev in civilistov po končani drugi svetovni vojni I. 1945; množični beg Slovencev čez mejo po končani vojni zaradi komunističnega terorja —, slovenski narod popolnoma oslabili in obsodili na počasno umiranje. 8. Danes je že v Sloveniji nad dvesto tisoč tujcev, ne kot gostje, pač pa že kot dejanski gospodarji. V načrtu so že gradnje osnovnih, srednjih in visokih šol, izdajanje časopisov, gradnja pravoslavnih cerkva, muslimanskih mošej in vpeljati dvojezičnost v slovensko administracijo. 9. Na Krasu je v pripravi velesrbski načrt o razlastitvi slovenske zemlje, kjer bodo skupno z Italijani zgradili novo industrijsko kolonijoiii naseljeno t s Srbi in drugimi južnjaki, ki bo kot posebna administrativna enota direktno podrejena Beogradu, Srbom. Daleč smo prišli! Naj povzamem: Zadržanje slovenskih komunistov pred drugo svetovno vojno, med slovenskemu narodu vsiljeno inscinirano komunistično revolucijo in po vojni, trpečemu slovenskemu narodu ni bilo v korist pač pa v pugubo, narodno propast. Slovenski komunisti niso združili slovenskega narodnega ozemlja, ne osvobodili slovenskega naroda, pač pa so ga s svojo komunistično diktaturo snovno in duhovno zasužnjili, s svojo genocidno politiko pa spravili na pot popolnega uničenja, v smrt! V tem kratkem sestavku nisem kritiziral knjige, kot je to običaj, pač pa sem skušal z dodatnimi mislimi nakazati pot, ki jo bo bodoči pisec moral ubrati, če bo hotel slovensko problematiko prikazati v pravi, konstruktivni luči. Za pisca te knjige je sicer prepozno. Morda pa bodo povedane misli koristile drugim piscem, ki se bodo iz enih ali drugih razlogov lotevali te nehvaležne, vendar pa zaradi združeno, osvobojeno in da bo razčiščenja pojmov potrebne slovenski narod na njem zaživel v naloge. svobodi. Namesto toliko! Na koncu tega kratkega pričakovane svobode pa je bil (sestavka, bi še rad podal moj slovenski narod pahnjen v duhov- odgovor na naslov pisčeve knjige no in snovno suženjstvo. j "Sramota počasi umira": nemški vojski. Članek je povzročil senzacijo. Strauss je bil obdolžen kršenja tajnosti svojega urada. Zato je ukazal vdreti v urade revije in aretirati urednika. Komunisti so ga takoj obdolžili nacističnih metod za pokritje resnice ter je moral podati ostavko. 11 krat je tožil avtorje omenjenega članka in 11 je zmagal na sodišču. Z razkritjem ozadja po generalu Senja je jasno razvidno, kako so komunisti vdrli v vlade zahodne Nemčije. Willy Brant je moral podati ostavko, ker je njegov najožji politični svetovalec bil komunistični špijon, Podobni komunistični škandali so bili v večini evropskih držav, najnovejši v Angliji.Nerazumljivo je, kako v trmoglavi naivnosti ameriško politično vodstvo po 40 letnih izkušnjah s Sovjetsko Zvezo še vedno ne verjame v njih penetracijo v najvišje kroge ameriške politike. komunist, zvest atlantski politiki ; prepričan, da le tesna povezava z Združenimi Državani in njih skupna obramba sta dejstvi, neobhodno potrebni za evropsko varnost. Zaradi take politike je razumljivo, da je ta mož glavni cilj sovjetskega sovraštva v Evropi. Politične ideje Franca Josefa Straussa so bile Sovjetom znane že pred 20. leti, ko je bil obrambni minister v Adenauerjevi vladi in po mnenju večine njegov politični naslednik. Tega Sovjetska Zveza ni mogla dopustiti in je proti njemu sklenila zaroto. Češki izkoreninjenec general Jan Senja je sedaj izdal podrobnosti, kako je KGB s pomočjo čeških in nemških komunistov izpeljala to zaroto. V skladu s to zaroto je nemška revija Der Spiegel priobčila članek o NATO, v katerem je izdala državne tajnosti obrambnega ministrstva o Strauss meče ironič| šrapnele med politične nasprotnike, zmedene za hitre odgovor Newsweek revija karakterizira Straussa kot "brez dvoma najmočnejši nemški politični talent", ki čuti stvari, ki je jih njegovi sodržavljani še ne zavedajo: da so težki dnevi že za vogalom in da se njegova ura približuje. Straussa je vedno smatral sebe kot režitel-ja, h kateremu se nemški narod zateče v trenutku stiske. Krščanski demokrati so brez dvoma izbrali najsposobnejšega kandidata proti federalnemu kanclerju Schmidtu. Ce bi bile volitve danes, bi bile njegove šanse proti popularnemu Schmidtu enake ničli. Toda do oktobra, ko bodo volitve, se zna še marsikaj spremeniti: naraščajoče cene, vedno večja brezposelnost, sovjetska napadalna politika — vse to bo močno vplivalo na voliTče ter jih pritegnilo k Straussovi proti-komunistični politični liniji. Ce bo Schmidtova linija nadaljevala politiko zbliževanja z Rusi, bo opozicija temu zavila na desno in omogočila Straussovo zmago. Schmidtovi socialni demokrati bi radi imeli volitve čimprej, ker vsak mesec poveča Straussove šanse. Toda federalni predsednik j Kari Carstens, izvoljen 23. maja : 1979, edini, ki ima pravico spremeniti datum volitev, je krščanski demokrat in Straussov osebni prijatelj. Zanimivo: j Strauss je vrgel klobuk v volilno areno na dan njegove izvolitve. Franz Josef Strauss ★ ★ ★ Strauss se je rodil leta 1915. V mladih letih je bil odličen atlet, bavarski kolesarski prvak, na-jodličnejši klasični študent svoje generacije. Med drugo svetovno vojno je služil na ruski fronti, ni bil nikdar simpatizer ali član nacistične stranke. Po vojni je bil ustanovni član nemškega parlamenta, minister brez listnice, minister za atomska vprašanja in končno obrambni minister od 1956 do 1962, ko je doživel najhujši osebni poraz zaradi komunistične zarote. Ta poraz bi uničil navadnega človeka. Toda Strauss ni navaden človek! Umaknil se je v svojo rodno Bavarsko, se poglobil vase in poprej. Le Združena Evropa z Ameriko lahko prepreči moskovski načrt od ameriškega vpliva "svobodne Evrope" pod njihovim okriljem. Politično razdeljena Evropa bi padla kot gnilo jabolko v roke Kremlja. Med vodilnimi evropskimi krogi narašča dvom v voljo in odločnost ameriškega političnega vodstva ustaviti komunistično ekspanzijo. Proti sovjetski grožnji Evropa rabi močno severno atlantsko obrambo in svojo lastno nuklearno obrambo. Evropa rabi nov nuklearni pro-fil- ' Letošnja nemška volilna borbat bo najostrejša v nemški povojni zgodovini, bo to gigantska borba med popularnim Schmidtom in najbolj dinamičnim javnim govornikom moderne dobe — Straussom. Chi vivrč — vedra . . . 5. Kardeljeva "frateJancaj Slovenski komunisti so s svojimi sklenil ponovno zgraditi svojo neposrednega sosedstva" je zločini, s terorjem in genocidom načrtno prepustila Slovence na j polnili in še polnijo strani sloven-1 Koroškem, Primorskem in delu)ske zgodovine. Krvave so! Bodoči, Prekmurja v nemilost Slovencem slovenski rodovi, če jih bo še kaj j nenaklonjenih sosedov. ostalo, se bodo z gnusom 6. Po že podpisani mirovni spominjali komunistične sramote pogodbi z Italijo (Osimska pogodba!) so slovenski komunisti na pritisk velesrbstva ponovno ničnih študij. Predavanja in diskusije bodo v St. Michael's kolegiju v Brennan Hali od 7.15 PM 28. maja do 5 PM 31. maja. Predavanja in diskusije so dostopne vsem brez vstopnine, toda želijo, da se udeleženci in izdajstva, ki ne bo nikoli pozabljeno in nikoli umrlo. L. Pečan registrirajo med 4 in 6 popoldne, 28. maja v Charbonnel Lounge. Podrobnejši program je na razpolago pri Multicultural History Society of Ontario, 43 Queen's Park Cr. Toronto M5S 2C3, tel. 979-2973. politično bodočnost. Leta 1966 se je vrnil v vlado kot finančni minister do leta 1969, ko je socialni demokrat Willy Brandt osnoval novo koalicijsko vlado. Dr. Strauss je borec za Združeno Evropo, ki je sedaj z naraščajočim sovjetskim pritiskom bolj nujna kadarkoli • Kanadski zadružniki pomagajo družinam v Nikaragui. Kanadski zadružniki podpirajo posebno ustanovo Cooperative Development Foundation, ki potem finančno podpira osebe v deželah razvoja, da izboljša jo svoj Pri Humarjevih na Banjščicah je bilo zdravljenje v družini. Njegov brat France je bil doma dolga leta botanik in domači svetovalec v boleznih. Biti zdravnik med svojimi ljudmi je bila mladostna želja Poldetova. V Italiji ne bi mogel nikamor, zato je šel v Slovenijo. Gimnazijska leta so bila za revnega primorskega študenta trda borba za obstanek. Držala ga je pokonci samo vera in cilj postati zdravnik. Po maturi v Ljubljani se je vpisal na ljubljansko medicinsko fakulteto, pa je prišla vojna in revolucija. Kot medicinec je hodil po Dolenjskem z Domobranci pomagal bolnikom in ranjencem. Vpisal se je na graško univerzo in svoje študije je končal na Inn-sbruški univerzi.Po prihodu v Združene države(1955.) je končal internship v New Jersey, služboval kot zdravnik dolga leta v državni bolnici v Monteno 111. in nato več let v John Madden Hospital. Dolga leta je bolehal, veliko trpel in njegova žena Fanika mu je doma z vso ljubeznijo stregla, dokler mu ni 28. januarja zvečer zaprla oči. Veliko prijateljev kakor tudi kolegov, ki so prišli od daleč, se je zbralo ob njegovem pogrebu. Za slovo mu je slovenski pevski zbor zapel: Marija skoz življenje. Kjer koli je Polde delal kot zdravnik je bi) zelo spoštovan tako od kolegov kot sodelavcev. Bil je tankočuten in si takoj prodobil zaupanje svojih pacijentov. Bolniške strežnice v John Madden Hospital so dale svojemu ljubljenemu doktorju Humarju ta šopek v angleščini na krsto: In Memory Dr. Humar gone? Oh, No! We see him still The white Lab coat — the respectfully bowed head Moving forward — keeping pace with hurrying feet. He is still on duty! He is not gone — His staff, his patients need him, that soft careful voice The gentle, genuine even shy smile. We see him now — his touch, tender, light, patient — So sincere — so soothing! The Doctor is here — relax! It will all be better now! - There is no ending, no final phase. We love him — We feel him, we need him, we see him: his grace, his style, His giving is with us. • Člani kreditnih zvez dokazujejo svoj socialni čut z dejanji. V letu 1979 so darovali člani kreditnih zvez v ZDA $923.596 za podporo kreditnim zvezam v deželah razvoja. Poleg tega so odobrili še $1.43 milijona posojil, da so mogle take kreditne zveze takoj začeti dajati svojim članom potrebna posojila. Medsebojno oplajanje i Brž ko je zadružno gibanje ¡končno dobil dovoljenje od škofa ustanovilo nekaj uspešnih zadrug, j in univerze, da se stalno naseli v je začelo iskati mednarodne stike'San Juanu. Postal je svetovalec med enako mislečimi. Se predno 'Zadružne zveze, ki se je med tem je uspelo zagotoviti trajen uspeh ustanovila, in je bil predvsem kaki zadrugi (potrošna ročdelskih vzgojitelj novega oz. obnovlje-pionirjev 1.1844), so se udeleževali nega zadruznega gibanja v Puerto zadružnih kongresov v Londonu Ricu. V San Juanu je ostal do svo-poedini zadružni voditelji iz Nemčije., Francije in drugih evropskih dežel. L. 1895 se je končno ustanovila Mednarodna zadružna zveza, ki je ne samo predstavnica celotnega zadružništva, ampak si tudi prizadeva pomagati širiti zadružnoštvo po celem svetu. Slovenci smo dobili pobude za zadružništvo iz Češke (Janežič, brata Vošnjaka) in Nemčije preko Avstrije (Krek), toda tudi mnogi drugi slovanski narodi so si prihajali ogledovat naše zadružne uspehe. Hrvatske hranilnice in posojilnice pa so bile nekaj časa povezane s slovensko centralo, dokler niso postale dovolj močne, da so se lahko osamosvojile. V dobi svetovne krize je doseglo zadružništvo pod vodstvom Extension oddelka univerze sv. Frančiška Ksaverija v An-tigonishu, Novi Škotski, velike uspehe. V počitnicah so prihajali ljudje, ki so si prizadevali izboIj2ati položaj v ZDA, kar z avtobusih v Antogonish, kjer so preživeli en teden na univerzi in se udeleževali predavanj in seminarjev o t.zv. "Antigoniškem gibanju", en teden pa so potovali zlasti po vzhodni Novi Škotski in obiskovali dobro uspevajoče zadruge, da so se na lastne oči prepričali, kaj zmorejo ljudje, če združijo svoje moči. Ena takih obiskovalk je bila tudi pedagoginja Ana Maria O'Neil, profesorica univerze Puerto Rico. Po svoji vrnitvi je dosegla, da je povabila univerza ravnatelja Extension oddelka, msgr. dr. Mosesa je smrti in je pokopan na pokopališču Porta Coeli .v Bayamonu, ki je del metropole San Juan. Velik vpliv MacDonalda na zadružno gibanje v Puerto Ricu je priznan v vseh zgodovinah in 3pisih kot tudi priložnostnih člankih o zadružništvu na tem otoku. Njemu na čast so imenoval), majhen park pred poslopjem Zadružne zveze. V parku je spominska plošča s posvetilom, sedaj pa zbirajo denarne prispevke, da mu bodo postavili v istem parku še doprsni kip. V sejni dvorani Zadružne zveze visi nad predsedniškim sedežem njegov velik portret, ki ga je naslikal eden najbolj priznanih slikarjev na otoku. Ob nedavnem obisku kreditne zveze z Arecibo me je presentila študentka 8. razreda, ki je vedela vse podatke o MacDonaldu. Na vprašanje, kje se je tega naučila, mi je povedala, da je bila preteklo poletje na enotedenskem, tečaju, ki jih prireja Zveza za mladino. Ko jim predavajo o zgodovini zadružništva v Puerto Ricu, ne pozabijo omeniti vloge, ki jo je igral Joseph MacDonald iz An-tigonisha. Danes bi se mogli zadružniki Kanade naučiti marsičesa od zadrugarjev v Puerto Ricu. V kreditnih zadrugah n.pr. zelo puodarjajo štednjo. Članstvo v kreditni zadrugi je možno ohraniti le, če vložijo člani vsaj minimalno vsoto vsako leto. Ta vsota je od ene do druge zadruge različna: od $10 na leto pa do $10 na mesec Coadyja, da bi predaval med j (učiteljska), v nekaterih pa baje poletnim programom o an- j ge več. Vlada je prepovedala rabo tigoniškem gibanju. Ker se je izraza "credit union" in zahteva, Coady prav takrat zdravstveno da mora imeti vsaka v naslovu slabo počutil, je poslal profesorja "hranilna in kreditna zadruga", ekonomije duhovnika Josepha da s tem poudari pomen štednje. MacDonalda, da ga je nadomestil. vse vrste zadrug, zlasti pa Njegova predavanja poleti 1945 so Zadružna zveza, posvečajo veliko imela tolik uspeh, da so ga še | dela zadružni vzgoji tako za člane večkrat povabili predavat. Med ■ kot tudi za občinstvo. Vse so tudi njegovimi prvimi slušatelji, ki so; povezane z raznimi zdravstvenimi vsi postali vodilni v zadružnem in kulturnimi programi v krajih, gibanju v Puerto Ricu, in njim so se razvile tako tesne zveze, da je položaj s pomočjo zadrug. Ena takih skupin je nad 160 družin v San Marcosu blizu glavnega mesta Nikarague, Managua, kjer si gradijo trisobne kamnite hiše z elektriko in tekočo vodo. Doslej se je vselilo v dograjene domove že 86 družin, 76 hiš pa še zidajo. Te družine so preje stanovale skrajno neprimernih podrtinah. (Nadaljevanje na naslednji strani) • Chattanooga kreditna zadruga v ZDA podpira nakup avtov z manjšo porabo bencina na ta način, da daje večja posojila za avte, ki porabljajo manj bencina in manjša za avte, ki so bolj potratni. The ultimate confrontation: S.U. vs. U.S. Dr. Planinsic's Address at California's International Club By : Erika Ginsburg "Man learns and grows largely through suffering Perhaps the most important im pact of the First World War on international politics involved the weakening of Europe. The European states had been in unques tioned command of the global political system to 19X4. By 1917, one important European state (Russia) was on the verge of dropping out of the war, and the rest were loked in a seemingly endless stalemate. It took a non-European state (the United States) to break the deadlock. By then, the Austro-Hungarian empire had been Planinko tions proved wrong, and tyhe Soviets defeated the Germans, their true strength came to light and was, perhaps, even exaggerated. Thge performance of the United States in the war made clear the identity of the other superpower The beginning of the twentieth century brought with it several developments. Probably the most important was the increasing power of three states. To the west the United States was already ' superior to Britain in terms of Carters vacillation over a Soviet combat brigade in Cuba last fall may have influenced Moscow's decision to invade Afganistan. The principal failure was the president's stating that the presence of Soviet troops was unacceptable and then six weeks later saying they were acceptable. We have to look at that record and at what has happened in Afganistan. If we get that kind of change in American foreign policy three months before the Afganistan invasion, what weight do we expect the Soviet Union is going to give to an American president who says the invasion of Afganistan is going to be unacceptable. The collapse of the government of Iran and exile of the Shah resulted in the biggest foreign policy debacle of the U.S. in a generation. The Shah's ouster destroyed, and Germany, Britain, economic productivity, and would and France had been severely | soon surpass Britain in military] damaged. Probably the most important impact of the Second WOrld War on the global political system involved the emergence of two superpowers, the United States and the Soviet Union, and the centers of world politics were transferred from London and Paris to Washington and Moscow. When the Germans attacked the strength. In the east, Japan was proving to be a major power in wars against China and Russia, making it very difficult for Britain to maintain its domination of the seas in that area. Most ominously, Germany began to challenge Britain's ability to preserve a balance of power on the European continent. The twentieth century also shifted the balance of power in the Middle East to radical forces. Only a year ewarlier he had been praised by Carter on a visit to Tehran for his wise, enlightened rule over an "island of stability" in a volatile part of the world. Because the U.S. enjoys so little respect and its world-wide prestige is so low, Khomeini's mobs could get away with storming the American embassy with no fear of reprisal. They would not dare to touch the Soviet embassy. A similar situation occurred later in the year in Nicaragua, when Soviet and Cuban backed guerillas representing themselves as the forces of democracy launched an all-out campaign against the government of Anastasio Samoza. The American response — to shrink back from a government it had earlier supported — was the same. "If the United States doesn't stand by our friends when they're in trouble, we're going to end up without any friends ..." President Nixon Soviet Union in 1941, there was a I witnesses two succesful and widespread expecatation that world-wide revolutions: the Com- munist Revolution and the Anti-Colonial Revolution. Soviet resistance would be shortlived. When these expecta- "Refugees are people who vote with their feet..." — Planinko In 1945 America emerged from World War II as the strongest military and economic power in the world. The Soviets lost 20 million people and 25 million were left homeless. Never had there been a nation of such preeminence. The U.S. was the only atomic power and under the right leadership could dictate the just peace. How rapidly things changed! The refugee drama during the last 35 years is a mighty plebiscite on communism .. . The Soviet invasion of Afganistan is only the latest in a long and unbroken string of Moscow-sponsored communist tekeovers. Between 1944 and 1948 Albania, Bulgaria, Czechoslovakia, East Germany, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Poland, Romania, North Korea and Yugoslavia fell under Soviet conquest. China the following year. Five years later North Vietnam became communist. In 1960 Fidel Castro align ed Cuba with the Kremlin. The 1970s saw the emergence of pro-Moscow regimes in Ethiopia, Angola, Mozambique, South Vietnam, Laos, Cambodia, S. Yemen and Afganistan. Regimes in Congo, Mali, India, Syria, Guinea, Libya and Grenada have strong ties with U.S.S.R. Si tacuisses philosophus mansisses In a major speech at Notre Dame University three years ago President Carter exclaimed that the American public was ready to shed its previous "inordinate fear of communism". Thus, with a whiff of rhetoric, the global struggle for power was magically whisked away. After Afganistan's invasion Carter informed Mr. Reynolds that during the past week he had learned more about the Russians (he should say "the Soviet government") than the previous two and a half years before that. Perhaps the President will request an invitation from Notre Dame to go back there this spring and recant the speech in 1977 in which he spoke so scornfully about our "inordinate fear of communism". Nowhere is it written in the Bible that the prodigal son, having come home and repented, should be put in charge of foreign policy. By revealing the pace at which he learns what most people have known from time immemorial, he reminds us that he should take a presidency again. It will take years before we can rectify the damage done to the world by his extraordinary blend of ignorance and naivete. Carter is visibly stunned weith the same leader whose cheeks he kissed in a fraternal embrace last June. Many have thought that Monroe's doctrine — once the cornerstone of U.S. foreign relations — was directed mainly toward Western European colonial powers. However, the initial thrust wa against Russian territorial pretensions along the northwest coast of the North American continent. Now the Russians have been allowed to get away with stationing a permanent armed force in the Western Hemispere, 90 miles from U.S. shores. In 1970 the Soviets tried to sneak into Cienfuegos, but President Nixon put his foot down. Now the Soviets are upgrading facilities at the Cienfuegos naval base for use by their naval vessels, including submarines. While the challenge of communism and radical "liberation" movements grew all the more severe, the most remarkable change of all occurred in Washington. The new Administration which took over in January 1977, unilaterally declared that hthe COld War was over for good In nearly every case, Washington overestimates the power of the "moderates and democrats" in the opposition movement and underestimates the strength ot the well-organized Marxists or other radicals, hostile to the U.S. THe same trend can be ex-paected elsewhere in the future until the Unirteed States is used to humiliation ... A nation that has no serious response swhen three ambassadors are murdered (in Cyprus, Sudan and Afganistan) had better get used to spittle on its cheeks ... A nation that collaborates in throwing to the wolves an ally should not expect respect from the wolves . . ." America's loss of direction will change world power relationships as never before. Her allies — Western Europe and Japan primarily — will soon be forced to make their own arrangement to guarantee their own survival. Europeans may be forced to come to their own terms with the world. The syndicated columnist George Will wrote: isolated without a friend left in the soviet Union, even if only temporarily. In the long run, America's decline will help to bring into existence the ten-nation European Union. Unless there are radical changes, in front of us rises the appalling prospect of our own decline into powerlessness and oblivion. to help you A nation that loses a war that it could have won ^y confidently employing its conventional military assets had better get "Do not call a wol against the dog , The climate in the U.S. today may be compared to the period of appeasement in Britain in the 1930s. To defeat a little Germany the Western allies made alliance with the most cruel dictator of all times — Stalin. In expectation of World War III the West again seeks cover and finds communist China as an ally! This is another betrayal, not only of Taiwan, our most loyal ally, but of entire oppressed Chinese people. It is also a mad, suiciada) policy: by supplying billion-strong China with American arms, the West hopes to defeat the U.S.S.R., but thereafter no force on earth will restrain communist China from world conquest. Yalta marked the beginning of a 35-year streak of American defeats. The entire period from 1945 to 1980 can be viewed as another world was that was lost A. Solzhenitsyn by the West without a battle and in which some two dozens of countries were abandoned to communism. There are two reasons for this string of capitulations: First is the spiritual impotence that "comes from living life of ease; second is the total incomprehension of the nature of communism which is dangerous to every country. All warnings to the West about the pitiless and insatiable nature of communism have proved to be in vain because the acceptance of such a view would be too terrifying! The Afganistan tragedy in fact took place two years ago, but the West for the sake of an illusory détente shut its eyes. For 35 years there has been in progress a process of concessions and appeasements, a process of giving up and hopeing that at some point the wolf will have eaten enough . . . MEDSčBOJ/VO OPLA3AN3S (Nadaljevanje s prejšnje strani) sabbatical and then run for the "It is better to die on your feet than tö live on your knees ..." (Emiliano Zapata: 1877 - 1919) During the ill-fated Cuban crisis [otherwise America stands before West Germany's Frankfurter the wor)d as a paper tiger Euro_ Allgemeine Zeitung said that L^ destiny and that of the "Mr. Carter has to do something, [Americans cannot be separated." poedinih lekcij, povezanih v enoto pod naslovom "Zadružništvo in občestveno življenje" (Cooperation and community life) je najprej odkupil Cooperative College of Canada, od njega pa ga je prevzelo ministrstvo za • Otroci v ljudskih šolah v Saskatchevanu se učijo o zadružništvu na podlagi učnega gradiva, ki ga je pripravila prejšnja vlada v Manitobi, ki ga pa sedanja vlada ni marala uvesti v 5nle. Učno gradivo v obliki j kjer delujejo. Zelo mnogo javnih prireditev imajo v mesecu oktobru, ki ga praznujejo kot zadružni mesec. Ena točka programa je navadno tudi žrebanje kakega večjega dobitka (včasih celo avto, največkrat pa televizijski sprejemnik ali kaj podobnega). Za žrebanje je upoštevan vsak, ki je vložil in pustil v kreditni zvezi vsaj $25 (vsakih $25 upravičuje do enega listka). Potrošniške zadruge nudijo svojim članom posebno zavarovanje zadružništvo in za pospeševanje zadružništva province Saskatchewan. • Po poročilih Ekonomskega instituta zapadne Nemčije prvači Švedska v odsotnosti od dela. Povprečni delavec na Švedskem Včasih tudi veliki narod potrebuje pomoč za ponovni pogon. IF YOUR ORGANIZATION HAS A PROJECT WORTH DOING,THIS SUMMER, THE SUMMER YOUTH EMPLOYMENT PROGRAM WILL HELP PAY FOR STUDENTS TO HELP GET IT DONE. Ali vaša organizacija zadosti zahtev i? Obstoječa, ne-dobička prinašu-joča organizacija ali lokalna vladna uprava lahko zadostita za spejem finančne podpore za zaposlitev dijakov. Kakšno podvzetje lahko začnete? Za zadostitev, mora načrt zaposlevati najmanj tri dijake za dobo 6 do 18 tednov v dobi od 5. maja do 5. septembra.Načrt mora nuditi dobronamernosti sodelujočim dijakom in mora biti trajne vrednosti za občestvo. Kateri dijaki so lahko zaposleni? „Post-secondary ali secondary students", ki se nameravajo vrniti v šolo v jeseni, biti morajo kanadski državljani, ali vsaj stalno vseljeni. „The Summer Youth Employment Program" bo sodeloval pri plačilih plač do višine minimalne provincialne mezde. Dodatno načrt („Program") daje uslužbenska dobronamernost in do višine $20.— za osebo na teden za kritje načrtovanih delodajalnih stroškov. Kam sedaj s tem? Informacije in prijavnice za načrtovane projekte dobite pri „Canada Employment Centres" ali v „Employment Development Branch" uradih. Končni dan prijave je 28. marec. Za dobitev finančne pomoči za uslužbenost dijakov, predlogi morajo („post marked") biti prijavljeni ne kasneje kot 28. marca. Seveda je boljše za vašo organizacijo, da vloži prošnje čimprej, toda vedite — zadnji dan je 28. marec. Sedaj je čas začeti s poletnimi načrti. 1+ Employment and Emploi et Immigration Canada Immigration Canada Canada za primer smrti, ki je podobno zavarovanju kreditnih zvez. V primeru smrti člana dobi družina poleg denarja, ki ga je imel član v delnicah, še enako vsoto (največ $500) in pa vsoto, kolikor je družina nakupila za svoje potrebe v prejšnjem letu (največ $3.000) Tako je družina za eno leto preskrbljena s sredstvi za življenje. Stroške tega zavarovanja plačujejo zadruge iz poslovnega zaslužka, tako da je to zavarovanje za člane brezplačno. Velike potrošnike zadruge imajo svoje izostane od dela 16 dni na leto, v I glavnem zaradi bolezni. Značilno je, da gre 90% odsotnosti na ražun samo 10% delavcev. Delavci v zapadni Nemčiji, Italiji in Holand-ski so izostali od dela po 10 dni na leto, Francozi 8, delavci v ZDA 3% • Slovenska letališča v težkem finančnem položaju. Z naložbami v izgradnjo in obnovo letaliških objektov in naprav so se vsa slovenska letališča zadolžila do vratu, obljubljena pomoč raznih gospodarskih virov pa je ostala Je na papirju. Letališče Ljubljana (Brnik) je končalo z izgubo nad 10 milijonov dinarjev, ker so zaradi obnovitvenih del v poletnih mesecih ostali brez dohodka. Letališče je tako zadolženo, da bo lahko začelo odplačevati obresti in posojila šele leta 1986, zadnji obrok pa naj bi bil plačan leta 2000. V še slabšem položaju je marioborsko letališče, kjer predvidevajo, da vse do leta 1985 ne bodo dovolj zaslužili niti za osebne dohodke, kaj šele zbrati 216 milijonov dinarjev za vrnitev obresti blagajne povezane z električnimi računalniki, ki vknjižujejo nakupe članov avtomatično. Tako ni treba članom shranjevati listke, da bi dokazali, koliko so nakupili v prejšnjem letu. Po podatkih državnega nadzornika nad zadrugami v Puerto Ricu je bilo stanje zadružništva koncem 1. 1979 naslednje (spremembe od. 1.1977 do 1979 so naznačene v odstotkih): in dolgov. V podobnem položaju sta tudi letališči v Slovenj Gradcu in Sečovljah, kjer finančne obveznosti sicer niso tako velike, toda tudi dohodki niso. Ker so stroški za razširitev letališča v Sečovljah zelo narasli, so krajevne oblasti sprejele načrt, da bi na tem letališču odprli sezonski mednarodni mejni prehod za potrebe samega letališča in turizma na slovenski obali. Računajo na dnevni prihod 10 do 20 letal, za vikende pa 40. Poznavalci razmer so mnenja, da bi bil finančni položaj slovenskih letališč mnogo boljši, če bi bil JAT Sloveniji bolj naklonjen. • Za novo rafinerijo v Lendavi. Po dveletnih težavah s samoupravno birokracijo je bil končno podpisan sporazum za gradnjo nove lendavske rafinerije "Nafta" v skupni naložbi, katere vrednost znaša nekaj manj kot štiri milijarde novih dinarjev, ker je dozdaj največja investicija v slovenskem gospodarstvu sploh. Rafinerija naj bi bila dograjena in začela s proizvodnjo leta 1983. Tedaj upajo predelati že 1,3 milijona ton surove nafte, katere derivati, predvsem pogonska goriva, so v glavnem namenjena slovenskemu in hrvaškemu trgu. • Razveljavljeni bankovci. Jugoslovanska Narodna banka je s prvim januarjem letos vzela iz prometa bankovce po 50,10 in 5 dinarjev, ki so bili izdani 1. avgusta 1965. Zamenjati jih bo mogoče do 31. decembra 1980 samo v poslovalnicah družbenega knjigovodstva. Razveljavljeni bankovci so v nasprotju z drugimi enake vrednosti, ki so v obtoku, večji, na njih pa so upodobljeni naslednji motivi: na bankovcu za 50 dinarjev poslopje Narodne skupščine v Beogradu, na deset-dinarskih železarna v Zenici in na petdinarskih kmetijski motiv 5 kombajni. vrsta zadrug kreditne potrošniške poljedelske transportne razne članov 323.095 (10%) 129.720 (15%) 10.472 ( 6%) 10.051 ( 6%) 10.558 ( 6%) promet celotno dobroimet; 319,370.200 (20%) 221,400.000 (27%) 62,687.540 (-12%) 19,693.772 (20%) 33,733.316 (28%) 437,951.700 (29% 47,255.200 (26% 30,244.004 (-10% 5,299.538 (11% 45,716.435 (41% Vebroya filozofija zadružništva Ct/J&S v C M4DAlS>£ P#. ;,'GZ>AJ V/¿f.J in Japonci samo 2 dni. Britanskildelavcev v Angliji povečala vzad- podatki kažejo, da se je odsotnosti "jih dveh desetletjih 30% in je / znašala kar 25 dni na leto. FRANCETU H0310VCU V SPOMIN r i i i i i i i I-i I i am I (Tine Duh) Po naravi je rajni France bil tih in vase saprt značaj. Nikdar se ni rinil v ospredje, v prve vrste, ni bil govornik, tudi ne pisec člankov, zato je za veliko večino tukajšnje slovenske skupnosti bil morda nepomembna osebnost. Zadnjih petnajst let ga je mučila bolezen, ki jo je vse do zadnjega trenutka brez pritoževanja, vdan v božjo voljo prenašal, na operaciji pa ji je podlegel. Svoje življenje je posvetil družini, ki si jo je ustvaril že kot begunec, svoje delo pa znanemu slovenskemu podjetju Herman Zupan S. A., pri katerem je bil vse od prvih skromnih početkov, ko sta ga sestavljala dejansko le dve osebi, pa vse do svoje smrti, ko daje delo že več sto ljudem. V zadovoljstvo mu je bila zavest, da je s svojim vztrajnim in poštenim delom tudi on dal svoj delež k današnji razsežnosti podjetja. Rojen že v novi državi SHS, poznejši Jugoslaviji, je spadal k onemu delu slovenske študirajoče mladine, ki zaradi vojne in komunistične revolucije ni mogla doseči akademskih poklicev. ±-0 končani srednji soli, študiral jri na tretji državni gimnaziji v LjuoJ ljani, stanoval pa pri saiezijanci! na Kakovniku, se je sicer vpisa na pravno fakulteto slovenske u niverze, toda ni mogel priti d< diplome, ker se je kmalu po za četku revolucjie pridružil aktivnemu odporu slovenskega naroda proti komunizmu. Bil je oficir na raznih domobranskih postojankah na Dolenjskem in Notranjskem. Komunizem je rajni France dobro poznal že iz srednješolske Slovenske dijaške zveze, še bolj pa pozneje, ko se je vpisal na univerzo, kjer se je takoj pridružil skupini akademikov rajnega profesorja Lamberta Ehrlicha v Akademskem klubu Straži. Ker je bil doma iz zdrave slo venske podeželske družine, se je proti komunizmu opredelil dejansko že v srednji šoli, ker je ko munizem preko raznih, na zunaj slovenstvo zagovarjajočih pred vsem literarnih revij skušal slo vensko mladino pripraviti za po znejšo Osvobodilno fronto. Tudi je takrat že narodno zavedni sred nješolski mladini — zlasti v višjih razredih — bilo vedno bolj jasno da je bil slovenski narod v novi državi prebrisano ogoljufan za to liko zaželjeno svobodo. Ob duhovnem vodstvu pozneje mučeni-ško umrlega Lamberta Ehrlichal se je njegova že trdna narodna! zavest obogatila še z idejo višar skega ^ovenstva, ki je bodočnost slovenskega naroda videlo le v ne-' odvisni slovenski državi. To je bila takrat, tik pred drugo svetovno vojno in je za mnoge tudi še danes predrzna, predvsem pa brezglava ideja. Toda Ehrlichovi razlogi za idejo slovenske države so bili iz narodnih, kulturnih, političnih in gospodarskih vidikov tako logični in prepričljivi, da jim je bilo težko na-protovati. Vštric s to podobo slovenstva je šla še ideološko utemeljena in izgrajena brezkompromisna borba stražarske skupine proti komunizmu povsod, kjer se je ta pokazal. To so bili razlogi, ki so rajnega Franceta pripeljali v Stražo. Od nedokončanih akademsKih let, skozi uomooranstvo in skozi \ sa aoiga leta mnogOKrac greh kega oegunstva je rajni France1 ao zadnjega trenutka aosiedno iz poinjevai prvi člen pravil Straže : um vfcuno povsod zaveden katoliški slovenSKi izoDraZenec. Tu-ui, kadar to zaiadi razmer ni bilo lanKO. fo sili ramer — rajni Lhr-lich bi rekel „po božji volji" — iv u sicer 111 bno dano doseči aka-uemski poklic in ga izvrševati v domovini, vendar pa mu niti begunstvo ni bilo ovira, da je tudi v tujini, iztrgan iz svojega zgodovinskega okolja ostal vedno zaveden ¡Slovenec m veren katoličan. Tudi tako je do konca izpolnil prisego, dano na sveto pismo ob vstopu med Ehrliehove u-čence. Kot že rečeno, je rajni France bil med onimi, ki so kmalu po prihodu v Argentino ideji, ki so jo nosili v srcih, dali tudi vidno obliko: Slovensko državno gibanje in publikacije, ki so med Slovenci širile in "še širijo idejo slovenske države. Pisanje mu ni šlo izpod rok, tudi govornik ni bil, pa ga vendarle štejemo med odlične in zaslužne člane ne le našega gibanja, ampak slovenske skupnosti nasploh. Nesebično je podpiral slovenski tisk; ne samo Slovensko pot in pozneje Smer v slovensko državo, ampak tudi druge slovenske publikacije v Argentini in drugod. Franceta Homovca ni več med nami. Mnogi smo z njegovim od- h hodom v večnost izgubili dobrega ■ prijatelja, SDG je izgubilo svoje- ^ ga člana, ■■ Ostal pa nam je njegov zgled: Zgled skromnega, tihega, poštenega in predvsem srčno dobrega človeka, ki v vsem svojem življenju ni nikogar užalil, ampak pomagal, če je le mogel. Bil je globoko veren in zaveden Slovenec, čeprav teh svojih lastnosti ni rad razkazoval v javnosti. Bil je Ehrlichov učenec, ki je hodil skozi življenje v senci se-rafinskega Kristusa iz stražarske izbe. Vsem bralcem slovenske države želi veselo alelujo CARL VIPAVEC SLOVENSKI ADVOKAT IN NOTAR Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 — EM4-4004 Podružnica: 770 Browns Line — New Toronto Tel.: 255-7500 I i i i i i i M I VESELO VELIKO NOČ Želi 11 ^mmmmmmmim^ FRANK D ANI ANI JEWELLERY LTD. Ü JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO Upravnik: JOŽE BALKOVEC Velika izbira ur, ziatnin, diamantov in srebrnih predmetov. The Gallería, 1245 Dupont (at Dufferin) Tel.: 534-1066 1660 Egllnton Ave. W. (en blok zah. od Oakwooda) — Tel.: 783-7326 3320 Keele St. — Tel.: 630-8839 II I H \m\mm\m\m\mmmAM Dr. IVA PRAPROTNIK MIHIČ zdravnica želi vsem rojakom VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 15 Roncesvalles Ave., Toronto Ont. M6R 2K2 (blizu križišča Queen St. Tel.: 535-4659 ■ ■ —r— jiy mm^ mm^imim |^lml|l|| y mmy umif imim viu^l SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA TONY ZAGORC Insurance Zeli vsem klientom in Slovencem v torontu in kanadi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem prijateljem in sorojakom Stanley R. Zupan Slovenski advokat in notar Suite 309, 121 Willowdale Ave. Willowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 - 4 0 1 4 Veselo veliko noč Vam želita Jože in Ema Pogačar VESELO ALELUJO V vseh zadevah zavarovanja: požar — življensko zavarovanja zavarovanja avtomobilov — pohištva se Vam priporoma I POGAČAR REALTY LTD. | EDINA SLOVENSKA SPLOŠNA ZAVAROVALNA AGENCIJA V TORONTU Telefonirajte: 6 2 6 - 5 8 8 1 vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. 57 Anderson Ave., Toronto Ont. M5P 1H6 Tel.: 489-8331 Mirni AimviA nfflMiimii Minnjunmiiiinii Miniff®"®" ymif ipjum y mym mmf i^mm ^mmy mmr RESTAVRACIJA Œtroler Peter Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891 BONANZA AUTO CENTRE LTD. METOD SERAŽIN 1822 and 1836 St. Clair Ave. West, Toronto Tel.: 656-7644 p mm^i mm^ i^mm y mm y imuv uuu1! uuiif i' Vesele velikonočne praznike ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ^ '^opj Zormann & Tompa Insurance Agencies Inc. I feUJ CAB • nDt • MOBTGACE • Llrt • 730 BDOWN6 IJNt. TODONTO M8W 3W1 • 252-4666 1S I 555 Burnhamthorpe Rd. Suite 219, Etobicoke Ont. M9C 2Y3 z KOMPAS EXPRESS Slovenska Potniška Agencija ŽELI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE KOMPAS EXPRESS 635A Bloor St. W. Toronto Ont. M6G 1K8 Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK ^ VESELO ALELUJO ŽELI Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland — Ohio I i i i i i i i i i I i i i i V slučaju, da prodajete ali kupujete novo hišo, se prav tako lahko obrnete na me. JOHN O. TOMPA PreSMleot ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ♦SLOVENIJA* Spoštovani. Pred kratkim je bila ustanovljena NOVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA, katera vam nudi vse vrste zavarovanja: Videli smo veliko potrebo po agenciji, katera bi lahko hitro in poceni izpolnjevala potrebe mnogih Slovencev. Ob prihodnji priliki v zvezi z zavarovanjem za avto, hiše, požar, pohištvo, podjetja, zdravstvena in življenska, se lahko z zaupanjem obrnete na nas. Moja 6 letna praksa pri drugih zavarovalnih podjetjih vam garantira najboljši servis. Prepričajte se sami. Vaš za varnost in uslugo John Tompa Bus. 252-4666, Res. 252-2766 P.S. Izpolnjujemo tudi Income Tax. Pridete lahko direktno. 730 Brown's Line, na nasprotni strani Slovenske Cerkve. I VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem 7/ormann C CO RFAL F STAT F LTD Tel.: 252-3787 - 726 BROWN S LINE, TORONTO M8W 3W1 M smmmmmtmmm=| i h i i i i Da bi bila velika noč res praznik veselja in vstajenja. » Vsem članom, njihovim družinam in vsem Slovencem doma in po svetu! 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9 *531-8475 739 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 *255-1742 PRI ŽUPNIJI SV. GREGORJA, HAMILTON i ul' Veselo alelujo ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V STAROM KRAJU ZAMEJSTVU IN SIROM VSEH KONTINENTOV SLOVENSKA NARODNA ZVEZA _ _ ____ . V KANADI Vesele velikonočne praznike ŽELIJO METRO MEDICAL LABORATORY LIMITED 284 Bathurst St., Toronto 368-7717 CENTRAL X-Ray Services 284 Bathurst St., Toronto 366-0919 CITY ECG Services 284 Bathurst St., Toronto 368-7712 CITY X-Ray Services 2299 Dundas St. W„ Toronto 534-8487 KEW X-Ray Centre- 1971 Queen St. E., Toronto 690-0048 Slovenska medicinska podjetja i V torontu METRO X-Ray Services 4033 St. Clair Ave. W., Toronto 652-0485 » ONTARIO LABORATORY 2199 Bloor St. W., Toronto 769-4772 RADOCAAN Medical Messenger Services 1 lWingrove Hill, Islington 231-1233 WOODVIEW PARK Medical Laboratory 3236 Weston Rd., Weston 742-8381 TEHNIČNI DIREKTOR IN LASTNIKA