21. MOV. 1970 L. IX.
ŠT. 43
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE. KRANJ
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
Plan izvoza za leto 1971
Plan izvoza za prihodnje leto znaša 5.937,869 $ ali 70 odstotkov več kakor so planirali za letošnje leto. Vse kaže, da bo letos realiziranih 4.000.000$ izvoza, kar pomeni, da bo v primerjavi s to osnovo izvoz prihodnje leto večji za 48 %. Od celotnega izvoza odpade na posamezne panoge:
Števci	120
Stikala	192
Telefonija	200
Mehanizmi	135
Plan izvoza za naslednje leto je 5. novembra soglasno sprejel delavski svet tovarne.
Sprejem rektorja univerze dr. inž. prof. Mirjana Grudna ob njegovi 60-letnici, dne 11. nov. 1970 pri generalnem direktorju ZP ISKRA KRANJ tov. Vladimirju Logarju. Slavljenec je predsednik komisije za znanstveno raziskovalno dejavnost v ZP ISKRA KRANJ. Generalni direktor je uglednemu gostu prisrčno čestital k njegovi 60-letnici, mu zaželel še veliko zdravili in uspehov polnih let ter plodno sodelovanje z ZP ISKRA. Tem čestitkam se pridružuje tudi delovni kolektiv ZP ISKRA
»APARATI« LJUBLJANA
»Eurostar« za oblikovanfe embalaže
Embalaža (slika levo) za projektor »Iskra 8 super« Elektromehanike v Kranju je prejela od mednarodne žirije evropske federacije za embalažo najvišje priznanje »EUROSTAR«.
Med 106 predlogi iz 14 držav, ki so prišle v ožji izbor, je odlikovanje prejelo 20 rešitev, med njimi tudi prvič po dolgoletnem prizadevanju Jugoslavija.
Zaradi izredno strogih kriterijev, ki jih predpisuje evropska federacija za embalažo, pomeni podelitev »EUROSTARA« tudi izredne komercialne možnosti, kar bomo morali vsekakor izkoristiti. Ob sistematičnem prizadevanju za hišni stil izdelkov ZP ISKRE pomeni dobljeno .priznanje potrditev pravilnosti dosedanjega dela hi novo vzpodbudo za še večje napore za kvalitetno embalažo in oblikovanje v celoti.
(Več o tem bomo poročali v naslednji številki)
DE	%
Rotacijski stroji	13,0
Kinoakustika	4,8
EMI	17,8
Števci	8.7
Stikala	6,3
Telefonija	C,9
Mehanizmi	5,3
Povečanje izvoza po panogah v primerjavi s planom 1970:
DE	%
Izredno uspešna proizvodnja
Rotacijski stroji
Kinoakustika
EMI
110
289
132
V oktobru je kolektiv tovarne električnih aparatov v Ljubljani dosegel doslej najvišjo mesečno proizvodnjo. Predvidevanja, da bomo s tem dosegli milijardo mesečne realizacije, se na žalost niso povsem uresničila, ven-daf smo na uspeh lahko' upravičeno ponosni. Mesečni dinamični načrt smo visoko presegli in celotni obseg proizvodnje izpolnili s 123,79 %. Od tega smo obveze za domače tržišče izpolnili bolje
in je kazalnik 124,79%, uspešna pa je tudi izpolnitev izvoznih nalog, čeprav je v tej grupi obstal kazalnik »samo« pri 113,68%.
S tem uspehom smo precej popravili tudi kumulativno izpolnitev letnega proizvodnega načrta, saj je za celotno proizvodnjo doseg 106,92 %. Tudi pri kumulativi je v grupi odnos med domačim trgom in izvozom sličen kot pri mesečni izpolnitvi, le da je razkorak še večji. Zadol-
žitve za domače tržišče smo s 108, 95% precej presegli, dočim v izvozu realizacije ne dosegamo in je indeks le 66,46%.
Ce skupni uspeh pogledamo še po posameznih skupinah izdelkov lahko takoj ugotovimo, da smo v oktobru uspešno izpolnili vse načrte, razen pri skupini industrijskih elektronskih naprav. Tu smo zadolžitev za domače tržišče izpolnili le s 97,91 % in dosegli 76,34 % kumulative, v izvozu oktobra 33,38 %, za celotno obdobje letošnjega leta pa 42,89 %. Tem zaostankom botrujejo delno odstopanja med osnovnim letnim načrtom in med dejanskimi odpoklici, delno pomanjkanje reprodukcijskega gradiva, posebno uvoznega, delno pa tudi izredno dolgi proizvodni cikli. Pri sočasnem nastopanju vseh teh vplivov ob veliki zahtevnosti teh izdelkov po tehnološki in proizvodni plati, je takšen zaostanek delno opravičljiv, vendar bi z večjo vsklajenostjo med
načrtovanjem, oskrbo z reprodukcijskim' gradivi ut proizvodnjo v tej skupini izdelkov dosegli boljši uspeh in v večjem obsegu izpolnili sprejete obveze.
V	skupini stikalnih aparatov smo malenkostno doprinesli dosedanje zaostanke, izpolnili mesečni načrt s 109,75 odstotka ter izboljšali tudi kumulativo, kjer je kazalnik 76,02%. Uspeh bi bil lahko še boljši, če nas tu ne bi zaviralo pomanjkanje oziroma nesortiranost odlitkov iz iztisnjenega liva, ki nam jih dobavlja kooperant in katere bolj ali manj neredno dobavlja že celo letošnje leto. Tako smo z izdelki, kjer ni tega problema zabeležili zopet manjši izvoz, ki pa v letni dinamiki ni bil v načrtu.
V	najmočnejši skupini izdelkov, pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih napravah je bila mesečna izpolnitev načrta naj-odločilnejša, saj smo naloge
(Dalje na 3. strani)
____________ Iz drugih časopisov ______________
Iskrino ,5Iskren|ei6 v Novem mestu
Priprave na povečanje proizvodnih prostorov v ISKRINI tovarni usmernikov v Novem mestu potekajo že nekaj časa. Stiska s prostorom je postala v tovarni že tako velika, da je začela ovirati razmah proizvodnje. Oteževala je posodoblje-nost tehnologije in izboljšave v organizaciji dela.
RAZEN NOVIH SKLADIŠČ TUDI NOVI PROIZVODNI PROSTORI
Pogodba za gradnjo novih skladišč ob dosedanji tovarni je bila podpisana, zato so že začeli z zemeljskimi deli. Vsa potrebna dokumentacija je zbrana, novomeški ISKRI pa bo že v prvi polovici prihodnjega leta na voljo 250 m: novih skladiščnih v štirih šedih. V nadstropju nad skladišči bodo uredili prostore za domačo razvojno Službo ter za tehnično pripravo dela. To je prvi del načrta, pripravljajo pa se že na drugega. Za gradnjo 1400 nr novih proizvodnih prostorov, ki bodo dograjeni prihodnje leto, že zbirajo potrebno dokumentacijo. S tem
bodo v novomeški ISKRI ustvarili pogoje za povečanje proizvodnje v prihodnjem letu na 25 milijonov din, kar bo za okoli 35 odst. več kot doslej, v naslednjih letih pa na 50 milijonov din.
Denar, ki ga potrebujejo za gradnjo skladišč, je v celoti zbral kolektiv sam, za gradnjo novih proizvodnih prostorov pa bodo najeli kredite.
DOBRI POGOJI ZA
ŠTIPENDISTE IN STROKOVNJAKE
Čeprav bodo v novomeški ISKRI letos in prihodnje leto precej gradili, ne bo večjih naložb v delovne priprave. V gradnjo jih namreč šili predvsem velika gneča v premajhnih prostorih, ki v
marsičem ovira razmah. Skoraj vso večjo strojno opremo že imajo, manjše delovne priprave pa že tako sproti obnavljajo.
Novi skladiščni in proizvodni prostori bodo omogočili prihodnje leto sprejem kakšnih 30 novih delavcev, kolektiv pa bo nato štel 180 ljudi. Seveda se na novo proizvodnjo zelo pripravljajo, zlasti z zbiranjem ustreznih strokovnjakov, brez katerih v ISKRINI proizvodnji še celo ne gre.
Do konca letošnjega leta bodo dobili tri inženirje, sprejemajo pa vse vrste delavcev od kvalificiranih do tehnikov. Razpisali so 20 štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah. Da bi se bodoči strokovnjaki laže odločali in prijavili na ISKRINE štipendije, naj povemo, da bodo v okviru združene ISKRE povečali štipendije.
Letos so razpisali tudi 20 učnih mest v ISKRINI poklicni šoli v Ljubljani. Ta učna mesta so večinoma še nezasedena, ker ni bilo dovolj kandidatov s končanimi 8 razredi osnovne šole, kar je pogoj za sprejem v ISKRINO poklicno šolo.
NAJSODOBNEJŠI IZDELKI
Obsežne gradnje in kadrovske priprave v novomeški ISKRI so, kar je povsem razumljivo, namenjene proizvodnji. Omenili smo že, da bodo prihodnje leto povečali vrednost tega, kar ustvarijo, za več kot 35 odstotkov. Kako nameravajo doseči tako velik skok?
Ko bo v ISKRINI tovarni usmernikov v Novem mestu končno le na voljo prepotrebni prostor za razmah, bo
(Dalje na 7. strani)
Samopostrežba za dele radijskih in TV sprejemnikov
Prodajni sistem na podlagi samopostrežbe ima vrsto pomembnih prednosti. Dosedanje izkušnje je uporabila velika angleška firma »Combined Electronic Services« in je v londonskem predmestju Croydon odprla specialno = samopostrežbo za radijske dele. Temeljni skladiščni seznam delov ima 1600 postavk.
Ho.andska firma »Philips« je odprla takšno samopo- §|| strežno trgovino že leta 1964, sedaj pa se tudi zahodno- m nemška Philipsova filiala pripravlja na ustanovitev tega samopostrežnega tipa v Hamburgu.	gg
Pokazalo se je, da so maloprodajni stroški za radijske in TV dele zelo visoki in da se lahko znižajo na sa- §|g mopostrežni način. Firma »Philips« razpolaga s 30.000 postavkami rezervnih delov, od katerih je v trajni rabi samo 1.000. To dejstvo je bilo podlaga za formiranje ¡= samopostrežnih skladišč in stojnic.
Posnetek iz proizvodnega oddelka v tovarni »Usmerniki« Novo mesto
«« / «« / ^ r »» ^	^	^ ¿mar v-»»r ^	y j» y ^ y «v x
<
S
*
S
*
s
\
s
*
s
Obvestilo
DOPISNIKI!
Čimprej nam pošljite članke o 9-mesečni proizvodnji.
Uredništvo
t
v
*
s
I
N
'N
*
S
......................................................................................................iiiiNtiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimimiiiii......................................................................... •mimi
Obisk v sovjetski tovarni reiejev
Po službeni poti sem imel možnost, da sem odpotoval v Sovjetsko zvezo in sicer v republiko Armenijo, v glavno mesto Erevan. Ne mislim sicer ob tej priliki podajati potopisa, čeprav bi bilo več stvari morda prav zanimivih, vendar sodim, da bi bilo koristno povedati par besedi o tovarni, ki proizvaja nam znane izdelke.
Erevan je staro mesto, saj je slavilo že 2750-letnico obstoja, tako da se kosa po starosti z večnim mestom Rimom. Vendar je bil v Armeniji napredek počasen in se začenja približevati Evropi šele sedaj. Mesto je dokaj toplo, 310 do 320 dni v letu prebivalcem mesta sije sonce, zrak je suh, v zraku pa lebdi droben prtih suhe zemlje. Stara prebivališča hiš so več kot skromna, v mesto pa prodirajo nova naselja, mogočni hloki, široke ceste ipd. Promet po cestah se veča, vendar je največ avtobusov — tovornjakov.
Križišča urejajo semaforji, ki menjajo signale na 15 sekund, zato pred križiščem ni vrst in se promet hitro odvija. »Zebre« označujejo prehode, kje smejo pešci prek ceste, vendar hitro, da jih ne povozi avto. Imajo več kulturnih spomenikov, med katerimi je zelo pomembna knjižnica MATENARADAN, ki hrani knjige, stare tudi več tisoč let. Tako sem npr. videl Evklidovo geometrijo iz stare Grčije.
Trgovine v mestu so »žive«, blaga je precej na razpolago. Asortiment ni širok, zato so pri tistih pultih, kjer prodajajo blago, za katerim je večje povprašanje, običajno vrste, kljub temu, da je blaga dovolj na razpolago. Vedno so vrste npr. za kruh, čeprav ga imajo dovolj, prav dober je, različne vrste, toda sedaj imajo v prodaji eno vrsto, čez čas pa drugo. Je pa dovolj drag, skoraj pol rublja en kilogram. (Uradno velja. 1 rubelj 1400 starih dinarjev).
So pa trgovine s kruhom odprte pozno zvečer in celo ob nedeljah zvečer, kar ne bi pričakoval, posebno še, ko so ljubljanski trgovci prav v zadnjem času hoteli imeti ob nedeljah zaprte vse trgovine.
Ljudje so skromni, tihi, govorijo le po armensko, vendar so vsi napisi tudi v ruskem jeziku, da se tuj človek pač znajde.
Ne bi niti hvalil, niti grajal sovjetske vladavine v Armeniji, saj je marsikaj v ureditvi dokaj birokratskega, toda takšnih mogočnih stanovanjskih blokov, novih tovarn (za konjak, releje, gradbeništvo), novih institutov za prve sovjetske elektronske računalnike in podobnega v sicer samostojni državi Armeniji najbr-že Armenci ne bi imeli. Velik del z najvišjo goro Ararat (5156 m) je namreč od leta 1915 v Turčiji, zato iahko objektivno presodimo propagandni podatek direktorja tovarne relejev v Erevanu, ki je trdil, da je elektrifikacija v
vseh k raj dl Armenije na tako širokem področju, kolikor daleč sega sovjetska oblast. (Verjamem in predstavljam si, da v turškem delu Armenije elektrifikacija še ni izvedena).
Te misli naj bi kot uvod osvetlile pogled na tovarno relejev v Erevanu, o kateri bi rad povedal nekaj lastnih opazovanj. Naše misli so pod vplivom različnih izkušenj, ki srno jih že doživeli, usmerjene tako, da si predstavljamo, da so proizvodi iz ZSSR bolj robustni, dokaj grobo izdelani, ne preveč precizni, oblikovno nedograjeni itd. Prav radi takšni izdelavi rečemo, da je izdelano »po rusko«. Te vrstice pa pišem prav zato, da bi takšno miselnost, če že ne sprevrgel, vsaj povedel v pravo smer.
Res je, tovarne v Erevanu ni ustanovila »skupina državljanov«, postavljena je bila še administrativno, z ukazom iz Moskve. Toda nek nagib je bil tudi za to potreben, čeprav zanj ne vemo. Gre namreč za veliko tovarno, kjer
letno izdelajo 4 milijone do 5 milijonov relejev za potrebe avtomatizacije (ne za telefonske naprave). Menda je večja tovarna le še v Harkovu in menda sta v SZ le še nadaljni dve takšni tovarni.
Logično razmišljanje nam pokaže, da SZ izdela zelo veliko relejev (za avtomatiko) letno in da jih toliko letno tudi uporabi. To pa pomeni, da se kljub prostranosti Sovjetske zveze avtomatizacija izredno hitro širi. Verjel bi, da hitreje kot pri nas!
Tudi konstrukcija relejev je zelo interesantna. V izdelavi sta dve osnovni velikosti relejev, izdelanih v tehniki normalno velikih in v tehniki precej majhnih relejev. Z druge strani pa bi releje iahko delili na »zračne« releje, kjer so kontaktna peresa podobna našim in so releji montirani v relejskih tračni cah, prosto v zraku in na hermetično zaprte releje.
Releji so zelo solidno izdelani, tehnično lepi in kakovostni. Kakovost dosegajo prav s tem, da uporabnik (ne
Izredno uspešna proizvodnja
Tečaj za
barvno televizijo
Vodstvo našega servisa je organizira.o 15-dnevni tečaj za barvno televizijo. V Republiškem centru za strokovno izobraževanje v Beogradu se je zbralo 15 tečajnikov — TV mehanikov iz naših servisov IC in poslušalo strokovna predavanja o teoriji in praksi popravil barvnih televizorjev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
¡a domače tržišče izpolnili s 129,22%, za izvoz pa s 120,19 odstotka. Tudi kumulativa je ugodna, posebno v realizaciji izdelkov za jugoslovansko tržišče, kjer je kazalnik 118,86 odstotka, dočim v izpolnitvi načrta za izvoz še vedno ni dosežena, je pa kazalnik 90,75 odstotka najboljši od vseh skupin. Pri teh izdelkih teče proizvodnja posebno v drugem polletju zelo zadovoljivo, čeprav zahteva izredne napore vseh neposrednih delavcev in spremljajočih služb. Tudi v tej skupini izdelkov nam povzroča pomanjkanje reprodukcijskih gradiv in njihov nevsklajen dotok vsakodnevni »glavobol«. Pri tem je zelo zanimiva ugotovitev, da so to na videz malenkostna in nepomembna gradiva, ki pa se dokaj stalno in vztrajno pojavljajo kot največja cokla za nemoten potek dela. Tako bi poleg drugih izpadov
—	v oktobru lahko zabeležili pričakovano milijardo in več realizacije, če bi imeli pritrdilne vzmeti za pomočne releje v kombinacijah, ki so bile pripravljene za odpremo. Te vzmeti po vrednosti predstavljajo nekaj stotakov, izpad pa več desettisočakov —
| novih seveda. Imamo pa s temi vzmetmi stalni problem
-	tako pri neposredni prodaji relejev, kot pri vgrajevanju v kombmaoije in aparature.
Nabavna služba v tovarni, ki je angažirana pri nabavljanju teh »drobnih« reprodukcijskih gradiv popolnoma samostojno — teh gradiv pa je po številu pozicij izredno mnogo — je verjetno številčno prešibka in ob takšnem
lllllillllllt 'MllllllllflMUtmUUIIIIIIIIIIlllllll
lastna kontrola) potrdi uporabnost in s. tem kakovost, delavci pa su na ta podatek stimulirani.
Nauk sledi, da je kontrola uporabnika stimulacije in gonilna sila za kvaliteto izdelka, ne pa lastna ocena. Odkar pa je od leta 1967 uvedena stimulacija tudi na količino izdelkov, ima takšna stimulacija takšen odmev, da so armenske delavke pri delu tako pridne, da prekašajo mnoge druge marsikje po svetu in tudi pri nas. Ne bodimo torej domišljavi, da pri nas delo najbolj pridno »teče«.
V tej tovarni tudi že pripravljajo miniaturne releje, ko generacijo normalno velikih že opuščajo. Spet nauk, da njihova konstrukcija, teh-ttologija in proizvodnja sledi novim zahtevam modeme, sodobne, hitre »brezmasne«, čeprav elektromehanske tehniko. V tem zanesljivo zaostajamo!
Vse delo montaže relejev opravljajo predvsem ženske, ®lade in tudi starejše. Obletne so v zelo čiste bele ha-
tempu razvoja, kot smo mu priča, ne dohaja več potreb proizvodnje. Upoštevaje, da načrt za naslednje leto predvideva ponovno občutno povečanje proizvodnje, bi že danes morali temeljito analizirati kadrovsko zasedbo nabave ter jo potrebno povečati in ne čakati, da bo prešibka nabava resno ogrozila zastavljene načrte.
Tudi z rezervnimi deli in
V tretjem trimesečju tega leta je komisija za izboljšave ui koristne predloge v Elek-tromehaniki obravnavala It racionalizatorskih predlogov, od katerih je bilo 5 nagrajenih, 6 predlogov pa zavrnjenih. To razmerje je prav izjemno v tem letu, ker je bilo več predlogov preveč zahtevnih v smislu konstrukcijskih sprememb in sprememb tehnoloških postopkov. Na podlagi raziskav je bilo ugotovljeno, da ti predlogi niso ekonomsko utemeljeni in zato niso bili osvojeni.
Predlogi izboljšav, ki so bili odobreni in nagrajeni so naslednji:
—	Tov. Jernej Jeraj, zaposlen kot mojster kontrole pri ploščatih relejih, je izdelal nove tabele, po katerih naj bi se preizkušali ploščati releji. Za prizadevno reševanje tehničnih problemov, mu je bila odobrena enkratna nagrada 500 din.
—	Tov. Kaučič Anton, zaposlen kot brusilec v orodjarni, je za uvedbo novega načina izdelave utorov pri posebnih orodjih z brušenjem
lje, na glavi imajo prirejeno pokrivalo iz belega tila. Moških delavcev je le malo. Delovni prostori so zračni, vendar ne preveč svetli, pač pa ima vsako delovno mesto običajno svojo razsvetljavo tako, da je za delavca razsvetljava kar najbolj prikladna. Ves prostor v tovarni je zelo čist. Po mnogih malenkostih je moč videti, da ne gre za »Potemkinove« vasi, da torej tovarna ni bila očiščena zaradi ogleda neke delegacije.
Ugotavljajo pa tudi sami, da popolna avtarkija proizvodnje ni možna, zato imajo za finalizacijo izdelkov priključene tudi še proizvodne podružnice, dočim je ves reprodukcijski material po pravilu sovjetskega izvora.
Za velike serije, kakršne sem opisal, me moti dejstvo, da je v tehnološkem postopku izdelave veliko ročno izvedenega dela, ko bi bila prav gotovo možna in zelo uspešna uvedba male avtomatizacije. Vendar tehnologija posameznih operacij ni starinska. Releji skoraj ne poznajo vi-
uslugami smo v oktobru načrt prekoračili in dosegli mesečni kazalnik 129,57% in ku-mulativo 64,31 %.
Celoletni načrt je s tem dosežen 87,12%, kar nam zagotavlja, da bomo do konca leta dosegli in presegli tudi celoletno obvezo. Osnova, ki smo jo z oktobrom dosegli, nam to zagotavlja in nas tudi k temu obvezuje.
L
prejel enkratno nagrado 900 din.
—	Tov. Lampič Iva, zaposlena kot laborant v galvani-ki ATN, je prijavila koristno izboljšavo pri galvaniziran ju raznih sestavnih delov v bobnu. Na nosilni okvir sta sedaj v navpičnem položaju postavljena dva bobna, dočim je bil prej samo eden. S tem je povečana zmogljivost, zato je bila tov. Lampičevi odobrena enkratna nagrada 450 din,
—	Tov. Renko Slavko in tov. Prevodnik Rudi, oba zaposlena kot mojstra na strojnih stiskalnicah v obratu ATN, sta koristno uporabila odpadne trakove novega srebra. Po orientacijskih podatkih letnega plana bo znašal prihranek 31.000 din v tem letu. Za prizadevno varčevanje drage kovine je bila obema tovarišema odobrena skupna nagrada 1600 din.
—	Tov. šuler Anton, zaposlen kot mojster v obratu elektromehanskih izdelkov je naredil izboljšavo na krivil-nem orodju za izdelavo »nosilca ventila«. S tem je rešil
Naprosili smo predavatelja na tečaju dipl. inž. MHorada Radoviča, priznanega strokovnjaka za barvno televizijo, za kratek razgovor: Vprašanje: Kako ste si za-
problem krivljenja in ustvaril prihranek 3535 din. Na podlagi tega je bila odobrena nagrada 364 din.
— Tov. Vojsk Stane, zaposlen kot kontrolor v obratu EMI, je prijavil izboljšavo na orodju, s katerim izdelujejo kontaktne ploščice. Ker se je ploščica pri krivljenju tesno oprijela na krivdni žig, je bilo snemanje s pinceto neprimerno Z dodatno privgraje-nim snemalcem se obdelovan-ci avtomatsko izmetujejo. Letne količine teh ploščic niso velike in je zato upoštevana prizadevnost pri delu ter odobrena enkratna nagrada 250 din.
Med najpomembnejšimi predlogi v tem trimesečju je bil prijavljen izum, kateri je bil posredovan Zavodu za patentno zaščito. Avtor izuma je tov. Grilc Valentin, vodja konstrukcijskega oddelka v obratu stikal. Izum se nanaša na kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov paketnega ali drugega stikala z drsnimi kontakti.
šk
mislili tečaj za barvno televizijo?
Odgovor: Celotni tečaj smo razdelili na dve grupi. Predavanja bodo trajala po osem ur dnevno, skupno 15 dni za vsako grupo.
Vprašanje: Ali se poslužujete pri predavanju kake literature, tako da lahko tečaj» niki tudi študirajo teorijo iz knjig?
Odgovor: Zal take knj.ige še ni pr; nas Pišem jo sam in bo kmalu izšla. Do tedaj pa morajo tečajniki predavanja beležiti.
Vprašanje: Kakšne sisteme barvne televizije poučujete?
Odgovor: Pregledaili bomo vse svetovne sisteme PAL, NTSC in SECAM in primerjali njihove dobre in slabe strani. Podrobno pa bomo preštudirali Te zahodnonenn-ški sistem PAL, ki je od vseh najboljši.
Vprašanje: Ali boste primerjali tudi teorijo barvne televizije s čmo-belo tehniko?
Odgovor: Vsekakor, saj je čmo-bela tehnika temelj vsem barvnim sistemom.
Vprašanje: Kako pa boste prikazovali morebitne napa» ke pri barvnih televizorjih, saj ne vidim instrumentov za merjenje in odkrivanje napak?
Odgovor: Instrumentarija res za sedaj še nimamo, vendar ga bomo dobili. Za sedaj bazira naš pouk na teoriji, kasneje bomo dodali tema
(Dalje na 7. strani)
jakov, pač pa sestave točkasto varijo z varilnimi aparati, ki so nastavljivi na čas* pritisk in tokovno jakost. Varilni aparati so zelo prikladni. majhnih dimenzij, namizne izvedbe, vključeni kar v tračno linijo za montažo. Sami izdelujejo tudi releje s hermetičnimi kontaktniki (reedovi releji), uporabljajo pa miniaturne kontaktne cevčice, sovjetskega izvora. Mimo tega pa izdelujejo druge releje v hermetično zaprtem ohišju tako, da kontakti ne- morejo »priti« pod vpliv agresivnega in zaprašenega zraka.
Čeprav smo na telefonskih relejih (ne v tej tovarni) še videli zgornjo izolacijo iz naoljenega papirja, pri relejih za avtomatiko uporabljajo vsepovsod za izolacijo navitja folijo iz teflona.
Kljub temu, da uporabniki ocenjujejo praktično uporabnost izdelkov, tudi osnovni proizvajalni oddelki sami kontrolirajo lastne sestave. Zato imajo dovolj merilhih naprav, ki jih sami konstru-
ARARAT, 5156 m visoka armenska gora, ki sedaj pripada Turčiji. Menda se je na to goro ob vesoljnem potopu zatekel Noe, sedaj pa je misterij Armencev, njihov ponos in žalost, kajti goro lahko le gledajo od daleč. Običajno gledajo le njen snežni vrh, ki je videti mistično nekje v zraku, saj spodnji del običajno zakrivajo prašne meglice.
Racionalizatorstvo y »Elektromehaniki«
NOVEMBER, MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Eledna letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov
Pomen intelektualne elite
Trije odstotk' nacionalnega bruto dohodka, ki jih dajejo raz. vite dežele zaenkrat v znanstvene namene, pokriva zelo širok spektor dejavnosti. Na enem koncu je fundamentalno raziskovanje, področje, ki je naravno omejeno na zelo nadarjene originalne in kreativne talente. Na drugem pa so stotisoči’ ki spravljajo v tek vzvode znanstvenega stroja ali preizkušajo delovanje novih strojev.
V petek je bila v Ljubljani prva redna letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov v Ljubljani. Udeležba je bila polnoštevilna. Žal je bilo manj odziva oblastvenih in družbeno političnih forumov, čeprav so bili povabljeni. Kljub temu ni manjkalo gostov kot npr. predstojnik psihiatrične klinične bolnišnice in univerzitetni profesor dr. Kobal, profesor docent Milčinsky, direktorica višje šole socialnih delavcev Jančar Marija, članica republiškega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu Tominšek Anka itd., ter socialni delavci zavodov za socialno delo, zdravstva in delovnih organizacij.
Prijetno presenečena sem bila na tem občnem zboru, ki so ga vodili, organizirali in v celoti pripravili zdravljeni alkoholiki sami, seveda ob pomoči socialnih delavcev, psihiatrične klinike in nekaterih zdravnikov.
Klub zdravljenih alkoholikov je ob svoji prvi letni skupščini praznoval četrto obletnico obstoja, vendar je do sedaj živel v anonimnosti. Razlog je preprost, hotel je opravičiti svoj obstoj z delom, in dokazati kako je tem ljudem potreben. Klub je bil ustanovljen 1966. leta in je štel 10—14 moških članov. Leta 1968 je bil ustanovljen tudi klub ženskih alkoholikov, ki je štel 8—12 članic. Danes so ti klubi mnogoštevilni, zato so razdeljeni na več skupin. Tako ima bolnica za zdravljenje alkoholikov Škofljica svoj klub, psihiat-trične klinike Ljubljana — Njegoševa svojega, bolnica Polje tudi svojega.
Klubsko se zdravijo predvsem oni alkoholiki, ki so na
irajo in izdelajo, pa tudi Vzdržujejo. Za vsak instrument ali napravo obstaja terminski koledar, kontrolna tablica pa kaže, če je zahteva po terminskem pregledu zares izpolnjena. Videl -sem, da taikšne pregledne kontrolne tablice niso bile le listi papirja- .
Navijanje navitij relejev je vedno dvodelno tako, da delavka med navijanjem druge tuljavice dokonča prvo in pripravi tretjo. To kaže na zelo dober izkoristek stroja in delavca, 'ki pa spet ni preobremenjen.
Disciplina delavcev je zelo dobra. Delo je mirno, tekoče, le redki so na delo čakali. Vsaj takrat, ko je šla delegacija skozi obrat, ni bilo slišati nobenega klepetanja, pa tudi ni bilo videti sprehajanja.
' Večkrat je sličati, da smo mi sicer prezahtevni, kar se tiče izdelave tovarniških (pa tudi privatnih) prostorov in opreme, vendar moram pri-
svojili delovnhi mestih, doma, tisti ki nimajo trenutno drugih motenj in težav.
Oblika zgodnjega zdravljenja je predvsem klubsko — skupinsko zdravljenje začetnikov, dočim gre pri terapiji
Kadar rastejo dobički kom-panij se to najprej občuti po večjem izločanju sredstev za reklamo. Reklama je dejansko edini strošek, ki ga lahko hitro in enostavno zmanjšamo. Ce pada dobiček proizvajalca določenega blaga za
400.000	funtov pod predvideni znesek, lahko takoj »reši«
200.000	funtov na ta način, da za dva meseca ustav: reklamiranje svojih proizvodov.
Do tega je prišlo letos. V teku samo treh mesecev so klienti največje oglasne agencije »Thompson« zmanjšali sredstva za reklamo za milijon funtov. Podobni primeri so bili tudi v drugih agencijah.
Vendar kaže, da se položaj popravlja. Razvoj novih proizvodov, ki je bil v zadnjih letih zamrznjen, se začenja taliti. Portfelji naročil za poletje se polagoma polnijo. Letošnje povišice plač bodo okrepile kupno moč potrošnikov, kar pomeni večje zaslužke: s tem vred tudi večje dobičke proizvajalcev ter izločanje večjih sredstev za reklamo. Toda to izboljšanje je samo začasno. Predsednik
znati, da so me v tej tovarni zelo motile razne nadometne instalacije. Mnogokje so bile žice ali cevi nameščene kot zasilna instalacija, nelepa in vidna, vsa nadometna. Z malo posluha bi se to dalo urediti v primernih koritih pa bi tudi ta zadeva sodila med tiste, ki jih objektivni opazovalec mora pohvaliti.
Že spočetka sem omenil, da sem s tem prikazom želel malo pogledati v sovjetsko tovarno, postavljeno daleč v Aziji, ob turški meji. Ni vse zlato, kar se sveti, pa ni vse zanič, kar je črno. Ne mečimo vsega v en koš! Relejska tehnika, ki sem jo opisal, je pomembna proizvodnja, ki kaže rezultate na širokem področju avtomatizacije, če pomislimo na to, se tudi mi sami zamislimo in ugotovimo, kaj moremo mi sami še storiti! Se veliko nam manjka, čeprav smo tudi mi že pokazali lepe proizvodne uspehe.
inju
zdravljenja duševno in telesno motenih za skupinsko dolgotrajno zdravljenje, ki spada predvsem v področje strokovnjakov — neuropsihiatrov.
(Dalje na 8. strani)
kompanije »Thompson« je v skrbeh za dolgoročno usodo reklame. Zelo verjetno je, da Se nikoli več ne bodo vrnila plodna leta porajanja komercialne televizije. Agencije so vrsto let živele od zalog, akumuliranih v tem razdobju.
Za razmajano poslovanje oglasnih agencij navajajo dva vzroka. Eden od njih je so-ciainega značaja — krepitev neke vrste zaščite potrošnikov v ZDA, ki so pred kratkim prepovedale reklamiranje cigaret po televiziji.
Drugi vzrok je veliko globlji — krepitev položaja prodajalcev na drobno. Predpostavljajo, da gre za sedaj blizu 450 milijonov funtov (!) letno na marketing, ki zavrača veliko reklamo, četudi so oglasne agencije ustanovile službe za pospeševanje prodaje, se jim ni posrečilo prepričati kliente, da bi jim zaupali to vrsto poslov.
Še en činitelj je prizadel oglasne agencije. Njihovi klienti so si pridobili večje izkušnje na tržišču in sedaj sami opravljajo agencijske posle. Nekatere velike kompanije rajši zaposlujejo za reklamiranje posameznih izdelkov kreativne svetnike, medtem ko drugi stopajo sami v dogovore s televizijo in primerjajo rezultate s tistimi, ki jih je za njihov račun dosegla profesionalna agencija.
(Po »Financial Times«)
Ali je znanstveno delo postalo zares tako preprosto, da ga morejo opravljati ljudje z nižjim koeficientom in-telegence? Ne moremo oporekati dejstvu, da govori v prid temu precej dejstev. Kom-pjuterska tehnika omogoča celo srednje razumnemu človeku, da analizira strukturo molekule, za kar je bila pred dvajsetimi leti potrebna genialnost neke Dorothy Hodgkin (Hodžkin). V uporabni znanosti je bil razvoj še bolj eksploziven. Sedaj izračunajo računalniki rešitve Za mostove in avionska krila v nekaj minutah.
Temu razvoju ni bila posvečena nobena pozornost, ko so vlade sklenile, da bodo razširile tehnološko izobraževanje. Koledži in univerze bruhajo čedalje večje število inženirjev, katerih znanje ni neobhodno in ne posebno koristno. Toda vprašanje, ki se vsiljuje ni uporaba denarja namenjenega znanosti, in ne delovni cilji stotisočev poprečnih. Bistvenega pomena je problem, ali na najboljši način izkoriščamo to nujno omejeno število izjemno talentiranih mladeničev in mladenk.
PRAVICA TALENTIRANIH
Seveda nima pomena ospo-ravati pravico prvorazrednih talentov, da se posvečajo znanosti in tehnologiji. Resnica pa je, da se zelo majhno število od njih odloči za fundamentalno, pa ceflo za uporabnostno raziskovanje iz čiste sle po odkrivanju novih ved. Veliko število nadarjenih se opredeli zaradi predpostavljenega prestiža znanstvene profesije, zaradi potrditve lastnih sposobnosti in
priznanja staršev in znancev. Vendar, ali je ta elita na splošno vzeto najbolje izkoriščena, če daje svoj prispevek znanosti in tehnologiji v nekem zgodovinskem trenut. ku, ko postaja očitno, da naša civilizacija ni v stanju izkoristiti niti že obstoječe znanje in tehnične postopke?
Z drugimi besedami: ali modernemu svetu lahko pomaga prizadevanje, da se že pretirano učinkovita produktivnost modernih industrijskih dežel spravi v še večjo učinkovitost. Ali ne bi lahko dejali, da del nadarjene mladine instinktivno občuti to krizo in se odloča za umetnost in družbene vede ter se odreka prirodnih ved in tehnologije. Toda večino te mladine sestavljajo tisti brez določenega osebnega klica, pa tudi tisti, ki jasno vidijo, da prizadeven in nadarjen inženir ne zasluži več od uradnika. Tisti z jasnimi hotenji in pripravljeni pridno delati se v glavnem odločajo za pri-rodne vede in tehniko.
Da bi dobiti takšne ljudi in jih izobrazili za vodilne vloge, ki jih čakajo, se moramo zavedati pomena intelektualne elite — vzlic nepopularnosti tega pojma. Zatem, tej eliti bi bilo treba dati ime: dejali bi da bi ji najbolj ustrezalo • ime »družbenih inženirjev«. Kajti njihovo delo bi bilo tisto, kar je sir Charles Pop-per imenoval »družbeni inženiring«.
Sloviti G. M. Caines je trdil, da so veliki ekonomisti najredkejši pojav, ker združujejo v sebi lastnosti -matematika in zgodovinarja. On sam je imel v sebi razen teh dveh talentov tudi talent za boj, za politično akcijo. -Nam pa je sedaj bolj potrebna nadarjenost za psiho-' loška spoznanja. Niso nam toliko potrebni križarji in revolucionarji, pripravljeni razdejali sistem, ki ga ne razumejo, kolikor ljudje, ki bi se posvetili popravljanju neštetih problemov in nesoglasij našega družbenega sistema. (Po »Nevv Scientist«, London)
■ ■■■■■«■■BRBSBSBDIBaaal BIIHIIHIIIB3HIRBSISIIII
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Seska loka Tel. 22-221, tot. 333.
RBaBflBBflQHBBBBBRHBI
BRIVNIK BRAUN ISKRA SPECIAL ima jekleno mrežico s odprtinami in kromovo drsno površino — strižna površina 1144 m2 — 32 rezil iz klemenitega jekla; okvir strižne mrežice iz izredno odpornega delrina — priključek za napetosti 110 in 220 V — 3-letna mednarodna garancija. Nadomestni deli so vedno na zalogi! Cena: 185,00 din
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiini niiiiiiiiti
Reklama na pragu dolgoročne recesije
Mnoge britanske poklicne oglasne agencije poslujejo čedalje slabše. Veliko od njih je zmanjšalo število zaposlenih in preiskujejo možnost integracije.
Delavci
tovarne
VF
na terenu
Pritrditev valovoda na konzole na zunanjo steno zgradbe Štrosmajerjevega doma v Rogaški Slatini. Na strehi je postavljena parabolična antena v premeru 3 m
ISKRA-RIZ
ZAGREB
Kratka reportaža o specifičnem delu tovarne
visokofrekvenčnih in radio-relej nih naprav v Zagrebu
Pri montiranju anten je potrebna izredna pazljivost. — Slika kaže montažo parabolične antene 0 3 m na stolpu v Slavonskem Brodu
)BEBflBBBBBBBBBBBBBBflflBBBBBBBBBBBBBBRIBBS9flBBBBBBBBBBBBBflBBBBBflBBBi
IBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBIBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Mnogi člani združenega podjetja ISKRA ne vedo s kakšno proizvodnjo oz. s kakšnimi posli se ukvarjajo nekatere naše tovarne, zato objavljamo kratko reportažo o specifičnem delu tovarne visokofrekvenčnih in radio-relejnih naprav v Zagrebu (VF, RR).
V tovarni VF RR je skupina, ki se ukvarja tudi s projektiranjem usmerjenih ra-dio-zvez. To je zelo kompleksno delo, ki zahteva veliko angažiranja, razgovorov z zunanjimi sodelavci in investitorji, zaradi raznih sprememb v teku izdelave projektov, dogovorov s kooperanti, ter raznimi problemi, ki nastajajo pri zahtevnem delu.
S fotografijami hočemo bralce seznaniti z -delom in napravami, čeprav bo to le bežen prikaz dela na terenu. Dosedaj so že izdelani projekti za zveze: Rogaška slatina — Celje, Slavonski Brod — Psunj, napravi v Novi Gradiški in Slavonski Požegi pa že obratujeta. Pri montažah sodelujejo podjetje »Brača Kavurič«, ki skrbi za montažo mehanskih delov (pasivni repetitorji, stebri za antene itd.) in drugi zunanji sodelavci.
Poleg naprav za zveze, ki so že gotove in že obratujejo, je sedaj v preizkušnji naprava za usmerjeno radio-zvezo Bjelovar — Virovitica, za katero je celotna dokumentacija izdelana v tovarni VF/RR.
Interes za omenjene naprave je izreden; v -delu so namreč projekti za usmerjene radio-zveze, med drugim tudi za:
Dviganje parabolične antene premera 1,5 m s podstavkom na tretjrt teraso televizijskega stolpa na Pmniu
—	Ljubljana—Kranj
—	»Elektroprivredo«, Zagreb (Sisak, Medurič, Dakovo, Lončarski Vis, Osijek)
—	Dubrovnik—Lljet
—	Dubrovnik—Lopud
—	Kraljevo—Raška—Novi Pa-zar
—	Daruvar—Psunj
—	Varaždin—Ivanec
—	Matulji—Pehlin—Katarina
— Dubrovnik—Slano	■
—	Vela Luka—Lastovo
—	Slavonski Brod—Koprivnica
—	Osijek—Belje.
Za mnoge od predvidenih naprav za usmerjene radio-zveze pa že obstajajo zahteve naročnikov, ki se sedaj tehnično proučujejo, nakar bodo dane zahtevne ponudbe.
(Povzeto iz časopisa ISKRA—RIZ; tekst in foto: Zlatko Grgec) v
Nekaj podatkov in misli o delu Centra za avtomatsko obdelavo podatkov
Kaj je CAOP?
V marcu 1970 je bila v okviru ZP ISKRA KRANJ ustanovljena samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba Center za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) s sledečimi nalogami:
—	projektiranje in uvajanje poslovanja z AOP,
—	koordiniranje in posredovanje AOP na elektronskem računalniku,
—	študij in razvijanje informacijskih sistemov.
S to odločitvijo je DS ZP Iskra začrtal tudi
razvoj AOP, ker je zaupal CAOP realizacijo sledečih ciljev:
—	vključevanje sodobnih ekonomsko-organi-zacijskih modelov v poslovanje organizacij. Pri tem je treba do največje možne mere izkoristiti računalnik CDC 3300;
—	razvoj informativnega sistema za vodenje poslovanja na vseh nivojih v organizacijah in ZP,
—	uvajanje enotnega sloga in profila informacij z določitvijo enotnih kriterijev za njihovo vrednotenje,
—	večanje dobička s pomočjo ažurnih informacij, tekočim nadzorom poslovanja in točnej-šim planiranjem.
Poslovanje med CAOP' in organizacijami je urejeno s pogodbami, ki določajo termine ter višino in način plačila posameznih nalog. Te pogodbe ima CAOP sklenjene z večino organizacij.
Osnova za poslovanje CAOP je strokovni kader, ki se je izoblikoval po dveh letih praktičnega dela na nalogah, ki jih je samostojno razvijal brez pomoči dobavitelja. Kadrovski sestav CAOP je sledeč:
—	20 organizatorjev in programerjev,
—	5 operaterjev na luknjačih in verificirkah,
—	4 delavce v raeunovod. in administraciji.
Vse obdelave opravlja CAOP v republiškem računskem centru, kjer je ZP Iskra soinvestitor s približno 30 % vrednosti osnovnih sredstev. S tem skrbi za koriščenje kapacitet, ki jih je dolžna pokrivati Iskra.
Kakšni so rezultati dela?
Leto 1970 je izredno pomembno za razvoj AOP v Iskri, ker bo do konca leta uvedena obdelava v skoraj vseh organizacijah. Po posameznih organizacijah je stanje sledeče:
Organizacija	xj Crt E KI O M»	ni -D O oo	Obrač. str.	c3 KI' KI S 6	3 S 3 a a j Cfl M
ZZA	IT	RO	U	/	/
Iskra Commerce	PO	U	RO	/	PO
Elementi	U	u	U	/	r
Sprejemniki	u	/	U	/	/
Aparati	RO	u	tl	/	/
Avtoelek trika	RO	RO	/	PO	/
Elektromotorji	RO	U	RO	RO	/
Naprave	RO	RO	RO	ir	/
Elektronika	U	U	U	u	/
Kondenzatorji	/	J	/	/	/
Instrumenti	RO	RO	RO	u	/
Usmerniki	U	/	/	/	/
Polprevodniki	RO	RO	RO	u	/
Za oceno rezultata pa je treba upoštevati, da je za vsako nalogo bilo treba:
—	razviti dokumentacijo in jo prilagajati potrebam posameznih organizacij;
—	poiskati racionalne rešitve obdelave na računalniku;
—	priučiti delavce po organizacijah na poslovanje z novo dokumentacijo in uporabo rezultatov na tabelah;
—	po potrebi prilagajati programe posebnostim organizacij.
Zgornji rezultati so pogojeni tudi s prizadevanjem delavcev po organizacijah.
Rezultate dela ilustrira tudi podatek o trajanju obdelave na računalniku:
od 1— 3i ure od 1,5— 5 ur 10—30 minut 2— 5' ur
Legenda: RO = redna obdelava
PO = poskusna obdelava U = uvajanje
—	obračun skladišč
—	obračun OD
—	obračun stroškov po DN
—	planiranje materiala
Iz tega je razvidno, da je za obdelavo teh nalog za eno organizacijo potrebnih na mesec v poprečju 10 ur. Dejansko število ur pa je predvsem odvisno od števila in točnosti podatkov.
Zgornji podatki pa tudi ilustrirajo zmogljivost računalnika- CDC 3300 in racionalnost rešitev. Ker znaša kapaciteta računalnika cca 4500 efektivnih ur računalnika (cca 375 ur/mes.) sc da oceniti, koliko programov in postopkov je še treba- izdelati, da bi bil računalnik z obdelavo za ISKRO polno zaseden. V letošnjem letu bo za redno obdelavo po organizacijah porabljenih 320 ur, v prihodnjem letu pa predvidevamo v skladu s kapacitetami- CAOP in pogoji uvedbe v organizacijah 900 ur porabe.
Ekonomičnost AOP na servisnem principu
Za ocenjevanje ekonomičnosti obdelave na skupnem računalniku je treba postaviti dva pogoja:
—	naloge, ki bi jih delali na računalniku,
—	konfiguracija računalnika, ki lahko izpolni zahtevane pogoje.
Običajno se v proizvodnih organizacijah upo-uporablja računalnik za rutinska dela s ciljem, da se doseže ažurnost, večja točnost in verjetnost poslovanja. Med najbolj splošne naloge spadajo:
—	obračun skladišč, OD in stroškov;
—	saldakonti in fakturiranje;
—	planiranje materiala in kapacitet;
—	razne statistike in evidence.
Računalniki, ki omogočajo obdelavo naštetih nalog za eno srednje veliko (1000—5000 zaposlenih) organizacijo stanejo 200.000 do 400.000 US $, kar je odvisno predvsem od obsega podatkov, ki jih je treba obdelati. Instaliran računalnik pa stane med 3 in. 6 milijoni N din (carina, adaptacija prostorov, dodatna oprema).
Servisni računalnik za obdelavo naštetih- nalog za vse organizacije Iskre, npr. ERC v Stegnah, stane 750.000 US J, celotna instalacija pa 11,5 milijona N din. Ta računalnik poleg naštetih, na-
log lahko opravlja tudi zahtevnejše, kot so razne
optimizacije planov, tehnični izračuni za razvoj in formiranje obveznejših datotek za tržne analize, dokumentalistično službo, vodstvene informacije ipd.
Stroške za aktiviranje računalnika lahko delimo v naslednje:
—	stroški obdelave, ki jih sestavljajo vkalku-lirani OD operaterjev, vzdrževalcev in admini-strativno-tehničnih delavcev, energija, rezervni deli, material ipd.;
—	stroški organizacije, programiranja in uvajanja (pretežno vkalkulirani OD) in
—	amortizacija strojev.
Primerjavo bomo izvršili za obdobje petih let, ki je običajno potrebno, da v enem podjetju steče obdelava naštetih nalog. Pri servisnem računalniku ali posameznih računalnikih (dve izmeni) je potreben naslednji kader:
manjši servisni računal, računal*
Vodja	'	1	1
Organizatorji AOP	2	6
Sistem Inženirji	—
Programerji	4	12
Operaterji	5	5
Vzdrževalci	2	4
Administrativni-teh. referenti	2	4
Skupaj	16	32
Vkalkulirani OD (poprečno
3000 N din bruto) mesečno 54.000	96.000
letno 608.000	1.152.000
Materialni stroški so pogojeni- z obsegom po. slovanja in načinom dela in znašajo letno okvirno za:
— manjši računalnik.	300.000
— servisni- računalnik	1.200.(100
Amortizacija računana na dobo petih let znaša za
— manjši: računalnik	800.000 (popr. vred. 4,000.000 N din)
— servisni računalnik	2.590.070
Skupni strceki so sledeči:
manjši
računal.
—	vkalkulirani OD	508.000
—	materialni stroški	390.003
—	amortizacija	800.000
servisni
računal*
1.152.000 1.200.090
2.500.000
Skupaj	1.708.000	4.852.990
v 5 letih (za 6 manj. rač )	51.240.000	24.260.000
Ce zgornje številke apliciramo na Iskro bi to pomenilo, da bi bilo treba računati z najmanj sedmimi manjšimi računalniki, pri čemer manjše organizacije ne bi mogle uvesti AOP, ker je predraga. Za isti obseg dela bi torej letno angažirali pri manjših računalnikih 10.248.000 N din, servisni računalnik pa bi opravljal isto delo, in to za vse organizacije za 4.852.000.
Zaključek
Prednosti servisnega načina uvajanja AOP niso samo v prihranku, ampak perspektivno v enotnem vrednotenju in obravnavanju enakih podatkov. To omogoča analize in posredovanje informacij za potrebe vodstva ZP, npr.:
—	optimizacijo proizvodnega programa ZP,
—	podatki o gibanju zalog,
—	tržne analize in prodajne statistike,
—	kadrovske evidence- in analize,
—	skupne potrebe uvoznega in drugega materiala,
—	analiza koriščenja kapacitet,
—	primerjalna analiza rentabilnosti izdelkov,
—	ažurno ugotavljanje rezultata poslovanja ZP,
—	ugotavljanje likvidnosti ZP kot celote,
—	optimizacija srednjeročnega plana ZP.
Naštete informacije so baza za poslovne odločitve in prihajamo do njih danes s težavo, ali pa sploh ne. V perspektivi pa lahko vse to ostva-rimo, vendar pod pogojem, da že danes mislimo na to in neposredno koordiniramo razvoj AOP po organizacijah ZP.
ISKRA - CAOP
Izvlečki Iz sklepov samoupravnih organov
ELEKTROMEHANIKA
SKLEPI
11.	SEJE POSLOVNEGA
ODBORA TOVARNE
(6. 11. 1970)
0 Poslovni odbor je obravnaval poslovno poročilo za 9 mesecev letošnjega leta. Poslovanje v tem obdobju je bilo dobro, vendar je dobiček glede na obseg realizacije nezadovoljiv. Poslovni rezultat Se lahko znatno izboljša z znižanjem stroškov v zadnjih treh mesecih. Zato naj vsi obrati in službe preudarno in gospodarno koristijo obratna sredstva. Obratom in službam bodo posredovane analize dosedanjih stroškov, na podlagi katerih naj samoupravni organi za svoje enote predvidijo ustrezne ukrepe.
^ Poslovni odbor je obravnaval poročilo tehničnih služb o analizi stanja na
^Nadaljevanje s 3. stran-1 že praktične napotke na temelju merjenja in odkrivanja napak.
Obiskali smo še drugega strokovnjaka in predavatelja na Republiškem centru za strokovno izobraževanje dipl. inž. Nikolo Saviča in ga prav tako zaprosili za kratek razgovor:
Vprašanje: Kako sn podrobno zamišljate tečaj za barvno televizijo naše organizacije?
Odgovor: Iz vseh grup bomo sestavili eno samo grupo, ki se bo specializirala za barvno televizijo. Ta tečaj je pravzaprav priprava teorije za nadaljevalni tečaj.
Vprašanje: Kako pa si zamišljate izbiro kandidatov za specializacijo?
Odgovor: Kandidati v obeh grupah bodo sami zastavljali vprašanja iz teorije čmo-bele in barvne televizije. Pri tem bomo dobili dober vpogled v znanje vsakega. Izbira torej ne bo težka.

področju normiranja in o predlogih za izboljšanje stanja na tem področju. Poslovni odbor se v celoti strinja s podano analizo obstoječega stanja, kakor tudi s predlogi ukrepov za izboljšanje in ureditev stanja na tem področju.
Glede na to je poslovni odbor sklenil:
1. V tovarni se smejo za določanje operativnih časov izdelave uporabljati edino naslednje strokovno metode: • za ročne čase:
—	W'F postopki ¡(osnovni, hitri ali kratki)
—	določanje časov na osnovi časovnih standardov
—	določanje časov na osnovi časovnih posnetkov
za strojne čase:
—	izračunavanje avtomatskih strojnih časov na osnovi predpisanega tehnološkega režima dela.
Vprašanje: Predvidevate na koncu tečaja tudi izpričevala?
Odgovor: Tečajniki bodo na koncu tečaja dobili potrdilo — certifikat, izpitov pa ne bodo polagali. Vendar je že potrdilo zadostni izkaz o pridobljenem znanju.
Vprašanje:	Kakšen	pro-
gram ima šola in kdo jo financira?
Odgovor: Šola ima status srednje šole — pouk traja tri leta. Poučujemo študente za različne tehnične poklice npr. elektronike, radiotch-nike, televizijske tehnike, nadalje avtomehanike, vodovodne inštalaterje, monterje za ogrevanje in plinovode itd. Vsi kandidati polagajo ob koncu študija strokovni izpit. Šolo financirajo delovne organizacije, ker plačajo šolnino za svoje študente — vzdržujemo se torej sami.
2.	Tehnične službe morajo v sodelovanju s tehnološkimi pripravami dela v obratih pregledati vse obstoječe -časovne standarde in ugotoviti, če so izdelani v skladu s sprejetimi načeli. Rok 1. 3. 1971.
3.	Tehnične službe morajo pripraviti podrobni program izdelave novih standardov, v katerem bo določen vrstni red njihove izdelave. Rok 1.
3.	1971.
4.	Tehnične službe morajo v sodelovanju s tehnološkimi pripravami dela obratov razmejiti delo tehnologov in nor-mircev in definirati, katere podatke mora definirati tehnolog in katere normirec. Pri tem je treba ugotoviti, če tehnologi razpolagajo z osnovnimi podatki, ki so potrebni za njihovo delo. Rok 1. 3. 1971.
5.	Tehnične službe morajo za notrmirce in analitike izdelati podrobna navodila za njihovo -delo dn z njimi seznaniti vse te kadre. Rok 1. 4. 1971.
6.	Obrati morajo pri vseh delih na strokoven način določiti dodatne čase. Navodila pripravijo tehnične službe. Rok L 6. 1971.
7.	Tehnične službe morajo v sodelovanju s kadrovsko službo pripraviti:
—	program izobraževanja normircev m analitikov
—	program izobraževanja s področja študija dala in časa za vodstveni kader. Rok 31.
12.	1970.
(Nadaljevanje z 2. strani)
prva naloga posodobljenje tehnologije. Lahko se bodo lotili izdelave usmemiških naprav v sodobnejših izvedbah. V tovarni počasi že opuščajo proizvodnjo selenskih usmemiških naprav in se lotevajo silicijevih.
ISKRINA razvojna služba, ki hiti v korak s časom, pa se hkrati vedno bolj poglablja v osvajanje najsodobnejših tiristoriziranih usmerni-ških naprav. Ker tako obsežne in zahtevne naloge v bitki s časom ne zmorejo sami, so stopili v stik z zahodno-nemško tvrdko SEL in z njo sodelujejo.
8.	Kadrovsko je treba ojačiti normirske in analitske službe v obratih m tehničnih službah. Za to sta zadolženi tehnična in kadrovska služba.
9.	Organizacijska in tehnične službe naj skupaj z odborom za nagrajevanje poenotijo sistematizacijo normirskih in analitskih delovnih mest v tovarni in pregledajo možnost za stimulativnejše nagrajevanje teh kadrov Rok 30. 11. 1970.
10.	Organizacijska služba mora v sodelovanju s tehničnimi službami izdelati učinkovit sistem statističnega zasledovanja gibanja norm. Rok 28. 2. 1971.
11.	Organizacijska služba naj proučj, kako bi bilo možno zagotoviti pravilno vpiso-
Prvi uspeh takšnega sodelovanja, najsodobnejše usmer-niške naprave za potniške kompozicije, je že uspešno prestal preizkušnjo. Prvi v celoti doma izdelani električni motorni vlak, ki ima vgrajeno tudi takšno usmemiško napravo novomeške ISKRE, jc bil najprej razstavljen na Zagrebškem velesejmu, 22. septembra letos pa je odpeljal na prvo vožnjo na progi Zagreb—Beograd.
NAROČIL DOVOLJ, ZATO
NI ZALOG IZDELKOV
V proizvodnji usmemiških naprav za telefonijo bodo
vanje podatkov v delovno dokumentacijo in ažurno oddajanje te dokumentacije. Rok
31.	12. 1970.
12.	Tehnične službe morajo izdelati novo kategorizacijo del za celotno tovarno. Rok
13.	12. 1971.
Tehnične službe morajo o izvajanju tega programa redno poročati poslovnemu odboru, prvič v začetku marca
1971.
@ Poslovni odbor je obravnaval poročilo o doseženi proizvodnji v oktobru letos.
Planska obveznost v oktobru je bila presežena za 19,7 odstotka.
Vrednost dosežene proizvodnje pa znaša 34,236.947,00 din.
upoštevali zahtevnejše poštne predpise za napajanje telefonskih naprav, sicer pa bodo delali predvsem usmerni-ške naprave večjih moči.
Naročila kar dežujejo in ustvarjajo ugodne pogoje za rast osebnih dohodkov: konec avgusta letos je bil povprečni mesečni zaslužek delavca 130 din. Zavoljo povečanih možnosti v proizvodnji pričakujejo, da se bo prihodnje leto, po dograditvi novih prostorov, povečal osebni dohodek za 20 odstotkov. Graditeljem zasebnih hiš dajejo kredite, nekaj kupljenih stanovanj pa ho na voljo za strokovnjake. V novih prostorih bodo uredili sodobno menzo, ki jo že dolgo pogrešajo.
Novomeška ISKRA ne pozna zalog, saj bi se sicer V premajhnih prostorih že zadušila. Izdelki sproti odhajajo k naročnikom, dela pa tudi v bodoče ne bo zmanjkalo, saj so železnica, pošta, gal-vanika in vse gospodarstvo v postopku posodobljanja. Prav zato pa pogled v bližnjo prihodnost sili ISKRINO novomeško tovarno usmerni-ških naprav v razmišljanja o II. stopnji rekonstrukcije, ki naj bi se začela 1973. leta in bi zagotovila 5000 nr novih proizvodnih površin in novo proizvodn jo v vrednosti nad 50 milijonov din.
(Povzeto iz časopisa
»Dolenjski list«)
Dotacij ne prejemamo.
(Po Iskra-Commerce)
ISKRA v Novem mestu ne pozna zalog, saj bi se sicer v premajhnih prostorih že »zadušila«
Tečaj za
barvno televizijo
BS Eta e n lan n si
H9
Hia

Kratke vesti
ftajvečji v ZDA in ZR Nemčifi
V mednarodni primerjavi so bili in ostanejo nemški koncerni pravi palčki. Koncentracija v izvenevropskih deželah koraka hitreje kot v Nemčiji: med stotimi po prometu največjimi koncerni sveta je bilo v 1965. letu še 12 nemških, a v 1968. letu samo še 8 (67 ameriških!).
Evropska industrija ne more v pogledu ve.ikosti držati korak z ameriško. V »klubu največjih« je lahko našlo svoje mesto 390 ameriških podjetij: iz Evropske gospodarske skupnosti samo 68, a iz dežel EFTA 64.
Iskrino „iskrenfe66 v Novem mestu
Redna letna skupščina kluba__
(Nadaljevanje s 4. strani)
Klubi se vzdržujejo iz članarine, ki je 5 din mesečno in prostovoljnih prispevkov oz. dotacij ustanov, klinične bolnišnice ali delovnih oganiza-cij, odkoder pa je zelo slab odziv. Klubi namreč rabijo določena sredstva za svoje delovanje, saj organizirajo razne kulturne dejavnosti, prireditve, pomoč svojim članom kluba, ko to potrebujejo npr. nezaposlenim itd.
Klub uživa zaupanje svojih članov, saj si medsebojno pomagajo, med njimi je prijateljsko vzdušje, drug drugemu pomagajo v stiski, pol-
ni so medsebojnega razumevanja. Med enim in drugim sestankom (sestanki so en-kat tedensko) se obiskujejo, si telefonirajo — skratka imajo stalno povezavo. V kolikor enega člana kluba ni na sestanek, so vsi zaskrbljeni in se vprašujejo, kaj je z njim, kje je in kaj se mu je zgodilo. Potrudijo se. da ga najdejo in pripeljejo ponovno medse. Tu ni obsojanja, grajanja, ampak vsakega razumejo in mu pomagajo, saj se v celoti zavedajo, da gre za bolnega človeka, ki je nujno potreben njihove pomoči
— tu so resnično humani odnosi.
Pri nekaterih članih kluba gre za dolgoletno abstinenco, pa kljub temu se vsi zavedajo, da lahko nekdo tudi po tako dolgi abstinenci popusti in začne piti, zato ga» je potrebno takoj poiskati in mu pomagati.
Ustanovitev klubov so narekovale notranje potrebe teh ljudi — saj so se redno pojavljala vprašanja kako je kdo prebil vmesni čas, od sestanka do sestanka, kako je živel brez alkohola, kaj je počel in kako se je počutil. Člani kluba urejajo tudi družinske razmere alkoholikov, ki so navadno zelo problematične in silno težke za reševanje. Tu pomagajo kot enaki enakemu, vsi čutijo enake stiske, vendar so kljub temu pripravljeni nuditi pomoč celo drugim.
Najtežje je seveda odkloniti predsodke in take ljudi ponovno vrniti zdrave v redno življenje in delo. Največje težave imajo zdravljeni alkoholiki, ko se vrnejo v redno življenje oz. pri vključevanju v delo. Ne dobijo zaposlitve ko povedo kje so bili, zakaj niso delali, čeprav bi bili lahko dobri in vestni delavci. Zato se sprašujejo ali je to res samo socialno-zdravstve-ni problem, ali je tudi gospodarsko družbeni in kdo je odgovoren za to?
Kljub velikemu prizadevanju in dobri volji klubov, imajo še vedno premalo podpore in razumevanja od oblastvenih organov, družbeno političnih organizacij glede sredstev, prostorov in zaposlitev. Prav prisrčno in odkrito so na skupščini razpravljali o svojih osebnih težavah in problemih, vzrokih za-padanju alkoholu; kot tudi o problemih in težavah klubov.
Prof. dr. Kobal je na koncu opozoril, da bo potrebno izdelati akcijske programe; na podlagi teh bo tudi reoub-
lika prispevala določena sredstva v te namene. Omenil je tudi, da bo potrebno pri zdravljenju alkoholikov izdelati enotni sistem — koncept enotnega zdravljenja alkoholikov. Povedal je tudi žalostno ugotovitev, da približno pol milijona Jugoslovanov preveč pije, da je od tega cca 300 tisoč potrebnih kombiniranega zdravljenja. Biiža se tudi drugi val, val narkotikov. Vse to je zelo zaskrbljujoče in zahteva sistemsko in odločno reševanje.
Lep uspeh je npr. dosegla Hrvatska, ki je uspela vključiti v skupinsko (klubsko) zdravljenje cca 20 tisoč alkoholikov in ima na tem področju bogate izkušnje.
Osijek je npr. organiziral za 700 članov kluba alkoholikov s svojci (otroci in zakonci) sprejem pri predsedniku občine, saj se tu vendar rešuje splošni gospodarsko družbeni problem in je prav, da je poudarek tudi pri oblastvenih organih.
Važen faktor pri reševanju problematike alkoholikov — njihovih družinah, so socialni delavci, ki morajo gledati v globino problema ter reševati začetke vzrokov.
Pri zdravljenih alkoholikih morajo socialni delavci pripravljati zdravo delovno in družinsko okolje za vrnitev teh ljudi v ponovno normalno življenje. Umestno in potrebno bi bilo organizirati s pomočjo in sodelovanjem zdravstvene službe tudi v delovnih organizacijah take klube, kjer to potrebe narekujejo, saj v delovnih organizacijah ni malo teh pojavov, kjer ge za precejšnjo gospodarsko škodo in propad nekaterih posameznikov, ki so potrebni nujno pomoči, da se lahko ponovno vrnejo v normalno in urejeno življenje.
Na koncu je skupščina sprejela določene sklepe za nadaljnje delo ter pozvala vse prizadete forume za pomoč in polno razumevanje pri njihovem delu.	I. K.
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
MARTINA ŠILARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v kontroli obrata ATN za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Marjan
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega očeta
ALOJZA ŠTIRNA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata ATN — linija ploščatega releja — za denarno pomoč in izraze sožalja.
Angelca Kadivec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega nenadomestljivega moža in očka
FRANCIJA TROHE
se iskreno zahvaljujeva vsem njegovim sodelavcem v strokovnih službah ZP ISKRA za izražena sožalja, ki so nama jih izrekli ustno ali pismeno, za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter vsem stanovalcem Savske loke, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej velja topla zahvala govornikoma Igorju Slavcu in Mitji Anči-ku za lepe poslovilne besede in Zlatku Pflaumu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem, prav vsem, prisrčna hvala.
Žena Francka in sin Sandi
ZAHVALA
ISKRA — tovarna usmerniških naprav Novo mesto
razglaša prosta delovna mesta
1.	PLANERJA PROIZVODNJE
2.	TEHNOLOGA
3.	DVA NORMIRCA
4.	KONTROLORJA TRANSFORMATORJEV
5.	TERMINARJA
6.	ŠTIRI ELEKTRIČARJE
7.	TRI PK DELAVCE
Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost in sicer:
pod 1. Višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju planiranja;
pod 2. Srednja strokovna izobrazba elektro smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. Srednja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 4. KV elektromehanik in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 5. Poklicna šola elektro ali strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
pod 6. Eno del. mesto VK električar, tri del. mesta KV električarji ter 3 leta delovnih izkušenj; pod 7. Dokončana osnovna šola.
Vsakogar, ki bi se želel vključiti v našo delovno skupnost in s strokovnim delom na enem izmed razglašenih delovnih mest prispevati k nadaljnji rasti tovarne vabimo, naj se prijavi na ta razglas do 28. novembra 1970 ali pa se osebno zglasi v splošnem sektorju tovarne.
Osebni dohodek po pravilniku o OD tovarne.
Električni vrtalni stroj ISKRA — EVS-08 ima dve hitrosti in je m to vsestransko uporaben
Ob odhodu v pokoj izrekam iskreno zahvalo za prijazne želje in dragocena darila upravi finančnega sektorja, kolektivom salda-kontija, finančnega računovodstva in likvidature, kakor tudi sindikalni podružnici Iskra Com, marce Ljubljana, Čufarjeva 3.
Franjo Golež
ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Od» govorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopi* sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj