Gerkvene zadeve. + Maerdalpna DržečnilT izgled slov. mladenkam. nPrcljuba sestra moja, Opleti mi glavo! Glej, tam me krona čaka, Vesela grem po njo!" Narodna. Minolo je ravno dva dni manj od sedemnajst mesecev, ko smo bili žalujoči stali okoli smrtne poslelje vrlega rodoljuba Luke Držečnika. Kar potrka smrtni angelj zopet na vrata Vinšekove hiše, zahtevaje novo žrtev, namreč Ijubljenko pokojnega Luke, hčerko Magdaleno. Ne pomaga ne prošnja, ne jok; kajti tako je sklenil sam Oče nebeški. Videč to cvetko tako nedolžno, hoče jo oteti mrzlemu vetru, zapeljivemu svetu, in presaditi v svoj nebeSki vrt. Videč jo tako dišečo, pobožno, hoče jo uvrstiti med trume nebeSčanov. Videč jo tako slabotno ha telesu, hoče \\ ta križ z boleznijo le še enkrat pritisniti, potem pa ga za vekomaj \\ odvzeli. To se je zgodilo v treh kralkih dneh, od Velike noči do bele srede zjutraj, ko je kmalu po sedmi uri mirno zaspala. Pokojna Lenika je dosegla še nekaj manj od Sestnajst let, ali v vsem tem kratkem času je živela tako, da se lahko reče o njej: Kratko je živela ali veliko spolnila. Pred v vsem pa se jc.odlikovala v treh najlepšili čednostih, v ponižnosti, pobožnosti in udanosti v voljo božjo. Oglejmo si te Iri njene cvelke ob kratkein. Kdorkoli je rajno Leniko poznal, vsak se je prepričal o njeni skromnosti in ponižnosti. Naj je bila sama ali v družbi, ztnirora je bila poveSenih očij in tihega zadržanja. Najraje se je pečala z majhnimi otroki, jih negovala in v takšnej družbi se najbolj razvedrila. Ker pa sta ponižnost in sramožljivost varbinji nedolžnosti, lahko si mislimo, kako neoskrunjeno je ona nesla belo lilijo nebeškemu Ženinu v dar. Vredna je torej bila krasne bele obleke na zadnjo pot, vredna bele krsle in krasnih vencev, vredna tudi belo oblečenih družic pri zadnjem obhodu. V resnici nam na takšnem sprevodu ni treba žalovati, saj s tem bi rajni le zavidali večno sreeo! Rajna Lenika pa je bila ludi jako pobožna. V tem se je uresničila nad njo naslednja narodna pesem: nV cerkev je bodila In rada je molila : Bogu se je dopadla, Jo hoče k sebi vzeti." Da bi se molitve bolj oklenila, dala se je vpisati v razne Marijine bratovščine, tudi v tretji. red sv. Frančiška. Vse te zaobljube je zvesto spolnjevala, s pre- Dričanjem, da je lo lestva, ki vodi v nebesa. Sv. za- «ramente je pogosto sprejemala, ali vselej s takšno po- |' . bo/uo.stjo in priprav.'. da smo se ji čudili. Takrat na poli iz cerkve doniov ni govorila, ampak tiho inolila ' S kralka: spoznali <w\ i«> po vseni lcm, da jc to evelka) ' '"'žjega: Zlalo se č-isti v ognju, človek pa se skuša v tr_l pljtMiiu. liog je Lcniki to izkušnjo že zgodaj poslal j skoraj vse dni njenegii življenja bila je bolezen zvesta'1 ali bnika tovarišica. 1'Jala se je voljna v voljo božjoj meuda žc sluteč, d.i ne Iraja dolgo. lJosebej se je §e'j zadnjv1 dni iskala približali svojemu Zveličarju. VelikoI soboto zrečer je opravila v cerkvi sv. spoved in naj Veliko noč rano se napravila, ž.; vsa bolehna, zopet ija.i Toda bolezen ji je naglo napredovala, Se pred sv. opra-J vilom jo je skrbna mali komaj spravila domov. TukaiJ se je na bolestnej postelji kazala pravo mučenico. Bo-| lečiae so jo zvijale, ali tožbe o njih ni bilo slišati iz| njenih ust. Tako je prestala v treh dneh nebrojno bo-| lečin, katere je pred svetom vse zatajila in Bogu da-j rovala. V noči na sredo prejela je sv. zakramentel utnirajočih in čez nekaj m- puLem izdihuna svojo iie-^ doizuu uuso. Kreposten človek je velik pred Bogom, pa tudil pred svetom. Naša Lenika je v življenju bila skorajf skrita, enako ponižnej vijolici, sedaj pa, ko je bila utr-j gana, kaka praznota in žalost za njo! To vse se jei posebno pokazalo na belo soboto, ko so se ljudje naj Vinšekovem domu mnogoštevilno zbirali, skazati rajaii zadnjo čast. Zraven obeh. <5č. gg. duhovnikov udeležiloj se je obilno ljudstva, katero se je uredilo v veličastno procesijo. Dekleta, bela in ovenčana, z belim banderomj križem ovenčanim, pred in okoli krste, ostali vsi svečami v rokah, med mogočnim zvonenjem; ta prizoi? se mi ni zdel žalosten mrtvaški obhod, nego slovesen| sprevod v nebeSki Jeruzalem. Ne solze obupno žalosti, nego solze sočutja in Iju^j bezni do drage rajne silile so mnogim v glasnem ihtenju na dan, zlasti ko so po sv. opravilu na mirodvoru 6. g.1 župnik govorili prelepo slovo: Ne žalujte, ljubi moji.l ker Leniko nam je vzel sam mili Jezus, kajti vsa ne-l dolžna, pobožna in potrpežljiva mu je dopadla. On jel nekdaj sicer ludi mrtve obujal, ali sedaj noče delali večl čudežev, Lenike nam ne da vee nazaj! Zraven ljubegaj očeta svojega lukaj bo počivala, pa v nebesih za nasJ prosila. 0 da bi le ini vsi bili lako pripravljeni o svojem] času stopiti v večnost, kakor je bila ona, pa da bi naml takrat Lenika nasproti priJla! Tega si želimo, za tof prosimo. — Solze so vsem silile v oči, še en pogled] na krsto, še en pozdrav Leniki in — ločili smo se;| daj Bog, da nikakor ne na večno! Pohorski.