1 Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Letnik 1 / številka 1 / 2018 ISSN 2630-4449 Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ISSN 2630-4449 PREKMURIANA Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Letnik 1, številka 1 Založila in izdala: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota Za knjižnico: mag. Klaudija Šek Škafar Glavna in odgovorna urednica: dr. Klaudija Sedar Oblikovanje: Matej Končan Naslovnica: Matej Končan Fotografije: PiŠK MS Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o. Naklada: 300 izvodov December 2018 Revija je brezplačna. Izdajo revije podpira Ministrstvo za kulturo RS. Vsebina Predgovor ..............................................................................................................................................................................................................5 Uvodnik ...................................................................................................................................................................................................................6 Literarni utrinki ....................................................................................................................................................................................................7 Tu je doma Ljubezen .....................................................................................................................................................................................7 Ernest Ružič: Anka in Kugyjev pogled .....................................................................................................................................................5 Knjižna zbirka Med Rabo in Muro ............................................................................................................................................................. 9 Obujamo dediščino v Porabju: Pravljični večeri za odrasle ........................................................................................................... 11 Razstava Miško Kranjec (1908-1983) ................................................................................................................................................... 12 Kulturno-zgodovinski utrinki ........................................................................................................................................................................ 13 Evropsko leto kulturne dediščine .......................................................................................................................................................... 13 Hranilnica južnega dela Železne županije v Murski Soboti ............................................................................................................ 14 Gorička Mariška .......................................................................................................................................................................................... 15 Prvi abecednik v prekmurščini ............................................................................................................................................................... 17 Prvi prekmurski časopis ........................................................................................................................................................................... 18 Spomini ................................................................................................................................................................................................................ 20 Mag. Franc Kuzmič (1952-2018) ............................................................................................................................................................ 20 Bibliografija mag. Franca Kuzmiča ....................................................................................................................................................... 21 Miki Muster (1925-2018) .......................................................................................................................................................................... 22 Izbor iz domoznanske zakladnice 2018 .................................................................................................................................................... 23 5 Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Predgovor Drage bralke, dragi bralci! Skozi življenje nas spremljata obe, literatura in kulturna zgodovina, z njima in ob njiju rastemo, se razvijamo in učimo, bogatimo našo eksistencialno stran življenja. Li- teratura nam pomaga razumeti kulturno zgodovino in ta nas nagovarja, da posežemo po literaturi. Prav to kore- lacijo želimo z izdajo revije izpostaviti z vsebinami, ki so vezane na Prekmurje oz. so v kakršnikoli povezavi z njim in hkrati s knjižnično dejavnostjo. Tako se je tudi izbira imena revije Prekmuriana ponudila sama od sebe. Najsi bodo le spomini preteklosti ali utripi sedanjosti, jih kot splošna knjižnica s svojimi knjižničnimi zakladi želimo obujati, predstavljati in deliti z vami, hkrati pa spodbujati bralno kulturo in tudi zanimanje za (pisno) kulturno dedi- ščino - vse to pa tudi približati tako v ožjem kot v širšem slovenskem prostoru. Ideja, da se začnemo predstavljati skozi zapisane vrsti- ce in da skupaj z nami podoživite in spremljate našo skupno literaturo in kulturno zgodovino, ki nas povezu- je in obdaja, je naposled dozorela. Po uvodnem razmi- šljanju o pomenu bralne kulture v življenju sta osrednji poglavji namenjeni literarnim in kulturno-zgodovinskim utrinkom, skozi katere predstavljamo izbrane (jubilejne) kratke vsebine in hkrati dejavnost ter vlogo Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Za konec podaja- mo spomine na osebnosti, ki so pomembno prispevale k oblikovanju naše pokrajine, in domoznanski izbor, v ka- terem je ta preplet izbranih področij še močneje izrazit in prepoznaven. Z željo, da nas literatura in kulturna zgodovina spremlja- ta in povezujeta vse dni v letu, hkrati pa popeljeta v »kra- je«, ki smo jih vedno želeli »obiskati, naj bodo izbrane vsebine v prvi številki revije Prekmuriana vsaj majhen namig do tja. Urednica Prekmuriana 6 Klaudija Sedar Uvodnik Bralna kultura Kaj sploh je bralna kultura in kako jo osvojimo? Je to ne- kaj, česar se naučimo v šoli ali nam je privzgojena? In kakšno vlogo imamo pri razvoju bralne kulture knjižni- čarji? Razvoj bralne kulture je ena ključnih knjižničnih vlog in nalog, s pomočjo katerih si s svojo široko ponud- bo na knjižničnih policah prizadeva nagovoriti in prepri- čati bralce vseh generacij in vseh ciljnih skupin k ustvar- jalnemu razvoju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Pri tem je velikega pomena zagotovo motivacija za branje in promocija pomena branja za razvoj posame- znika in družbe. Z bralno kulturo je tesno povezana bralna pismenost, pravzaprav gre za recipročno razmerje, saj ko razvijamo eno, razvijamo tudi drugo. Pri razvoju obeh imajo knjižni- ce kot izjemne zakladnice bralnih virov zelo pomembno vlogo, kar v skladu s poslanstvom, sprejetimi smerni- cami in zakonskimi določili uresničujejo skozi različne oblike dela in dejavnosti. K razvoju bralne kulture in pi- smenosti veliko prispevajo bralni projekti, s katerimi se razvija pozitiven odnos do branja, se omogoča izmenjava bralnih izkušenj, pridobitev novih znanj itn. Za spodbujanje branja, dvig bralne kulture in bralne pi- smenosti si Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota prizadeva z več bralnimi projekti, s pomočjo ka- terih se približuje knjiga, predvsem pa vzbuja ljubezen do branja: • bralna značka za otroke Jaz pa berem - namenjena je otrokom od 4. do 10. leta starosti, izvajamo jo od leta 2015 in poteka od februarja do februarja; • bralna značka za odrasle, ki jo izvajamo od leta 2010 in poteka od oktobra do maja; • poletna domoznanska bralna značka Zakladnice, ki jo izvajamo od leta 2017 in poteka v poletnem času, od 21. junija do 22. septembra; • lahko branje - Karolinina bralna značka, ki jo izvaja- mo od leta 2017 in poteka od marca do marca; • bralni klub, ki se izvaja od leta 1998 in poteka vsak zadnji četrtek v mesecu od septembra do junija. Bralna značka za odrasle LAHKO BRANJE 7 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Metka Sraka Tu je doma ljubezen 1 Karolina Kolmanič in uporabniki VDC Murska Sobota TU JE DOMA LJUBEZEN LAHKO BRANJE Literarni utrinki V sodelovanju z Varstveno-delovnim centrom Murska Sobota, s katerim sodelujemo že vrsto let, je v letu 2017 nastal tudi projekt Bralne vezi, ki nagovarja bralce iz ran- ljivih skupin oziroma vse, ki imajo težave z branjem ali razumevanjem besedil. V ta namen je bila v knjižnici na mladinskem oddelku postavljena tudi polica s knjigami z oznako Lahko branje, letos jeseni pa so bile podeljene tudi prve Karolinine bralne značke, katere glavni cilj je omogočiti lažje branje in razumevanje vseh prebranih besedil, saj ima vsakdo pravico do kulture, literature in informacij v razumljivi obliki. V času trajanja bralnega projekta smo se z uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota redno sre- čevali na bralnih urah, se pogovarjali o prebranih knjigah lahkega branja, o besedah, ki so jim bile tuje, skupaj smo iskali tiste pomene, ki so jih razumeli obenem pa ugo- tavljali, da je na polici lahkega branja zelo malo zgodb z ljubezensko vsebino. Zato smo medse povabili prizna- no prekmursko pisateljico Karolino Kolmanič, po kate- ri je bralna značka tudi poimenovana, da nam pomaga pri pisanju zgodbe z ljubezensko tematiko. Odločila se je, da bo ta zgodba obarvana z begunsko motiviko. Upo- rabniki so pomagali pisateljici pri pisanju s spontanimi sugestijami oblikovanja literarnih karakterjev, njihove zunanjosti in poteka dogodkov. Na začetku smo mislili, da bo zgodba zelo kratka, ko pa smo jo priredili v lahko branje in jo še dodatno opremili s slikami, ki jih je narisal uporabnik Varstveno-delovnega centra iz Ljutomera, je nastala izvirna ljubezenska zgodba o begunki Ajli, knjiga z naslovom Tu je doma ljubezen, na katero smo vsi so- delujoči zelo ponosni. Aktualna tematika, povezana z be- gunci, ruši predsodke in nam sporoča, da prava ljubezen ne pozna meja, ne stereotipov in nestrpnosti. 8 Prekmuriana Julijana Vöröš Ernest Ružič: Anka in Kugyjev pogled Bo umetna inteligenca res tako fantastična? Dve zgodbi in dva pripovedovalca. Roman, razdeljen v dva dela. V prvem delu liha poglavja sestavljajo eno zgodbo, soda pa drugo in obe je mogoče brati vsako zase. Drugi del nato sestavljata le dve poglavji, vsako od njiju zaklju- či eno izmed zgodb prvega dela. Tudi znotraj poglavij se pojavljajo podnaslovi, ki zgodbo še dodatno drobijo na manjše enote. Takšna je zunanja struktura vsebinsko na videz precej zapletenega romana, postavljenega v seda- njost, v katerem so glavne osebe štiri. V prvi, tretjeosebni zgodbi, dva moška, v drugi, prvoosebni, moški in ženska. Policijski inšpektor iz prve ter prvoosebni pripovedova- lec iz druge zgodbe sta Prekmurca z Goričkega, ki pa ju življenjska pot oba zanese izven rodne pokrajine. Poli- cijski inšpektor se po uspešno opravljenem magisteri- ju znajde na delovnem mestu na Gorenjskem, kjer po lastnem prepričanju čaka na službeno napredovanje, v resnici pa se izkaže, da je tik pred upokojitvijo. V razgre- tem julijskem dnevu doživi privid. Sodelavca k njemu privedeta sumljivega človeka, Madžara, ki odlično govori slovensko in trdi, da je diplomiral v Ljubljani. Izobraženec torej, ki pa ne ve, kaj so to osebni dokumenti. Neznančeva pripoved o videnjih prihodnosti na inšpektorja deluje kot blodnja in se pomeša z njegovim otroštvom. Madžar s svojo "hojo po vodi" spominja na svetopisemsko priliko, pa tudi njegove vizije človeštva prihodnosti so prav apo- kaliptične. Nič čudnega, da se inšpektor raje zasanja v mlačev in svoje mladostne ljubezenske avanture. V drugi zgodbi sta glavni osebi intelektualca, družabno precej nerodna, a kljub vsemu zvesta drug drugemu (kdor vsaj malo pozna avtorja romana, bo v profesorju in novinarju prepoznal nekaj njegovih potez). Poklicna in ljubezenska pot ju vodi po Madžarski, Avstriji in Sloveniji, pri čemer izstopajo opisi madžarske in avstrijske prestolnice ter še nekaterih madžarskih mest. Tako kot v prvi zgodbi ena drugo zadenejo sedanjost, preteklost in futuristična pri- hodnost, tako v drugi trčita slovenska in madžarska kul- tura. Obe zgodbi lahko, zaradi odprtega konca, nadaljuje kar bralec sam. Če bo le dovolj dovzeten za teme, ki mu jih ponuja branje. Literarni utrinki 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Izbrani odlomek: Že sprejeti program tudi predvideva, da planeta Zemlja ne bo vodil človek ali skupina ljudi, ampak posebni robo- tizirani računalniki ali roboti v človeški podobi, za kar smo se zgledovali po nekaterih fantastičnih filmih. Ven- dar pri nas ne bo šlo za fantastiko, niti za prevlado teh- nike nad človekom, ampak za zraščenost računalniške in človekove misli, za prepletenost možganov, ko bo imel računalnik del človeških možganov, človek pa del raču- nalnikovih. Samo tako bomo lahko obvladovali planet in zagotovili vsem živim bitjem na njem dostojno, ustvar- jalno življenje. Na ta način bomo preprečili manipulacije enih nad drugimi ... Anotacija literarnega dela z izbranim odlomkom je ob- javljena tudi na spletnem portalu s priporočilno kakovo- stno literaturo Dobreknjige.si, projektu slovenskih splo- šnih knjižnic, ki je namenjen promociji dobrega branja in pri soustvarjanju katerega s svojimi vsebinami sodeluje tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Klaudija Sedar Knjižna zbirka Med Rabo in Muro Knjižno zbirko Med Rabo in Muro, ki je v letu 2018 obe- ležila prav poseben jubilej, 20. letnico izhajanja, je na pobudo pisatelja in novinarja Ernesta Ružiča leta 1998 v svoj knjižni program uvedla založba Franc-Franc v so- delovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Po prene- hanju založniške dejavnosti založbe Franc-Franc v letu 2016 je izdajanje te knjižne zbirke prevzelo Društvo za humanistična vprašanja ARGO. Knjige iz knjižne zbirke Med Rabo in Muro prejmejo porabski Slovenci kot knjižni dar ob novem letu skupaj s časopisom Porabje, prav tako porabske vzgojno-izobraževalne in kulturne ustanove. Zbirka z zagotavljanjem dostopnosti literarnih del v ra- zumljivem jeziku in promocijo literature slovenske knji- žne produkcije, kulture, jezika in ustvarjalnosti med Muro in Rabo, še posebej prispeva k dvigu bralne kulture med Porabskimi Slovenci, za ohranjanje njihove narodne in jezikovno-kulturne zavesti, kot tudi za ohranjanje stikov in medkulturnega dialoga. Ta jubilej knjižne zbirke, 20. letnico izhajanja, sta v Po- krajinski in študijski knjižnici Murska Sobota na literar- nem večeru predstavila Simona Cizar kot zastopnica Društva za humanistična vprašanja ARGO, in urednik zbirke prof. Franci Just, ki sta ob prehojeni poti zbirke posebno pozornost namenila 20. knjigi Luna na mesecu/ Luna na mejseci, ki jo je v zbirko prispeval pokojni pesnik in pisatelj Milan Vincetič (1957-2017) in je tudi njegova zadnja knjiga. Ob tem so tudi nekateri avtorji, ki so v zbirko prispevali svoja dela, le-te predstavili, knjižnica pa je ob tem pripravila še manjšo razstavo o knjižni zbirki Med Muro in Rabo, na kateri je bilo vseh 20 knjižnih izdaj tudi razstavljenih. Knjižna zbirka Med Rabo in Muro v 20-ih letih izhajanja ni postala le pomemben del porabske in s tem vseslo- venske kulture kot literarne produkcije, ampak tudi svo- jevrsten duhovni most, ki povezuje Slovence na Madžar- skem z matičnim jezikovno-kulturnim prostorom, in tudi pomemben dejavnik razvijanja bralne kulture v Porabju. Zbirka je podrobneje predstavljena tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebi- ne s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokal- nih kulturnih ustanovah. Literarni utrinki Literatura: Just, F. Uvodna beseda. V: Vincetič, M. Luna mesecu = Luna na mejse- ci. Murska Sobota: Argo; Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2017, str. 5-8. Ružič, E. Dvajsetletnica porabskega knjižnega daru (Knjižna zbirka Med Rabo in Muro). Porabski koledar, 2018, str. 69-72. 10 Prekmuriana Literarni utrinki 11 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Jasna Horvat Obujamo dediščino v Porabju: Pravljični večeri za odrasle Projekt Pokrajinske in študijske knjižnica Murska Sobota »In nagrado za najboljši projekt slovenskih splošnih knji- žnic za inovativno storitev za uporabnike prejme Pokrajin- ska in študijska knjižnica Murska Sobota s projektom Obu- jamo dediščino v Porabju: pravljični večeri za odrasle«, je odmevalo v dvorani na osrednjem nacionalnem dogodku v Šmarju pri Jelšah 20. novembra 2017. Knjižnična dejavnost Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota med Slovenci v Porabju poteka na več področjih in z različnimi vsebinami. V zadnjih letih sta bili uspešni predvsem izposoja gradiva potujoče knjižni- ce (bibliobusa) in razstavna dejavnost, v letu 2013 so bile uvedene ure pravljic oziroma izvedba knjižnične vzgoje za predšolske in šolske otroke prvih razredov osnovnih šol. Odlično sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžar- skem je naneslo, da smo pripravili razstavo ob 200-letni- ci delovanja Jožefa Košiča v Porabju in strokovno posve- tovanje madžarsko-slovenskih knjižničarjev v Monoštru. Prav tako smo digitalizirali časopis Porabje in nekaj le- tnikov Porabskega koledarja, ki sta objavljena, predsta- vljena in trajno shranjena na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib-u ). V letu 2017 pa je knjižnica v sodelovanju z Zvezo Slo- vencev na Madžarskem pričela z novim projektom, ko se daleč naokoli slišijo ljudske pravljice v domači (narečni) besedi. Cilj tega projekta pod krovnim naslovom Obujamo dediščino: Pravljični večeri za odrasle v Porabju je krepitev bralne kulture in prizadevanje za dvig bralne pismenosti, najti pot do poslušalcev z govorjeno besedo, ki blago- dejno vpliva tudi na njihova čustva in čutenje, jih vrača s tem v čas otroštva in lahko celo nagovarja tisto nezave- dno v njih. Za obujanje in ohranjanje nesnovne kulturne dediščine smo v svet pravljic povabili odraslo generacijo. Pravljični jezik, bodisi narečje bodisi knjižni jezik, namreč zagotovo prispeva k ozaveščanju pripadnosti narodu, zato odločitev, da nagovorimo porabske Slovence ni na- ključna, saj v permanentnem izginjanju »domanje rejči« lahko pripomore k njenemu ohranjanju. Glede na to, da slovenska beseda vse bolj izginja in uga- ša v Slovenskem Porabju, si štejemo tovrsten projekt v poseben dosežek, saj skupaj s ciljno publiko obuja- mo kulturno dediščino, ki je navsezadnje naša skupna. Odzivi publike so bili doslej vselej pozitivni, tako takoj po prireditvi kot tudi pozneje. Prav to je tudi naša največja spodbuda za nadaljevanje projekta, za porabske večere v objemu ljudskih pravljic in nasploh za obujanje naše skupne kulturne dediščine, ki nas povezuje že stoletja. Slika 1: Podelitev nagrade za projekt Obujamo dediščino: pravljični večeri za odrasle v Porabju, Šmarje pri Jelšah, 20. november 2017. Literarni utrinki 12 Prekmuriana Vesna Radovanovič Razstava Miško Kranjec (1908-1983) Sodelovanje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in Knjižnice Velenje Razstavna dejavnost v knjižnicah je ena izmed zelo po- membnih knjižničnih dejavnosti, s katero knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi institucijami iz lokalnega ali nacionalnega slovenskega prostora promovira knjižnič- no gradivo in dragocenosti, okrogle obletnice slovenskih in svetovnih literarnih ustvarjalcev, fotografske in likov- ne upodobitve in nasploh različne izobraževalne vsebine. Vso to znanje na razstavnih eksponatih daje svojevrsten utrip, ki nagovarja obiskovalce, da upočasnijo svoj korak, se poglobijo v posamezne vsebine, se morda podrobne- je seznanijo z avtorji in posežejo po literaturi, ki bi sicer lahko ostala »skrita« na policah. Tako kot potekajo med- knjižnična izposoja in številni drugi projekti med sloven- skimi splošnimi knjižnicami, je med knjižnicami tesno sodelovanje tudi pri razstavni dejavnosti, kar pomeni, da si medsebojno izmenjujemo razstave in ta način pred- stavljamo svoje vsebine v ožjem in širšem kulturnem okolju. Tovrsten primer dobre prakse smo izpeljali tudi v letu 2018, ko smo praznovali 110. obletnico rojstva Miška Kranjca. Spomin na pisatelja, ki je velikokrat gostoval pri nas, ko smo se še nahajali v prostorih soboškega gradu, smo počastili z gostujočo razstavo Knjižnice Velenje, s katero smo doslej že večkrat uspešno sodelovali. Spo- sojene razstavne eksponate z nazorno predstavitvijo njegovega življenja in dela smo dopolnili z bogatim do- moznanskim knjižničnim gradivom, ki ga hrani naša knji- žnica, od premnogih knjižnih izvodov, do še posebej dra- gocenih rokopisov in fotokopij. Z Miškom Kranjcem smo nenazadnje spodbujali in širili tudi bralno pismenost, in se ob se tem spominjali »Kranjčeve bralne značke«, za katero so tekmovali mladi bralci, s katerimi se je tudi re- dno srečeval. Ob 110. obletnici rojstva se je veliko dogod- kov odvijalo tudi v njegovi rojstni vasi - Veliki Polani, kjer smo z uricami pravljic za najmlajše prav tako sodelovali pri odprtju knjižnice na osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. Glede na to, da Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že več kot dvajset let aktivno sodeluje z društvom ARGO (naslednikom založbe Franc-Franc), smo se odlo- čili, da postavimo razstavo v času srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti, na katerem se podeljuje nagrada večernica. Udeleženci so si jo z velikim zanimanjem ogledali, prav tako tudi obi- skovalci knjižnice in organizirane skupine osnovnošolcev in dijakov. Ker je v vsako razstavo vloženega obilo časa, znanja in energije, smo toliko bolj veseli, ko vidimo, da je izbrana razstava zadostila pričakovanjem in bila dobro sprejeta med obiskovalci. Prav to nam je po odzivu uspelo tudi z razstavo Miško Kranjec (1908-1983). Gostujoča razstava Knjižnice Velenje Miško Kranjec (1908-1983) v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, 11. 9. – 20. 10. 2018. Literarni utrinki 13 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Kulturno-zgodovinski utrinki Klaudija Sedar Evropsko leto kulturne dediščine Leto 2018 sta Evropski parlament in Svet EU razglasila za Evropsko leto kulturne dediščine s ciljem, da se čim več ljudi spodbudi k odkrivanju in raziskovanju kultur- ne dediščine Evrope ter se okrepi občutek pripadnosti k skupni evropski družini. Ko govorimo o pomenu in vlogi kulturne dediščine, seveda ne gre mimo dejstva, da je dediščina vsepovsod okoli nas, najsi na njej obstane naš pogled, jo slišimo skozi ljudske pesmi in pripovedi, jo pri- memo v roke, spoznavamo skozi navade in šege, tradici- jo in vrednote, jo okušamo ali poduhamo. Pravzaprav vse, kar je bilo nekoč nekje ustvarjeno, in se prenaša iz roda v roda, nas obdaja in je del nas, je kulturna dediščina, ki jo z obujanjem vnašamo v sedanji čas, jo ohranjamo in negujemo. Najsi bo snovna (materialna) ali nesnovna (nematerial- na), je odsev naših vrednot, identitet, tradicij in znanj. Ko nas zanima premična kulturna dediščina, nas pot najpo- gosteje vodi v knjižnice, muzeje, arhive in druge kulturne ustanove, na bogastvo nepremične kulturne dediščine pa nas opominja kulturna krajina, v kateri bivamo in smo hkrati začasni popotnik v njej. Ena med najbolj pisanimi kulturnimi dediščinami so zagotovo stara mestna jedra, v katerih nam impozantne zgradbe pripovedujejo vsaka svojo zgodbo, čeprav le nemo strmijo pred nami. A prav ta nam pripomorejo k razumevanju zgodovine mesta, pa ne le mesta, ampak tudi pokrajine in nenazadnje širšega okolja, iz katerega so prihajali kulturni in drugi vplivi, ki so prav tako pomembni pričevalci zgodovinskega razvoja. Pogled na Mursko Soboto, 1946 14 Prekmuriana Klaudija Sedar Hranilnica južnega dela Železne županije v Murski Soboti Prav poseben spomenik kulturne dediščine v središču mesta Murska Sobota, ki predstavlja eno najlepših se- cesijskih zgradb v Prekmurju, je tudi Hranilnica južne- ga dela Železne županije v Murski Soboti, zgrajena leta 1907 po načrtih domačega arhitekta Lászla Takátsa (1880-1926). Hranilnica južnega dela Železne županije d. d. (Délvas- megyei Takarékpénztár Rt.) je bila v Murski Soboti us- tanovljena že leta 1894 pod predsedstvom katoliškega duhovnika Jánosa Szlepca. Leta 1907 pa so začeli ob glavni cesti graditi novo stavbo za Hranilnico, katero si je projektant Takáts zamislil kot enonadstropno vogalno zgradbo, obrnjeno s fasadama na dve ulici in postavljeno nasproti prav tako vogalne zgradbe Bölcseve lekarne s konca 19. stoletja. Zgradba je zelo zanimiva z umetnostnega vidika, saj praktično nima nobenega ostrega roba, posebnost pa je tudi stilska podoba vzhodnega nadstreška, ki zdru- žuje vse elemente secesijskega ornamentalnega re- pertoarja. Vodilni ornamentalni motiv predstavljajo čebele in stilizirani cvetovi vrtnice na zunanji površini osrednjega zidu vogalnega dela in na njegovem streš- nem vencu, s čimer je Takáts simboliziral varčnost, pri- dnost in bogastvo, kar so značilni elementi bančništva. Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji leta 1920 se je v stavbo vselila občinska uprava in bila v njej vse do leta 1936, nakar se je preselila v Száparyjevo graščino, ki jo je odkupila dve leti prej. Novi lastnik nekdanje hranilnice pa je postal kavarnar Alojz Faflik, ki je stavbo v notranjo- sti preuredil, medtem ko je ostala zunanjost več ali manj nespremenjena. Pozneje je bil odprt nočni lokal Podmor- nica, s 1. januarjem 1985 pa je začela obratovati Picerija Central, ena od prvih picerij v Prekmurju, ki je imela svoja vrata odprta vse do leta 1995. Zatem so imela v tej stavbi svoj sedež različna podjetja in društva, nekatera imajo sedež še danes v nadstropnem delu, v pritličju pa od leta 2016 domuje Turistično-informacijski-kulinarični center pod imenom Hranilnica prekmurskih dobrot, kjer so na voljo tudi številni različni izdelki domačih proizvajalcev. Literatura: Kuzmič, Franc (ur.): Bančništvo in hranilništvo. Murska Sobota: LB Pomurska banka d. d., 1993. Obal, Franc: Arhitektura v obdobju 1900-1941 v Murski Soboti. Murska Sobota: Kulturni center, 1982. Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002. Kulturno-zgodovinski utrinki 15 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Gorička Mariška je vračal na Hodoš, od tam je proti Murski Soboti odpeljal okrog poldneva, ob 14.15 je bil spet na Hodošu, se ob 17. uri vračal v Mursko Soboto in od tam nazadnje odpeljal ob 19.30. Z njim so se vozili v glavnem šolarji, delavci in vajenci, tako je dnevno prevozil tudi po 600 potnikov. Na- vadno je imel od 4 do 6 vagonov, h katerim je bil priklju- čen še službeni vagon, namenjen prevozu prtljage. Na začetni in končni postaji sta bila t. i. napajalnika za vodo, saj je lokomotiva trošila veliko vode, zalogovnik premoga pa je bil v zadnjem delu lokomotive. Lokomotiva s paro in premogom je potovala počasi, kakšnih 25 kilometrov na uro, vendar pa je bila kljub temu legendarna, na katero marsikoga vežejo nepozabni spomini. Posebno doživetje pa je bila zagotovo za otroke. Da pa bi jo lahko podoživeli tudi tisti, ki jo lahko danes le opazujejo na železniški po- staji v Murski Soboti, kjer stoji od leta 1977, je knjižničar- ka, pravljičarka in pisateljica Vesna Radovanovič spomi- ne na vožnjo z Goričko Mariško do postaje v Moščancih doživeto opisala v slikanici Puhačka: Gorička Mariška, šestdeseta leta 20. stoletja (Foto: Jože Kološa-Kološ) Še preden je bilo Prekmurje priključeno k ozemlju dana- šnje Slovenije in speljana povezava čez Muro, je mobil- nost med Mursko Soboto in Hodošem omogočala parna lokomotiva, ki so jo zaradi potovanja po goričkih krajih poimenovali Gorička Mariška. Gradnjo železniške proge, ki je trajala od spomladi 1905 do jeseni 1906 je omo- gočila Ogrska jugozahodna krajevna železnica d.d. z na- menom, da poveže Slovensko krajino z Budimpešto in seveda prodre z izvozom blaga na trg tudi izven Ogrske. Proga Murska Sobota – Hodoš je bila v uporabi od 26. junija 1907 pa vse do 31. maja 1968, a je Gorička Mariška še zadnjič svoje potnike popeljala 31. decembra 1968. V letu 2018 mineva tako 50 let, odkar je lokomotiva zadnjič peljala po svoji progi. Po podatkih je promet na tej progi od leta 1919 potekal trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in sobotah, Ma- riška pa se je ustavljala na postajališčih Puconci, Vaneča, Moščanci, Mačkovci, Stanjevci, Petrovci, Šalovci in Ho- doš. Vlak je z Goričkega pripeljal okrog 6.30, ob 10. uri se Kulturno-zgodovinski utrinki 16 Prekmuriana Gorička Mariška, šestdeseta leta 20. stoletja (Foto: Jože Kološa-Kološ) »V vasi Pečarovci sem doživljala svoje najlepše predšolske dneve in kasneje tudi počitnice. In tja sem se peljala z vlakom, z vlakom, ki je puhal dim s parno lokomotivo, s trdimi lesenimi sedeži, z iskrami, ki so švigale mimo oken in nisem smela gledati ven, da mi ne bi kakšna priletela v oko ...« Literatura: Radovanovič, V. Puhačka [ilustr. Maja Lubi]. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2007. Huber, I. »Gorička Mariška«. V: Luthar, O. (ur.). Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC , ZRC SAZU, 2010, str. 139-140. Rous, S. Gorička Mariška. Zbornik soboškega muzeja 5 [ur. Janez Ba- lažic; Metka Fujs]. Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota, 1998, str. 167−180. Kulturno-zgodovinski utrinki 17 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Prvi abecednik v prekmurščini Prekmurci smo prvo knjigo v domačem prekmurskem jeziku dobili pred dobrimi 300. leti (leta 1715, Mali Kate- kizmus), ki jo je pripravil Ferenc Temlin iz Krajne. Kot v osrednjeslovenskem prostoru, kjer je Primož Trubar izdal najprej katekizem in zatem še abecednik, je tudi v Prek- murju slovstveni razvoj potekal natanko tako. Po Malem katekizmu je čez deset let kot druga knjiga v prekmur- skem jeziku izšel abecednik Abecedarium Szlowenszko (Slovenski abecednik), s polnim naslovom: za Drobno Detzo, vön ſzpüscheno. Abecednik je pravzaprav priroč- nik za osnovno učenje branja, saj je bilo potrebno ljudi za uporabo branja najprej in predvsem opismeniti. Avtor sicer ni znan, po dosedanjih proučevanjih pa bi ga uteg- nil napisati evangeličanski petrovski duhovnik Mihael Kerčmar (Kocsmár), rojen na Hodošu v plemiški družini leta 1698. S Temlinom sta se zagotovo poznala, saj sta oba obiskovala evangeličansko gimnazijo Matije Bela v Banski Bistrici. Temlin je vpisan leta 1713, Kerčmar nas- lednje leto. Leta 1718 se je potem vpisal na gimnazijo v Bratislavi, leta 1724 pa na univerzi v Jeni. Po študiju je postal duhovnik v Gornjih Petrovcih do jeseni leta 1732, ko je bil ob vojaški zasedbe cerkve odpeljan v Güssing, od tam pa v ječo v Bratislavo, kjer naj bi bil skoraj tri leta. Zatem je prevzel duhovniško mesto v Szákszendu na Madžarskem, umrl pa naj bi okrog leta 1750. Abecednik, ki je tudi prva učna knjiga v prekmurskem (knjižnem) jeziku, je prirejen po črkovalni metodi, kar pomeni, da po abecedi in primerih za zlogovanje sledi berilo, ki je hkrati tudi veroučno gradivo. Vsebuje namreč deset božjih zapovedi, molitev Goszpodnovo oziroma očenaš, apostolsko veroizpoved, jutranjo in večerno mo- litev, molitev za majhne otroke, molitev pred jedjo in po njej ter tri psalme (5, 6 in 23). Ta abecednik je bil ponovno izdan leta 1786, ko ga je v ponatisu pod naslovom Slo- venski abecedar pripravil Mihael Bakoš (1742-1803), ki je abecedniku dodal molitve, štiri pesmi in latinsko-pre- kmurski slovarček. Pokrajinska in študijska knjižnica hrani abecednik iz leta 1725 le v obliki fotokopij, ponatis iz leta 1786 prav tako in tudi v faksimilirani izdaji, ki jo je leta 2017 založil in izdal Pomurski muzej Murska Sobota. Literatura: Kerčmar, V.: Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995. Kuzmič, M.: A avtorstvu »Abecedariuma szlowensko« iz leta 1725. Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, letn. 23, št. 2 (1987), 228-240. Tóth G.: Bél Mátyás besztercebányai diákjai. A besztercebányai evangéli- kus gimnázium anyakönyvének vonatkozó része, Bél és utóda megje- gyzéseivel, 2009, 160-161. Pridobljeno 20. 12. 2018 z: http://epa.oszk. hu/01500/01500/00007/pdf/lymbus_2009_08Toth_G.pdf Kulturno-zgodovinski utrinki 18 Prekmuriana Klaudija Sedar Prvi prekmurski časopis V današnjem času je prebiranje časopisja že prav po- seben in utečen ritual ter skorajda obvezna manira so- dobnega človeka, toda v preteklosti ta medij ni bil stalen spremljevalec ljudskih množic. Prvi javni medij, namenjen Slovencem v širšem prek- mursko-porabskem prostoru, je bil časopis Prijátel, ki je izhajal v letih od 1875 do 1879 v Budimpešti, v Franklin - tivaristve násztavi. Prvi dve leti je izhajal kot mesečnik s podnaslovom Znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne novine, od leta 1877 naprej kot polmesečnik (1. in 15. v mesecu) in takrat se je urednik Imre Agustič odločil tudi za spremembo podnaslova v Znanost razšerjüvajoče slovenske novine, kar pomeni, da je madžarski črkopis nadomestil z gajico. Prijátel je ponujal raznoliko vsebino, katera naj bi z vse- binsko in žanrsko ponudbo zadovoljevala različne pot- rebe bralskega kroga in vse sloje prebivalstva (od dni- narjev in kmetov, ki so predstavljali večino pa do redkih izobražencev). Vsebine je ponujal skozi 5 stalnih rubrik: • Orszácsko szpráviscse/Pregléd (Državni zbor/Pre- gled) – notranjepolitične teme, mesečni pregled poli- tičnega dogajanja, zlasti v ogrskem državnem zboru; • Zvönszki dugoványi (Zunanji dogodki) – novice med- narodne politike; • Prepovedávka (Pripovedka) – leposlovni prispevki v obliki kratkih zgodb, pravljic, pripovedk oziroma čr- tic, pesmi; • Razlocsne glászi (Različne novice)- poročevalna be- sedila oziroma vesti o dogodkih v bližnjih in daljnih krajih; • Mali vért (Majhen gospodar) – aktualne kmetijske novice in nasveti o dobrem gospodarjenju ter dono- snem kmetovanju. Poleg stalnih rubrik je urednik Agustič uvajal tudi pri- ložnostne oziroma občasne rubrike, in sicer poučne v obliki poljudnostrokovnih člankov, uvodnike, nagovore, portrete, dopise bralcev, v zadnjih dveh letnikih pa je za večjo razgibanost časopisa dodal še rubriko razvedrilne narave Kratkočasnik. Najsi je bilo izdajanje časopisa povezano s političnimi ambicijami Agustiča ali pa, kar je verjetneje, ljudstvu vstopnica do dviga narodne zavesti in bralne kulture,  je dejstvo, da je bila zasnova, urejanje in pisanje časopisa v maternem jeziku sredi meščanskega okolja v madžarski prestolnici zelo odločna in drzna poteza Agustiča, ki je v luči osebnega doživljanja sveta okrog sebe in življenja svojih rojakov prizadevno stremel h kulturnemu in ma- terialnemu napredku svojih rojakov v drugi polovici 19. stoletja. Do danes se je ohranilo oz. je v razvidu le nekaj številk časopisa, a je kljub temu iz tega opazen njegov velik pomen, ki ga je imel v času izhajanja, saj predstavlja razvoj prekmurskega tiska v posvetno smer, poleg tega je prvi publicistični poskus za funkcijskozvrstno širjenje prekmurskega jezika. Ohranjeni izvodi so tudi digitalizi- rani in shranjeni na Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Časopis Prijátel je kot digitalna zbirka predstavljen tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digita- lizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Kulturno-zgodovinski utrinki Literatura: Ulčnik, N. (2009). Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agus- tičevega časopisa Prijátel. V Mariboru: Filozofska fakulteta, Med- narodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Sedar, K. (2015): Prijátel: prvi prekmurski časopis (1875-1879): 140 let [razstava s katalogom ob 140-letnici izhajanja časopisa]. Murska So- bota: Pokrajinska in študijska knjižnica. 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Kulturno-zgodovinski utrinki 20 Prekmuriana Klaudija Sedar Mag. Franc Kuzmič (1952-2018) bibliotekar, muzejski svetovalec, kustos pedagog, duhovnik in pastor Binkoštne cerkve Rodil se je 3. novembra 1952 v Murski Soboti, odraščal pa v kraju Veščica, kjer ima svoje začetke tudi Binkoštna cerkev v Prekmurju. Študij na Pedagoški akademiji in Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani, Biblijskem teološkem inšti- tutu v Zagrebu in Evangelijski teološki fakulteti v Osijeku, kjer je študiral humanistično teologijo, smer cerkvena zgodovina, je sklenil z diplomo Židje v Prekmurju, leta 2001 pa je na fakulteti v Osijeku opravil tudi magiste- rij iz cerkvene zgodovine z naslovom Zgodovinski prikaz publicistične, versko-literarne in izdajateljske dejavnosti Binkoštne Cerkve v Jugoslaviji v obdobju 1936-1991. Kot profesor se je najprej zaposlil na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti, ki jo je obiskoval že kot dijak, nato ga je leta 1980 pot vodila v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, kjer je ostal dvanajst let in se je najin- tenzivneje posvečal domoznanski dejavnosti ter nasploh kulturni dediščini. Iz knjižnice ga je pot vodila v Pokra- jinski (današnji Pomurski) muzej v Murski Soboti, kjer je deloval kot muzejski pedagog in bibliotekar vse do upo- kojitve v letu 2012. Med leti 1991-2005 je deloval tudi kot gostujoči profesor cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Osijeku, od leta 1986 kot duhovnik in med leti 1988-2013 kot pastor v več cerkvah Binkoštne cerkve. besede. V vsem tem času je mag. Kuzmič nenehno od- krival in raziskoval zaklade naše preteklosti, spomenike kulturne dediščine, jih skrbno zapisoval ter jih predsta- vljal v ožjem in širšem kulturnem prostoru. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je za- pustil trajne sledi, ne le v času zaposlitve, ampak tudi kasneje kot vnet raziskovalec pis(a)nih spomenikov, kot zunanji sodelavec v premnogih odmevnih projektih, kot nadvse prijeten sogovornik in predavatelj na številnih li- terarnih in domoznanskih prireditvah. Nenazadnje tudi na knjižnih policah z bogatimi izsledki o prekmurski zgo- dovini in ljudeh, ki so preteklo podobo pokrajine na ka- kršenkoli način tudi zaznamovali. Eden izmed njih je bil vsekakor tudi sam. Spomini 21 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Bibliografija mag. Franca Kuzmiča Spomini Mag. Franc Kuzmič, od katerega smo se premnogi pos- lovili 14. aprila 2018 na murskosoboškem pokopališču, je za časa življenja ustvaril izjemen opus in da bi vso to znanje bilo zbrano na enem mestu, je nastala njegova osebna bibliografija, ki je bila izdana v mesecu novem- bru, mesecu njegovega osebnega praznika kot poklon njegovemu opusu, zahvala in trajen spomin na našega Ferija. Bibliografija je odličen priročnik za spoznavanje kulturnozgodovinske podobe Prekmurja vsem, ki to po- dročje raziskujejo oziroma ga bodo raziskovali, obnav- ljali ali le izpopolnjevali svoje znanje oziroma spoznavali sledi in vezi naših skupnih korenin. Nenazadnje je prava zakladnica domoznanskih in kulturno-zgodovinskih za- pisov Prekmurja, ki so nastali njegovi izjemno ustvarjalni in znanstveni poti. Bibliografija mag. Franca Kuzmiča zajema bibliografske enote med leti 1969 in 2018 v kronološkem zaporedju, pri čemer so enote razdeljene v štiri sklope: monogra- fije in zaključena dela, sekundarno avtorstvo, članki in drugi sestavni deli in bibliografije. Najobsežnejši sklop zajemajo članki in drugi sestavni deli, kjer najdemo po- leg znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov tudi razna poročila, ocene, recenzije in druge zapise. Izdale so jo Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Pomurski Muzej Murska Sobota s finančno podporo Mestne občine Mu- rska Sobota. Bibliografijo je uredila in zbrala dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobo- ta, spremno besedo je zapisala Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, častni škof mag. Geza Erniša pa je dodal še spominski zapis o njegovi vsestranskem poznavanju prostora, v katerem smo tu- kaj in sedaj. 22 Prekmuriana Julijana Vöröš Miki Muster (1925 – 2018) akademski kipar, risar, karikaturist, ilustrator, filmar Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti, zgodnje otroštvo pa preživel v Krmelju, kjer je njegov oče kot prvi služboval v rudarski bolnišnici. Po končani gimnaziji v Murski Soboti se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1953 diplomiral iz ki- parstva. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas, uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je živel v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Gu- illermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, rekla- me za visoki C in drugi, ki so jih svoj čas na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi, ki je začel ustvarjati stripe; najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Nje- gov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilu- striral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih av- torjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za po- pestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. Po osamosvojitvi Slovenije, ko se je vrnil iz Nemčije, je postal sodelavec revije Mag, poleg tega je nastala cela vrsta risanih portretov slovenskih politikov. Njegova po- litična karikatura je izšla v dveh knjigah, Zvitorepec za odrasle in Politična karikatura. Med letoma 2013 in 2016 je prispeval naslovnice in več ilustracij k petim zbirkam humornih zgodb duhovnika Janeza Grila. Prejel je več nagrad, med njimi jugoslovansko Andrija leta 1978, Viktorja za življenjsko delo leta 2000, leta 2014 srebrni red za zasluge Republike Slovenije, leta 2015 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Bil je tudi častni občan Mestne občine Murska Sobota. Umrl je 7. maja v Ljubljani, star 92 let. Spomini 23 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Feri Lainšček Ne Maribor: Litera, 2018, 69 str. poezija Izbor iz domoznanske zakladnice 2018 Pesniška zbirka Ne nas skozi 31 pesmi popelje v življenj- sko dogajanje oz. obdobje odraščanja vsake najstnice oziroma najstnika. Vse pesmi, ki so sestavljene iz štiri- vrstičnih kitic, se pričenjajo z nikalnico ne (ne, ne vem, ne bom, ne morem, ne maram itd.), kar je tudi posebnost zbirke. Kot je v spremni besedi zapisala prof. dr. Dragica Haramija, je »obdobje odraščanja iskanje samosvoje poti in svojih lastnih nazorov, zato je v najstniškem obdob- ju tolikokrat treba reči ne.« To različnost ponazarja tudi črna ovca z mavričnimi očali med belimi ovcami že na naslovnici. Ilustracije v pesniški zbirki, ki pesmi tudi sim- bolno ponazorijo, so delo Nane Homovec. 24 Prekmuriana Sándor Vály Iz daljne dežele Ljubljana: Salve, 2018, 91 str. poezija Pesniška zbirka Iz dežele daljne vsebuje 34 pesmi, kate- rih avtor je dr. Sándor Vályi (1833-1944), pred vojno pri- znani odvetnik v Murski Soboti, predsednik tamkajšnje židovske skupnosti, pisatelj, publicist, pesnik, humanist. Pesmi z ljubezensko, domoljubno in duhovno tematiko je Vályi v madžarščini objavljal v soboškem tedniku Mu- raszombat és Vidéke med leti 1905-1910, stoletje kas- neje sta jih zbrala mag. Franc Kuzmič in dr. Bojan Za- dravec, iz madžarskega jezika v slovenski pa jih je pre- vedel škof dr. Jožef Smej. Pesmi, zapisane s pretanjeno gracioznostjo, nas peljejo iz daljne dežele v najglobji del srca in hrepenenja do večne skrivnosti, skrivnosti vseh skrivnosti. Izbor iz domoznanske zakladnice 2018 25 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Sandi Horvat Preprosto enostavno: Čas je za spremembe Lendava: Ljudska univerza, 2018, 250 str. kratka proza Knjiga Preprosto enostavno v 13 poglavij podaja preplet Sandijeve osebne zgodbe in spoznanj, ki so ga oblikova- la v sedanjo osebnost. Prav ta osebna zgodba nosi tudi pomembno sporočilo o soočanju z izzivi različnih situacij v življenju, ki nas krepijo, vendar pa se moramo z njimi soočiti in jih prestopiti. Kot pravi, je v življenju resnično lahko vse preprosto enostavno, če smo le pripravljeni na spremembe. Po drugi strani s to zgodbo Sandi, ki je po etnični pripadnosti Rom (a je za to izvedel šele pri svo- jih trinajstih letih), hkrati ruši stereotipe o nepismenosti in neizobraženosti Romov. Sandijeva osebna zgodba, ki nas vodi od Gorenjske do Prekmurja, je zapisana v treh jezikih, v slovenskem, hrvaškem in madžarskem. Name- njena je vsem, ki želijo spoznati življenje skozi Sandijeve preizkušnje in izzive, predvsem pa učiteljem, ki v različ- nih programih izobraževanja poučujejo odrasle Rome. Izbor iz domoznanske zakladnice 2018 26 Prekmuriana Stari mlini od Hodoša do Čikečke vasi Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 2018, 32 str. strokovna literatura V sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v dvo- jezični (slovensko-madžarski) publikaciji posebno pozornost namenila spomenikom kulturno-tehnične de- diščine na narodnostnem območju, ki ga s svojo dejav- nostjo pokriva. Del te dediščine so tudi mlini, ki so bili v preteklosti pomemben segment tradicionalnega kmečkega življenja in sooblikovalec podobe kultur- ne krajine, do danes pa so se ohranili le redki in so zato kot takšni poseben element nepremične kul- turne dediščine. Kot se ugotavlja, je na območju osmih vasi od Hodoša do Čikečke vasi na narodnostnem obmo- čju v začetku 20. stoletja delovalo najmanj triindvajset mlinov, večinoma vodnih, na parni pogon so bili prvotno štirje, kar je bila nasploh revolucionarna sprememba pri mletju. Vsi so svoje poslanstvo že končali, tudi ohranili so se redki, so pa trije vpisani v Register nepremične kul- turne dediščine. Ker so za večino mlinov ostale le blede sledi, je podani pregled zagotovo dobrodošel prispevek pri odkrivanju in doživljanju te kulturne dediščine v Pre- kmurju. Izbor iz domoznanske zakladnice 2018 27 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Olga Antič, Ivanka Klopčič Casar, Olga Paušič, Marija Šedivy Panonske pletenine Pekel: Zavod Volosov hram, 2018, 228 str. proza in poezija Panonske pletenine so delo 4 pomurskih avtoric, ki so »spletle« čudovito harmonijo proze in poezije. Zbirka črtic in pesmi ni zanimiva le z literarno-zgodovinskega vidika, ampak je izjemen poklon pokrajini ob Muri, njene- mu naravnemu in kulturnemu bogastvu. Je pravzaprav sinonim za pisano pokrajino z vsemi specifikami, ki jo sooblikujejo prebivalci s svojevrstnimi potezami in zna- čajem in je branje, ko pred nas izza meglic ne stopi le skrivnostna pokrajina, ampak tudi njen sooblikovalec in hkrati varuh, človek. Vzporedno spoznavanje preteklega in sedanjega časa, časa, ki je minil, vendar ostaja zako- ličen globoko v spominu, in časa, v katerem smo tukaj in sedaj, daje virtuozni literarni stvaritvi še večji čar. Preplet spominskih zapisov, resničnih pripovedih, odsevov ma- terialne in naravne dediščine, ki jih avtorice umetelno zli- vajo v celoto, ustvari neprecenljivo refleksijo družbenih razmerij širših dimenzij kot tudi vlogo človeka kot poseb- nega in neponovljivega v tem procesu. Izbor iz domoznanske zakladnice 2018