GLASILO OBČINE MENGEŠ


GSAN
ŠTEVILKA 6
JUNIJ 2006 / leto XIII
Zdravljenje z BIOENERGIJO po metodi Zdenka Domančića
Pravijo, da imam energijo.
Nimam je - ni moja -
sem samo delček univerzuma.
zdravim izključno bolnike z uradno diagnozo bolezni, ki je potrjena s strani zdravnika
zdravljenja in uživanja zdravil, ki jih je predpisal osebni zdravnik se NE prekinja
je popolnoma varna in naravna metoda zdravljenja, ki nima nikakršnih stranskih učinkov
ne izpodriva oz. nadomešča uradne medicine, temveč jo le dopolnjuje
ne zdravi le bolezni, pozitivno vpliva tudi kot preventiva
ima veliko zdravilno moč, ki odstrani vzroke obolenja
stabilizira in uravnovesi vaš imunski sistem (auro, življenjsko energijo)
terapije nimajo svoje cene, vsak jo določi sam po svojih zmožnostih in presoji.
Terapije se izvajajo po predhodni rezervaciji termina -
KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Mengeš; V kompleksu Melodija Mengeš je kupcem na voljo še 8 prostih stanovanj, tri ali štiri sobna, ki bodo dokončana in predana kupcem do 30.9.2006. Tlorise, razporeditev stanovanj in prodajne cene ter vse ostale informacije dobite na sedežu podjetja ali na tel. 01/ 7230-986, 031/65-11-66.
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT, 162.500 EUR.
-	Kamnik; V centru Kamnika prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 61,44 m2, stanovanje se nahaja v staromeščanski hiši stari 60 let, obnovljeno, plinsko etažno ogrevanje, dostop urejen, garaža. Cena; 19.900.000,00 SIT.
-	Ljubljani; Pot na Fužine, prodamo trosobno stanovanje v izmeri 90 m2, balkon, ohranjeno, pogled na jugo-zahod, funkcionalna razporeditev - kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, dve manjši otroški sobi, spalnica, kopalnica - WC, klet, blok je zgrajen leta 1981, zelena in mirna okolica. Vselitev konec septembra 2006. Cena; 38.900.000 SIT.
Parcele:
-	Kamnik; okolica, v neposredni bližini kopališča Snovik prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 830 m2, dimenzije 26m x 32m. Cena: 14.000.000,00 SIT, 58.300 EUR.
-	Kamnik; prodamo tri zazidljiva zemljišča v izmeri 932 m2, 1021m2, 1227 m2, lokacija Perovo, zemljišča se nahajajo na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinskih hiš 17x10m. Cena: 130,00 EUR/m2.
-	Mengeš; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 735 m2, možnost gradne družinske hiše 10X10m, dostop urejen. Cena; 120 EUR/m2.
Hiše:
-	Domžale; Luksuzna meščanska hiša, zgrajena leta 1890, temeljito prenovljena in prizidana leta 1998 se nahaja v jugo-vzhodnem delu Domžal. Skupna bivalna površina je cca. 800m2 (5 kuhinj, 5 kopalnic, veliko sob, poslovni prostor, trim kabinet, savna, masaža, zunanji bazen, zimski vrt, vinska klet, vrt z sistemom za zalivanje GARDENA, vrtna uta...). Hiša je komunalno opremljena vključno z zemeljskim plinom, CATV, alarmnim sistemom, poleg hiše pa je tudi lastni vodnjak. Hiša stoji na zemljišču površine 1.556m2, na katerem pa so tudi urejeni parkirni prostori za 7 avtomobilov. Cena; 800.000,00 EUR
Poslovni prostori:
-	Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR.
-	Za znano stranko iščemo stanovanjsko hišo v Kamniku.
-	Za znano stranko iščemo eno ali dvo sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku.
Številka, ki je danes pred vami je vsebinsko polna, Trdinov sejem, Občinski praznik s slavnostno prireditvijo v Gradu Jable, dan državnosti s študentsko zabavo. Prispevki so raznoliki in zanimivi in vendar jih časovna zakasnitev izdaje in dostave Mengšana popolnoma razvrednotila. Poletna vročina kar kliče po senci in branju aktualnih novic, to pa prav gotovo niso dogodki in tekmovanja, ki so stara tudi več kot mesec dni. Napovedniki in vabila bodo, ko bo glasilo stiskano in dostavljeno, zastarela in ne bodo opravila svojega osnovnega namena vabljenja na dogodke, ki jih s požrtvovalnostjo in prostovoljnim delom organizirajo društva v Mengšu.
Seveda je bilo vse to že večkrat povedno in slišano, narejeno pa nič. To številko, ki ste jo danes prejeli, žal ne morem napovedati datuma, smo uredili še po starem sistemu čakanja na pomembne prispevke in naslovno sliko. Seveda pa bom kot nova urednica uvedla tudi nekatere spremembe in ena izmed njih je prav gotovo pravočasno izdajanje glasila. Zato vas bom že sedaj prosila, da bodite strpni, če bo nekaj naslednjih številk tanjših in vsebinsko manj bogatih. Žal bo potrebno nekatere, disciplinirati, da je dan za oddajo materialov namenjen vsem in da je potrebno celotno redakcijo zaključiti naenkrat. Ponovno delo in umeščanje novih prispevkov o dogodkih, ki so se dogajali več kot teden dni pred dnevom oddaje, je povsem nepotrebno in odvečno delo, ki pa lahko tudi za več kot teden dni prestavi izdajo in dostavo glasila. Vsi imamo svoje obveznosti in si za urednikovanje, oblikovanje, postavljanje, lektoriranje in tiskanje rezerviramo določen dan ali dva. Ponovno odpiranje že zaključenih aktivnosti, pa zahteva od nas več napora in usklajevanja. Zavedati sem moramo, da smo vsi le del neke celote in da s svojim nespoštovanjem dogovorov vplivamo na druge. Nekateri, ki teh odnosov oziroma navad ne poznajo, lahko to vzamejo tudi osebno, kot nagajanje.
Pomembno je, da vsi Mengšanke in Mengšani vemo, kdaj bo naše javno glasilo izšlo ter da bodo v njem aktivnosti vseh društev. V Mengšu je vse več društev, ki vabila in opise svojih aktivnosti ne pošiljajo na uredništvo, saj ne vedo ali bodo vabila pravočasno objavljena ter ali bodo poslani materiali ob izidu glasila še aktualni. Njihove aktivnosti pa so predstavljene v glasilih sosednjih občin ali pa na nacionalni televiziji. Za naslednjo številko - se vidimo 25. julija.
Koledarsko poletje je s sabo prineslo vročino, ki nas bo z večjim pričakovanjem ponesla na morje. Vsem želim prijetno dopustovanje. Našim šolarjem, dijakom in študentom pa doživete počitnice.
urednica
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 13. julij 2006.
MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Tina Železnik - odgovorna urednica, e-mail: mengsan@menges.si
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si
Oglasno trženje: Občina Mengeš
Drage občanke, spoštovani občani, devetintrideseti uvodnik
-	prejšnji je bil »dvojni« aprilsko
-	majski osemintrideseti, pišem po mesecu prireditev ob prazniku občine Mengeš, ki so letos potekale v maju in juniju vse do prireditev ob obletnici državnosti Slovenije. Letos so se še posebej potrudiili mladi in organizirali veliko zabavno prireditev mladih v organizaciji Študentskega kluba Mengeš, ki je bila teden dni pred praznikom (16. junija zvečer). Tako je bil tradicionalni vsakoletni »študentski žur« letos tudi kulisa zabave in veselja za proslavo 15. letnice državnosti. Pred leti je velike zabavne prireditve organiziralo Podjetniško združenje Mengeš in mengeški gasilci, zadnja leta pa gasilci v Loki in v Topolah. Letos, ob 15. letnici državnosti je bila slavnostna govornica dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v evropskem parlamentu. Občino pa bo zastopal g. Janez Škrlep član sveta občine in direktor Muzeja Mengeš, ki je bil eden najpomembnejših mož v pripravah in med samo vojno v manevrski strukturi narodne zaščite kot se je imenovala na začetku 80 let (tajna) slovenska vojska. Zanimiv bo nastop mlade ustvarjalne mengeško (štirje fantje) trzinske (eden) rock skupine Day Out (www.dayout.cc), ki bo v Mengšu prvič nastopila na tako veliki prireditvi. Občina Mengeš je sodelovala pri organizaciji proslave in sofinancirala prireditev ter sponzorira rock skupino na prireditvi, pri njihovih projektih videa in zgoščenke
Retro Forte.
V torek 23. maja 2006 smo bili za trenutek v središču medijske in diplomatske pozornosti. V gradu Jable je bil ustanovitveni sestanek Centra za evropsko prihodnost (CEP - Centre for European Perspective - www. cep.si). To je raziskovalno analitično in izobraževalno središče. Med ustanovitelji in v mednarodnem svetovalnem odboru so države evropske zveze, Norveške, ZDA in drugi. V razpravah na ustanovitvi so predvsem sodelovali zunanji ministri ali ambasadorji iz jugovzhodne Evrope. Upajmo, da bo grad in s tem njegova neposredna okolica, sedaj zaživel. Skupaj z arhitektoma Rokom Bendo in Mihom Skokom smo pripravili konkretno vizijo in zasnovo prostora pod gradom, tako da se vzpostavi grajski park s prostim pogledom na grajski drevored ter da se južno od obnovljenih grajskih hlevov, pod hribom, vzpostavi izobraževalno, poslovno tehnološko inženirska ali nastanitvena dejavnost, ki se bo medsebojno dopolnjevala z namembnostjo in reprezentativnostjo res enkratno obnovljenega gradu. Občina sicer ni lastnik gradu, lahko pa vseeno vplivamo na namembnost in urejanje gradu in okolice.
Prva prireditev po začetku delovanja CEP v gradu je bila svečanost ob občinskem prazniku občine Mengeš - na sam praznični dan, v ponedeljek 29. maja. Simfonični orkester Domžale Kamnik in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti so nas razveselili ob praznovanju razglasitve Mengša za mesto. Podelili smo vsakoletna priznanja zaslužnim občanom in Trdinovo nagrado za raziskovalno delo. Čestitam dobitnikom priznanj občine Mengeš: Športnemu društvu Partizan Mengeš, ki je praznovalo lani 60 let povojnega delovanja in njegovemu predsedniku Jožetu Mlakarju, gospodu Francu Bergantu iz Loke za srebrno priznanje ter gospe Justini Jerič iz Loke in
gospodu Matjažu Repniku iz Mengša za bronasto priznanje. Čestitam dijakinji kamniške gimnazije Urški Kimovec, ki je za arheološko etnološko raziskovalno nalogo prejela Trdinovo nagrado.
Ob občinskem prazniku se še enkrat zahvaljujem društvom in organizacijam ter še posebej predsednikom in najbolj prizadevnim posameznikom za nesebično in prostovoljno delo, predloge, opozorila, za sodelovanje z željo ustvarjati boljše pogoje za življenje in gospodarjenje v občini. Zahvala tudi vsem podpornikom in dobrotnikom. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi občinskemu svetu in sodelavcem v občinski upravi. Posebna zahvala vsem organizatorjem prireditev ob občinskem prazniku, za vsebinsko idejo za svečano prireditev podžupanu Viliju Hribarju - ki je tudi vodil vse priprave in pri njih delovno sodeloval, za sodelovanje na svečanosti pa se zahvaljujem Simfoničnemu orkestru Domžale Kamnik, ki je po dolgih letih zopet nastopili v Mengšu. Bil je res že čas, saj v poslopju Glasbene šole v Mengšu vadijo dvakrat tedensko. Med njimi so tudi mengeški glasbeniki. Upam, da se res ponovno srečamo v Kulturnem domu sredi decembra. Opravičujem se častnima občanoma g. Francu Blejcu in g. Francu Zabretu, ker ju v kratkem nagovoru nisem pozdravil. Opravičujem se tudi gospodu, ki se je zaradi tega hudoval. Drugič jih mora protokol povabiti, da se usedeta spredaj na vidna mesta.
Čestitam skupini kamniškim gimnazijcem (med njimi Ruči-gaju iz Spodnjega Dobena), ki so »osvojili« vseslovensko zlato priznanje za nalogo analize vode iz kamniško - krvavško - mengeško - domžalskih virov. Čestitke tudi mentorjem še posebej izjemnemu poznavalcu področja (in podzemlja) Vidu Kregarju. Prispevek o tem naj bi bil objavljen v tej številki. Otrokom in dijakom ter študen-
tom želim uspešen zaključek šolskega in študijskega leta. Znanje, spretnost, usposobljenost, zmožnost prilagajanja in kritičnega ter samostojnega sprejemanja novosti, nasvetov, novih spoznanj, pogum in volja ter podjetnost so osnova uspešni delovni karieri. Vse to želim predvsem tistim, ki se odločate, ste na razpotjih glede vaše prihodnosti, želja, interesov in (z)možnosti.
Novi urednici glasila Mengšan Tini Železnik želim uspešno delo pri spremljanju dogajanja v občini v interesu dobrega in novinarsko kvalitetnega obveščanja javnosti. Samostojno bo izbirala sodelavce oz. uredništvo in samostojno delala z njimi. Nov pristop, ki smo ga uveljavili z novim odlokom in zanimiv izziv ter odgovornost. Omejitve so samo določena finančna sredstva, zapisani nameni glasila, zakonodaja, vrednote, ki jim javni medij sledi in svet glasila, ki ga je imenoval občinski svet katerega naloga je da zastopa javnost.
V	petek 24. junija so gasilci Topol in občina Mengeš priredili proslavo in zabavo ob petnajstem prazniku državnosti in prazniku Topil ob otvoritvi novega športnega parka ob levem bregu Pšate nasproti studenca in kapelice Sv. Lucije. V soboto so gasilci Loke priredili tradicionalno tekmovanje in zvečer pa veselico v Loko!
Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Julija, Neža, Andraž, Tevž, Žan, Eva, Nejc ter dvojčka Katja in Anže.
V	imenu občinskega sveta, uprave občine in v svojem imenu čestitam ob petnajstem prazniku državnosti, želim prijetno praznovanje in uspehov vsem vam in naši domovini državi Sloveniji.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Štebe
Predstavitev nove urednice
Občinski svet me je na svoji 32. seji Občinskega sveta, ki je bila 7. junija 2006, na predlog KVIAZa potrdil za odgovorno urednico. Mediji oziroma odnosi z mediji so moje poklicno področje, zato sem se že z nastopom mandata začela zavzemati za dvig kvalitete javnega glasila Mengšan. Leta 2003 sem županu postavila nekaj vprašanj v zvezi z ureditvijo odnosov znotraj uredniškega odbora, ki so bili že od samega začetka zelo napeti, nato pa še z odnosom urednik-župan. Ker se odnosi z meseci niso izboljšali, sem podala pobudo za spremembo odloka o javnem glasilu Mengšan, ki bi bil skladen z novim Zakonom o medijih ter smernicam, navodilom Evropske unije oziroma evropskim pravnim redom. Tudi tu se z meseci ni naredilo nič, zato sem na Občinski svet Mengeš vložila nov odlok o javnem glasilu Mengšan, ki je bil v mesecu februarju 2006 na seji občinskega sveta tudi soglasno sprejet.
Z novim odlokom naj bi bil urednik bolj samostojen, sam bi izbiral svoje sodelavce. Obstoječi uredniški odbor, sestavljen iz predstavnikov političnih strank, pa se je preimenoval v uredniški svet, ki se sestaja le nekajkrat letno. Uredniški odbor sedaj določa
urednik sam ter izbira sodelavce skladno z njihovimi interesi in znanjem. Prav tako naj bi bil odgovorni urednik zadolžen za zbiranje oglasov in s tem zagotavljal glasilu dodatna sredstva za dvig kvalitete.
Po sprejemu odloka in objavljenem razpisu sem se odločila, da za kandidaturo za odgovorno urednico. Imam potrebne izkušnje, tako s pisanjem besedil, njihovim urejanjem, z oglaševanjem kot tudi z distribucijo. Vse te izkušnje sem si pridobila v času študija, s pripravništvom v oglaševalski agenciji ter kasneje kot Svetovalec za odnose z mediji.
Za boljšega Mengšana je potrebno sestaviti kvalitetno ekipo, ki bo imela interes in voljo pokrivati delovanje oziroma življenje v celotni občini. Po programski prenovi, ki bi temeljila na rednih rubrikah, bi sledila še grafična prenova. Izboljšan Mengšan bo gotovo bolj pritegnil bralce in seveda tudi oglaševalce. Z dodatnimi sredstvi oglaševalcev bi lahko sledili trendom v medijskem svetu in ponudili atraktivnejše novice, če bi se pojavil interes in sponzor celo oblikoval lastno spletno stran. Seveda je to proces in spremembe ne bodo vidne čez noč.
Na koncu naj predstavim še sebe. Imam hčerko Janino in sina Jakoba, ki krojita moj prosti čas. Del naših aktivnosti je namenjen športu, ker sledim misli, zdrav duh v zdravem telesu. Menim tudi, da je kvaliteta življenja posameznika pogojena s kvaliteto razvoja neke skupnosti, zato sem se odločila za delovanje v Občinskem svetu in kasneje tudi za odgovorno urednico glasila Mengšan. Ob prostih večerih pa še vedno rada preberem dobro knjigo.
CENTER ZA EVROPSKO PRIHODNOST ODPRL SVOJA VRATA
V torek, 23. maja 2006, je bil grad Jable v Mengšu za trenutek v središču medijske in diplomatske pozornosti. Na gradu je bil slovesno ustanovljen in odprt Center za evropsko prihodnost (CEP - Centre for European Perspective - www.cep.si). Med ustanovitelji in v mednarodnem svetovalnem odboru so države evropske zveze, Norveške, ZDA in drugi. Na ustanovitvi so v razpravah sodelovali predvsem zunanji ministri ali ambasadorji iz jugovzhodne Evrope. Center je raziskovalno analitično in izobraževalno središče, ki bo zagotavljal vsebinsko in tehnično pomoč državam z evropsko perspektivo. Tako se bodo uspešno spopadale z zahtevami integracijskega procesa. CEP bo tudi v pomoč Sloveniji pri njenih pripravah na predsedovanje Slovenije Evropski uniji leta 2008 ter samem
predsedovanju, predvsem pri vprašanjih širitve Evropske unije in medkulturnega dialoga. Ob odprtju CEP se je sestal tudi njegov svetovalni odbor, ki ga sestavljajo mednarodno ugledne politične osebnosti. Upajmo, da bo grad in s tem njegova neposredna okolica, sedaj zaživel.
DOGODKI
Praznovanje mengeškega občinskega praznika
Mengeš je postal mesto
Lično vabilo nas je povabilo na praznovanje občinskega praznika 29. maja v atrij gradu Jablje. Vremenska napoved v vseh oblikah je namigovala, da bo načrt treba spremeniti. Grad Jablje nas je gostil, le da smo se pred dežjem in mrazom umaknili v dvoranico, do katere so nas pod oboki usmerile svečke. Večina v dvorani je ploskala. O tem, komu smo ploskali, bo govoril ta sestavek.
Približno 50-članskemu Simfoničnemu orkestru Domžale-Kamnik, ki vse leto vsaj dvakrat na teden vadi v Mengšu, tokrat pa se nam je pokazal v najboljši luči. Oder bi bil zanje in njihove inštrumente premajhen, če ga ne bi ta dan prav za to priložnost povečali mengeški mojstri. Prireditev je orkester začel s himnama: slovesno slovensko in evropsko, večer pa je popestril z melodijami iz filmov (od melodije iz filma Na svoji zemlji do optimistične koračnice iz filma Indiana Jones). Orkester, v katerem igra tudi nekaj Meng-šanov, zadnji dve sezoni vodi Simon Dvoršak, Celjan.
Ploskali smo simpatični voditeljici Mojci Volkar, ki nam je s tonom in jakostjo glasu namignila, kdaj je primerno ploskati, in najbolj smo zaploskali ob stavku: »Mengeš je postal mesto«.
To lahko po besedah visokega gosta, predstavnika Vlade Republike Slovenije (ki je Mengeš razglasila za mesto), ministra za kulturo Vaska Simonitija, najbolje izkoristi tako, da goji svojo kulturo, svojo posebnost, saj da ga bo samo to rešilo, da bo (p)-ostal prepoznaven in se ne bo izgubil na karti sveta, ki vedno bolj postaja globalizirana vas.
V navdušenem tonu je nadaljeval župan, Tomaž Štebe, ki se je
zahvalil vsem, ki prispevajo del sebe in svojega časa k podobi Mengša, in povzel, da sedaj končno lahko uporabljamo slogan »Mengeš - MESTO na deželi«.
Veliko sebe podobi Mengša prispevajo tudi letošnji prejemniki raznobarvnih Trdinovih priznanj in njim smo ploskali v preostanku večera.
Gdč. Urška Kimovec je prejela Trdinovo priznanje za raziskovalni nalogi: Avba na guau' pa nag'l u rok in Arheološke najdbe v Mengšu. Obe nalogi sta bili že predstavljeni: najprej na regijskem tekmovanju (tam sta zmagali) in nato na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev, kjer je bilo doseženo drugo oz. prvo mesto ter zlato priznanje. V prvi nalogi je Urška predstavila kulturo oblačenja in s tem povezane običaje od srednjega veka do danes. Posebej je opisana in predstavljena gorenjska narodna noša, ki je tudi del naše kulturne dediščine. Naloga Arheološke najdbe v Mengšu lahko predstavlja eno izmed osnov sistematične predstavitve arheoloških najdb na območju našega kraja (mesta!). Zlato priznanje je za športno društvo Partizan Mengeš prevzel predsednik g. Jože Mlakar. Društvo, ki je bilo ustanovljeno v juniju 1945, je v začetku delovalo na področju telesnovzgoj-ne dejavnosti in je združevalo mlade, ki so se želeli ukvarjati s športnimi dejavnostmi. Pozneje so se organizirala še druga društva, namenjena tistim, ki so se bolj resno ukvarjali s posameznimi panogami (nogometni klub, smučarsko društvo). Društvo je ves čas posvečalo pozornost predvsem splošni vadbi, atletiki in košarki - bilo je nosilec tekmovalnega igranja košarke za ženske (največji
dosežek ženske košarke predstavlja uvrstitev v 2. državno ligo v Jugoslaviji).
25 let delovanja je praznovala namiznoteniška sekcija. Največ pozornosti so posvečali delu z mladimi. Rezultati kakovostnega strokovnega dela pri vzgoji strokovnih kadrov so hitro prinesli tudi odlične rezultate mladih tekmovalk in tekmovalcev. Med prvimi so organizirali košarkarski maraton, na katerem je nastopilo več kakor 50 košarkarjev, popestrili pa so jih z nastopi paraplegikov in ženskimi ekipami.
Društvo združuje več kakor 500 članov vseh starosti, ki se ukvarjajo s splošno vadbo, gimnastiko, badmintonom, namiznim tenisom, odbojko, odbojko na mivki, košarko, malim nogometom, tenisom in balinanjem.
Člani so s prostovoljnim delom zgradili več športnih objektov (pet teniških igrišč z razsvetljavo, brunarico s sanitarijami, garderobami in klubskimi prostori za tenisače, balinišče, klubske prostore, garderobe s sanitarijami in razsvetljavo). Strokovno delo balinarjev se je pokazalo, ko so se uvrstili v sistem področnega tekmovanja, njihov največji uspeh pa predstavlja uvrstitev v 1. dr žavno ligo v sezoni 2004/05.
Srebrno priznanje občine mengeš je prejel g. Franc Bergant, ki se je v gasilske vrste vključil kot mladinec v letu 1949. Pri delu gasilskega društva ves čas zelo dejavno sodeluje (med letoma 1971 in 1984 ter od 1993 je član upravnega odbora, od leta 2003 je pomočnik praporščaka). V operativno enoto društva se je redno vključeval do leta 1995 in pogosto sodeloval v reševalnih in drugih akcijah. Sedaj je kot član veteran vključen v enoto starejših gasilcev. Z ekipo sodeluje na raznih tekmovanjih in srečanjih svojih vrstnikov. Za svoje delo v gasilskem društvu je prejel že več priznanj in odlikovanje Gasilske zveze Slovenije v letu 2003. Ker je bilo Prostovoljno gasilsko društvo dolga leta edino društvo v vasi, je s svojim delom mnogo prispeval k razvoju Topol in ugledu kraja in vse občine.
Za svoje delo v kulturi je bronasto priznanje prejel g. Matjaž Repnik. Mengšani ga poznamo predvsem kot povezovalca na kulturnih prireditvah. Dolga leta je bil tajnik Zveze kulturnih organizacij v bivši občini Domžale, sedaj pa sodeluje z Zvezo kulturnih društev Občine Mengeš, je ustanovni član ter član Kulturnega društva Mihaelovega sejma, pri katerem je odgovoren za povezovanje kulturnega programa na sejmih.
Zaploskali smo tudi Ločanki, ge. Justina Jerič, ki si je z

nesebičnim, uspešnim in marljivim delom na kulturnem in gasilskem področju prislužila bronasto priznanje. Ga. Justina Jerič je dejavna v Kulturnem društvu Antona Lobode vse od ustanovitve leta 1994, od 1996 je tudi aktivna članica upravnega odbora. Brez nje v društvu in Loki ne mine nobena prireditev. Njena vsakoletna skrb je priprava in organizacija miklavževanja ter novoletnega srečanja, kot
ustanoviteljica ženske sekcije Zrelo loško klasje pa ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravlja srečanja Ločank, starih nad štirideset let.
Zaploskajmo še tistim, ki so pripravili to prisrčno in lepo prireditev, pa se jih ta večer ni videlo, in tistim, ki so poskrbeli za prigrizek v atriju!
Katarina Marin
Govor ministra za kulturo Republike Slovenije dr. Vaska Simonitija
Spoštovani gospod župan, mag. Tomaž Štebe, spoštovani Mengšani, Mengšanke, spoštovani gostje.
Kdaj vas postane trg, kdaj trg preide v mesto. Menda obstajajo zato bolj ali manj objektivni kriteriji, mesto dandanes pač mora šteti nekaj tisoč prebivalcev, navadno imeti ob sebi nekaj vasi, ki jim je lahko upravno pa še kakšno drugačno, drugo središče, prebivalstvo pa mu mora takšno vlogo priznati in jo upoštevati. Do te stopnje je danes prispel Mengeš, katerega prebivalci niso več tržani, temveč meščani. Ta prehod se je pripravljal počasi in zdi se da so se Mengšani na razglasitev pripravljali dlje časa. A vseeno, zdaj so nenadoma v nekem drugem statusu: niso več tržani, ampak meščani, toda čeprav pojem meščan danes nima več tistega pomena, kot ga je imel v preteklosti, bi vsekakor želel, da bi ohranil vsaj nekaj lastnosti, ki so tudi danes aktualne. Ker prihajam s področja kulture, bi se rad ustavil vsaj pri eni izmed njih. Meščana, ki je na naših tleh pustil največ sledov, je neredko najbolj opredeljevala njegova kulturnost, bodisi da je skrbel za kulturo v svojem mestu ali se z njo tako ali drugače sam ukvarjal. V tej luči bi želel, da bi kultura v tem mladem mestu prežemala njegove stanovalce pa tudi naselje kot tako. Ta želja se mi zdi toliko bolj upravičena in uresničljiva, ker se Mengeš že zdaj lahko ponaša z živahnim kulturnim utripom, ki mu radi prisluhnejo tudi ljudje z okolice. Se pravi, na nekatere prireditve v Mengšu prihajajo obiskovalci od blizu in manj blizu. V tem smislu je že doslej bil svojevrstno središče za katerega lahko upam, da se bo utrdilo in razvilo. Mesta brez močnega kulturnega potenciala si danes že težko predstavljamo. Brez njega se malodane izgublja meja med moderno vasjo in mestom, vse postaja enolični globarizirani market urbanih celot, kjer posamezni kraji nimajo več svoje identitete. Zatorej, če se smem tako izraziti, dragi Mengeš, ohranjaj svojo identiteto. Kultura je ena njenih glavnih sestavin. Druga je njegova zgodovinska podstat, ki je za Mengeš znana in sega daleč nazaj in je bogata. Na njej in iz nje z idejami sodobnikov in rojakov razvijaj Mengeš svojo moderno podobo. Brez nje težko, da boš kaj več kot samo kraj. Eden mnogih na čedalje bolj globarizirani karti Slovenije in Europske unije. Za takšno samosvojo pot imaš, Mengeš, dobre možnosti. Zanjo jamčijo tvorni predniki in podjetni reflektirani ljudje tega časa. Vse najboljše k takšnemu rojstnemu dnevu.
Likovno društvo Mengeš
RAZSTAVE LIKOVNIH DEL V MESECU JUNIJU IN JULIJU 2006
Vsi, ki sodelujemo v društvu, smo si želeli pripraviti in zainteresirani javnosti predstaviti, čim večjo raznolikost likovnega izražanja. Korak za korakom smo, razen razstav našega društva, v Mengeš pripeljali razstave »ZLATE PALETE SLOVENIJE«, torej dela drugih slovenskih društev, katere organizira Zveza likovnih društev Slovenije, s sedežem v Ljubljani. Prvo leto smo vam predstavili risbe in grafike, lani abstraktno umetnost, letos pa bi vas radi razveselili s slikarsko razstavo.
Odprtje razstave je potekalo v Kulturnem domu v Mengšu dne 23.06.2006. Možno si jo je ogledati do 16.07.2006, vsak dan od 18. - 20. ure. Na ogled je ponujenih 35 razstavnih eksponatov, od tega 5 slik avtorjev našega društva. Med desetimi nagrajenimi deli s certifikatom za kvaliteto izdelka, sta prejela certifikat tudi naša člana, Milica Tomšič in Vlado Fejzič. Dela je izbrala, kot običajno tričlanska strokovna komisija, tokrat v sestavi: akademskega slikarja in grafika Vinka Železnikarja, akademskega slikarja in grafika, magistra Boge Dimovskega in likovnega pedagoga in slikarja Lojzeta Kalinška. Na razstavo, s predpisano tematiko, vode, gradovi in akt, se je prijavilo 17 društev z 128. slikami. Ponudba je bila pestra in večinoma kvalitetna, tako da je že sama uvrstitev na razstavo, za posameznika, predvsem pa za društvo svojevrsten dosežek. Umetniki in kritiki so mnenja, da je likovno delo uspešno če izraža značaj naslikanega motiva, sama lepota je premalo. Za natančno preslikavo uporabljamo fotoaparat, nas je podučil naš prvi mentor Vinko Žaleznikar. Slikarstvo je za večino amaterskih slikarjev najpogostejše izražanje, najbližje realizmu in za večino obiskovalcev najpri-
vlačnejše, zato upamo, da si bo razstavo ogledalo večje število obiskovalcev.
Poseben izziv za ljubiteljske ustvarjalce je abstraktno slikarstvo, ki razgrajuje figuraliko in v delo vnese grobo fantazijo. Razstavo abstraktne umetnosti je Zveza likovnih društev Slovenije priredila v Izoli, v cerkvi Sv, Katarine in je bila na ogled do 16. junija 2006. Za razstavo je bilo izbranih 48. del, od tega 7 del avtorjev Likovnega društva Mengeš. Certifikat za kakovost je med ostalimi, dodeljen Barbari Rabič, članici našega društva. Na povabilo Makedonskega kulturnega društva , smo v Makedonskem kulturnem centru v Kranju, od 20.05. do 02.06., razstavljali vsi člani LD Mengeš. Razstava je bila ob praznovanju »14. dnevi sv. Cirila in Metoda« , posvečena 10. obletnici našega društva.
Knjižnica Komenda in Kulturno društvo Komenda, vabita na ogled razstave likovnih del iz likovne kolonije »Komenda se na ogled postavi«, v Knjižnici Komenda, Glavarjeva 37. Razstava bo na ogled po delovnem času knjižnice, do septembra 2006. Med ostalimi bo razstavljenih 12 del naših avtorjev. 3. in 4. 06. se je petčlanska ekipa iz LDM, udeležila tudi III. likovne in rezbarske delavnice na gradu Jablje, ki jo je pripravilo turistično društvo Trzin. Opisala sem večje razstave, katerih se jih člani društva udeležujemo v večjem številu, sicer ustvarjamo na različnih srečanjih po Sloveniji in tujini, tako da je na različnih razstavah možno zaslediti večkrat, katero od nam znanih imen. V času dopustov vedno obiščite galerije, tudi če nas ni tam, so vredne ogleda.
Barbara Rabič Za Likovno društvo
INTERVJU
INTERVJU OB OBČINSKEMU PRAZNIKU
Občinski praznik je za občino priložnost, da tako kot posameznik ob svojem jubileju, pogleda kaj je bilo doseženega in kako bomo delali v prihodnje. K pogovoru smo povabili mag. Tomaža Štebeta, župana naše občine, da nam sam pove na kaj je v občini v preteklem letu še posebej ponosen ter kakšni so njegovi načrti za prihodnje.
Obrnilo se je še eno leto občinske zgodovine. Na kaj ste v tem letu še posebej ponosni?
V preteklem letu smo vsi skupaj lahko vedno znova in še posebej ponosni in veseli uspešnega dela naših društev in organizacij. Največji projekt so izvedli mengeški gasilci z nakupom sodobnega in zmogljivega gasilskega vozila. Ob 115 letnici organiziranega gasilstva Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš so ob pomoči občanov in gospodarstva, občinskega sveta in občine izvedli štirideset milijonski projekt. Čebelarji so slavili 100 letnico, s proslavo so popestrili dogajanje na že dvanajstem Mihaelovem sejmu in pritegnili vodilne stanovske kolege iz Slovenije in soseščine. Najmnožičnejša športno rekreativna organizacija, Športno društvo Partizan, je slavil 60 letnico povojnega delovanja, 50 (ali 45) let je praznovalo Turistično društvo Mengeš, 30 let Moški komorni zbor Mengeški zvon in Folklorna skupina Svobode Mengeš, 25 let taborniki, 20 let kolesarsko društvo Mengeš, 20 let Mengeški balinarji, 10 let Kulturno društvo Anton Loboda iz Loke. Letos so praznovali 15 letnico delovanja še Karitas Mengeš s čudovito in enkratno glasbeno prireditvijo in Likovno društvo Mengeš ob kulturnem prazniku (10 letnico). Ob vsem tem sem morda koga ali kaj prezrl. Ne nazadnje je 10 let delovanja praznoval Zavod Muzej Mengeš. Direktor in duša muzeja g. Janez Škrlep je dosegel še en korak v razvoju te pomembne občinske inštitucije, saj bo mengeški muzej prišel tudi do prvih razstavno, prireditveno družabnih prostorov v pritličju objekta »Melodija« - na mestu nekdanje rojstne hiše Janeza Trdine. Smučarsko skakalni klub je praznoval 10 letnico delovanja - in uspešno, z velikim delovnim prispevkom staršev ter s pomočjo
donatorjev zgradil plastični skakalnici v Zalokah. Brez posebne osrednje prireditve pa je minila desetletnica ponovno samostojne občine Mengeš, ki je bila zgodovinsko in družbeno močno povezano skupnost že v preteklosti. Občinski praznik je zaznamovala ponovna razglasitev Mengša za mesto in sedaj sledimo našim, občinskim, geslom: Mengeš, glasbeno mesto; S pesmijo v srcu; Mengeš, mesto na deželi; Harmonija z naravo. Ponosni smo bili lahko na obiska dveh ministrov: dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo in šport ob sprejemu smučarskih skakalcev in g. Karla Erjavca, ministra za obrambo ob svečani izročitvi gasilskega vozila. Upam na skorajšnji obisk ministra za promet, kar pa je povezano s pripravo dobrega razloga zanj!
Naj zaključim najpomembnejše lanske dosežke na katere smo lahko ponosni s časovno prvim in medijsko ter množično najodmevnejšim. Lanski zimski meseci so bili v znamenju Roka Benkoviča, člana Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš, ki je 18. februarja v Oberstdorfu postal svetovni prvak v smučarskih skokih. Svetovnega prvenstva se je udeležil drugič in dosegel najboljši osebni in klubski rezultat ter postal prvi svetovni prvak v smučarskih skokih v samostojni Sloveniji.
Veliko dogodkov organizirajo društva ob obletnicah pomembnih osebnosti iz naše občine ali ob praznikih. Res hvala vsem za to pomembno prostovoljno delovanje.
Vendar pa tudi v občini Mengeš ostajajo tudi nerešene stvari, npr. mengeška
obvoznica. Kako je s tem? Obvoznica je »umeščena« v prostor že skoraj tri leta! Drugo leto pa tečejo (pred)priprave za njeno
izvedbo - najprej izvedbeni načrti in odkupi zemljišč. Uspel sem jo uvrstiti v konkretne DARS-ove plane kot posebej (prvič) opredeljeno postavko (leto 2005, 2006). Trudim se da bi bile priprave končane najkasneje v 2007. Poskrbeti moram za potrebna sredstva v planu. Trudim pa se zagotoviti izgradnjo obvoznice Mengeš v letu 2008 za kar pa je potrebnih skoraj 2 milijardi tolarjev. Do takrat pa moramo temeljito obnoviti vse mengeške državne ceste, ki jih bo obvoznica obšla.
Seveda načrtujete tudi obnovo cest. Kako naj bi se obnavljale in kdaj?
O tem sem pisal podrobno v prejšnjem uvodniku. V tem Mengšanu so objavljene prometne ureditve ob gradnjah. Predvidoma le v juliju in avgustu bosta, po gradbenih odsekih, zaprti cesti od banke do bencinske črpalke (Slovenska cesta) ter od razbremenilnika Pšate proti Duplici (Kamniška cesta). Istočasno se bo gradila še Slamnikarska ulica v večstanovanjskem naselju Zavrti (med ulico Zavrti in Detelovo ulico). Dokončali pa naj bi še gradnje na Trdinovem trgu in v Glasbilarski ulici. Obnove so seveda celovite in temeljite - vgrajujejo oz. obnavljajo se vse komunalne naprave. Ostale gradnje sem navedel v uvodniku prejšnjega Mengšana.
Letošnji občinski praznik je zaznamoval slogan Mengeš Mesto. Kdaj je Mengeš postal mesto in kakšne pogoje je moral izpolniti?
Decembra lani nas je Vlada s sklepom razglasila za mesto. Pogoji so število prebivalcev in geografsko, kulturno zgodovinski. Mengeš jih je pravzaprav izpolnjeval že ves čas. Vesel sem, da je nova vlada sistematično uredila to zadevo.
Kot lahko vsak dan opazimo so se tudi v Mengšu začeli obnavljati stari objekti, npr. Melodija, Osmica, Lovec. Kaj pa Mengeš ponuja drugim, ki se odločajo za gradnjo stanovanjskih hiš?
V	občini je še veliko nepozidanih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji ali pa so na njih objekti potrebni obnove ali pa so primerni za nadomestne gradnje.
V	postopku urejanja oz. sprejemanja sta območji v Malem Mengšu (nasproti INCE) ob Pšati in v Pristavi
vzhodno od Cegvnce. To sta zelo lepi, povsem novi območji, ki ju nameravamo povezati z glavno cesto že v letu 2007 s tako imenovano zahodno obvoznico od krožišča pri TUŠ-u (Tamizu, kjer bo južno krožišče obvoznice) do nekdanje opekarne v Pristavi.
V medijih smo pred časom lahko prebrali tudi o nesoglasjih glede vodooskrbe. Zakaj je do problema sploh prišlo in kako je sedaj s tem?
Nesoglasij glede obnov krvavškega vodooskrbnega sistema in povezovanja na kamniški sistem pravzaprav ni. Občina Mengeš in še posebej sam osebno sem s tem polno angažiran in aktiven. Med drugim tudi tako, da grem(o) vsako leto pogledat krvavški sistem in pobirat smeti na okoljsko najbolj obremenjenem vodozbirnem območju grabnov: brezoviški, sredinski, luknjiški. Problem so nedopustna (nezakonita!?) in samovoljna ravnanja nekaterih, ki mislijo da je krvavški medobčinski sistem njihov samo zato, ker so izviri na njihovem ozemlju ter da na tako pomembnem in občutljivem sistemu lahko ravnajo samovoljno in po domače. Svoja »mehka« opozorila sem bil nazadnje primoran usmeriti na Ministrstvo za okolje in prostor tudi preko lokalno medobčinsko regionalno usmerjenih poslanskih vprašanj. Trudim se da bi vodoos-krba in povezovanje postalo resnično, ne le deklarativno, eno izmed treh najpomembnejših projektov v Ljubljanski urbani regiji. Nekaj o resničnih dogovorih in dejanjih pišem v posebnem prispevku. Ne želim pa v teh predvolilnih mesecih uporabljati in zlorabljati te teme, ki nujno zahteva resno obravnavo in razčiščevanje.
Bi radi še kaj dodali?
Naj vam zaželim še na tem mestu uspešno in vsebinsko bogato delovanje v javnem interesu kot uprav-ljalka in odgovorna urednica glasila Mengšan. Uspešnost novega koncepta vodenja in urejanja glasila bo predvsem vaš uspeh ob nujnem profesionalnem medijskem spremljanju življenja in dogajanja v občini Mengeš in vsega kar je s tem povezano.
Hvala.
Hvala lepa za vprašanja.
urednica

DOGODKI
3. TRDINOV SEJEM IN
10. FESTIVAL KORAČNIC V MENGŠU
Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš nas je ponovno prijetno presenetilo in za Občinski praznik Občine Mengeš organiziralo tradicionalni, že 10. festival koračnic, ki ga je tudi v letu 2006 popestrilo s sejemsko ponudbo. To je prav gotovo najlepša rojstnodnevna čestitka mestu, ki se v svetu predstavlja kot Glasbeno mesto na deželi.
Festival koračnic je namenjen godbenikom, zato se je v preteklem letu tudi začelo plodno sodelovanje z Zvezo slovenskih godb. Tako je festival dobil drugačno podobo in postal festival tekmovalnega značaja. V lanskem letu se je tekmovalo v dveh kategorijah, »najboljša koračnica iz arhiva« ter »najboljša izvedba orkestra«. V letošnjem letu pa je organizator dodal še novo kategorijo »nova koračnica«, ki je namenjena skladateljem koračnic. 3. Trdinov festival in 10. festival koračnic 2006 se je tako začel v petek, 26.5.2006, ko so obiskovalce navduševali JODEL EXPRESS z znano jodlarko Brigito Vrhovnik - Dorič in skupina THE
SWINGERS s plesalci Sajtes&-kiss swing kids. Program je s humorističnimi vložki povezoval Klemen košir.
V soboto je bilo odprtje sejma in dvig sejemske zastave. Na sejmu je bilo postavljenih 76 stojnic. S staro kmetijsko mehanizacijo se je predstavilo Društvo stari traktor iz Most, z oldtimerji pa še Motosekcija iz športnega društva Topole. Oder v šotoru je bil vseskozi poln glasbenikov. V zgodnjih popoldanskih urah so se v šotoru predstavili učenci harmonikarskega kluba Robija Stoparja, ki so ponovno navdušili s svojimi najmlajšimi kot z ubrano izvedbo izbranih pesmi. Svoj program je pripravil tudi šolski pevski zbor Strunce. Ob 15.30 pa se je začel Izbor naj slovenske koračnice Mengeš 2006. Prijavljenih je bilo 6 pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Litostroj z dirigentom Gornikom Francetom, Pihalni orkester Ilirska Bistrica z dirigentom Josipom Grgasovičem, Godba Gorje z dirigentom mag. Klemenom Repetom, Kulturno društvo Godba Domžale, godba Zarja Šoštan z dirigentom
Janezom Šuligojem ter seveda domača Godba Mengeš. Žal se je godba Zarja Šoštanj zaradi zadržanosti dirigenta festivala ni udeležila, tako je tekmovalo pet pihalnih orkestrov.
V	kategoriji »najboljša koračnica iz arhiva« godbe izberejo starejše koračnice in jo predstavijo komisiji, ki so jo v letu 2006 sestavljali prof. Tomaž Habe, mag. Igor Krivokapič ter gospod Ervin Hartman. Za najboljšo izvedbo in najbolj zanimivo skladbo iz arhiva godb je prejela prvo mesto Domžalska Koračnica dr. Josipa Čerina.
V	kategoriji »najboljša izvedba orkestra« festival določi obvezno koračnico in sicer je bila v lanskem letu izbrana Pozdrav Mengšu, Gvida Učakarja. Domača godba je tudi v letošnjem letu, tako kot v letu 2005, prejela nagrado za najboljšo izvedbo orkestra. Poleg obvezne skladbe so zaigrali še skladbo Pozdrav s Knina, ki jo je komisija označila za zelo zahtevno in je bila izvedena zvočno sočno in bogato. Prehodni pokal jim je podeli Erik Hartman.
V	kategoriji »najboljša nova ko-
račnica« pa sta nagrado prejela dva skladatelja, Emil Glavnik ter Jože Antonič, znan tudi kot Blejski župan. Druženje se je v večernih urah nadaljevalo z ansamblom »Vitezi Celjski«. Štefan Borin, eden glavnih organizatorjev Kulturnega društva Mihaelov sejem, pa je povedal: »Festival koračnic je res pridobil novo dimenzijo tekmovanja godbenikov, vendar pa osrednji namen festivala koračnic ostaja druženje, spoznavanje in izmenjava izkušenj med godbeniki.« V nedeljo se je glasbeno dogajanje na odru nadaljevalo, dopoldan so nastopili veterani Mengeške godbe in ansambel >Pet do dvanajstih<, popoldan je bil gala koncert Mengeške godbe z Nuša Derendo, zvečer pa je zbrane v šotoru zabaval Ansambel Franca Miheliča. Organizatorji so bili z obiskom in nastopajočimi izredno zadovoljni. Posebej bi se zahvalili sponzorjem Občini Mnegeš, Javnemu skladu RS za kulturne dejanvosti - Območni izpostavi Domžale, ter donatorjem, Avto Car Mengeš, Kamnoseštvu Burger, Tafin Trzin, G7, AZ net računalniški sistemi, Harmoniji ter Pivovarni Laško. Medijski sponzor prireditve je bil Gorenjski glas. Posebna zahvala pa gre še potrpežljivim in prijaznim stanovalcem Zoranine ulice in seveda Banki Mengeš.
urednica

DOGODKI
ZA DAN DRŽAVNOSTI V MENGŠU LEELOOJAMAIS
Za mlade se poletje začne z dobrim žurom in tudi letos je Študentski klub Mengeš mlade presenetil s svojimi gosti, predvsem z glavno skupino LEELOOJAMAIS. Tradicionalni dogodek ob zaključku šolskega leta in seveda začetka poletja je potekal na parkiriščih med Banko Mengeš in Zdravstvenim domom Mengeš. Najprej so prišli na vrsto osnovnošolci, ko so jih od 15 do 18 ure zabavali animatorji Lev kluba Domžale in Študentskega kluba Mengeš. Na voljo so imeli različne delavnice, npr. likovno, lutkovno delavnico. V stilu svetovnega nogometnega prvenstva pa je potekalo tudi tekmovanje v streljanju strelov iz 11 metrov na mali gol. Tekmovanja se je udeležilo 38 otrok, zmagovalec je za nagrado prejel nogometno žogo svetovnega prvenstva. Ker so mladi nenehno v gibanju in povezani s športom se jim je predstavil še Kolesarski klub Calcit. To so fantje iz Kamnika in Mengša, ki so s svojimi atraktivnimi skoki navdušili občinstvo. Žal je bil njihov nastop nekoliko okrnjen, saj se ni dalo prenesti poligona iz Športnega parka Mengeš.
Nato sta ob dnevu državnosti slavnostna govornika Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka in Janez Šklep, predstavnik Društva Rudolfa Maistra, pozdravila vse navzoče. Vojni
veterani so slavnostno dvignili zastavo, medtem pa je godba Mengeš zaigrala slovensko ter evropsko himno in zaključila proslavo s koračnico. Ob 21ih se je predstavila domača skupina Day out, ki jo sestavljajo Mengšani in Trzinčani. S svojo glasbo so navdušili zvesto občinstvo, ki jih je spremljalo vse do konca. Nato so nastopili še »breakerji«, državni prvaki v svoji kategoriji in z zanimivimi koreografijami in atraktivnimi obrati upravičili svoj naslov. Tudi to so »naši« fantje iz Mengša in Kamnika. Pred nastopom glavne skupine je Študentski klub Center podelil študentu iz Mengša enotedenske počitnice na otoku Krf.
Za konec je prišlo najslajše, nastop Leeloojamais, ki je občinstvo navduševalo vse do 23.45 ure, ko se je prireditev kot je bilo dogovorjeno tudi s stanovalci Zoranine ulice zaključila. Organizator Študentski servis Mengeš, je bil zadovoljen z obiskom prireditve, saj se jih je tekom dneva zvrstilo več kot 1000 obiskovalcev. Posebej pa se zahvaljujejo Občini Mengeš, prebivalcem Zoranine ulice ter vsem, ki so neprostovoljno poslušali njihovo priredite ter seveda vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da je bila prireditev izpeljana.
urednica
DRŽAVNA PRIZNANJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 15-OBLETNICI OSAMOSVOJITVENE VOJNE
Ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Igu priredila državno slovesnost. Na slovesnosti, ki je bila 16. junija 2006, je Miran Bogataj, poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije, podelil spominske plakete najzaslužnejšim posameznikom, ki so v času osamosvojitvene vojne sodelovali pri zaščiti civilnega prebivalstva in podpori oboroženega boja Slovenke vojske. Slavnostni govor je imel obrambni minister Karel Erjavec. Na slovesnosti so bili prisotni tudi Lojze Peterle, tedanji predsednik vlade, Igor Bavčar, tedanji notranji minister ter Vasja Klavora, aktualni podpredsednik državnega zbora RS, ki so bili tudi dobitniki tega priznanja. Priznanje je bilo dodeljeno tudi Janezu Janši, tedanjemu obrambnemu ministru, ki pa je svojo udeležbo opravičil.
Med dobitniki visokega državnega priznanja sta tudi dva naša občana in sicer Peter Gubanc iz Mengša ter Janez Koncilija iz Topol.
Peter Gubanc je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge Načelnika občinskega štaba civilne zaščite tedanje občine Domžale, v kateri je živelo 45.000 ljudi. Vodil in usklajeval je izvajanje nalog zaklanjanja prebivalstva, zagotavljanja prve medicinske pomoči, evakuacije in nastanitve občanov, RBK zaščite ter iskanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Takrat je bilo v sistem zaščite in reševanja vključenih preko 500 pripadnikov prostovoljnih, obveznih in poklicnih zaščitno-reševalnih enot. Občinski štab je neprekinjeno deloval od prvega dne osamosvojitvene vojne do zaključka oboroženih spopadov

na območju Republike Slovenije. Dežurstva ter priprave na morebitno ponovno agresijo je občinski štab izvajal do odhoda Jugoslovanske vojske iz Slovenije.
Janez Koncilija je bil v času vojne za Slovenijo poveljnik Požarno obrambnega sektorja Mengeš in podpoveljnik Gasilske zveze tedanje občine Domžale. Aktivno je bil vključen v naloge, ki so bile posredovane z višjih nivojev in so bili predmet obravnavanja in izvajanja tako na nivoju GZ kot tudi na področju POS Mengeš. Pod njegovim vodstvom so se usklajevale in izvajale naloge med posameznimi gasilskimi enotami, s čimer je bila zagotovljena stalna pripravljenost gasilskih enot na svojih in rezervnih lokacijah, kar se je pokazalo tudi pri takojšni odzivnosti v primeru intervencij. Kot predstavnik gasilcev je bil vključen v delo takratnega telesa KS Mengeš za izvajanje nalog obrambe in zaščite. Njegova gasilsko-tehnična reševalna enota je bila vključena tudi v iskanje neeksplodiranih bojnih sredstev na območju, kjer so potekali boji med TO in JNA.
Obema čestitamo in se jima zahvaljujemo za njun prispevek pri zaščiti civilnega prebivalstva in podpori oboroženega boja Slovenke vojske za samostojno Slovenijo.
urednica
DOGODKI
Šestdeset let delovanja društva Partizan Mengeš
Že 6. junija 1945, takoj po 2. svetovni vojni, je bilo ustanovljeno Telesno vzgojno društvo Partizan Mengeš, ki je nadaljevalo tradicijo Sokolskega društva.
Člani Športnega društva Mengeš so v petek, 2. junija, slovesno proslavili 60-letnico delovanja TVD Partizan Mengeš in obeležili s podelitvijo priznanj častitljiv jubilej, za katerega je sedanji predsednik Jože Mlakar zapisal: »60 let delovanja društva je jubilej šestdesetih generacij Mengšanov, ki so si svoje življenje obogatili s športnim udejstvovanjem. Družila jih je pripadnost športnemu življenju in dokazovanju v različnih športnih dejavnostih s področja splošne vadbe za cicibane, pionirje, mladince, člane in starejše člane in članice, atletike, atletskega mnogoboja, smučanja, nogometa, košarke, šaha, namiznega tenisa, odbojke, badmintona, rekreacije za vse generacije, balinanja in tenisa. Organizirali so taborjenja na Sori in v Ratečah in družabna srečanja ob posameznih praznikih. Sodelovali so na mnogih »telovadnih zletih« širom bivše Jugoslavije pa tudi v tujini. Udeleževali so se tekmovanj v Partizanskem in atletskem mnogoboju. Društvo je organizirano delalo na področju tekmovalnega športa. Moška in ženska košarka je bila zelo pomembno delovanje društva, obe ekipi sta sodelovali v državnih ligah Jugoslavije, vsekakor pa pomeni največji uspeh mengeške
košarke, ko je v sezoni 1984 - 85 osvojila naslov prvaka Slovenije v ženski košarki in uvrstitev ekipe v 2. državno ligo takratne Jugoslavije v sezoni 1985 - 86. Žal v Mengšu ni bilo pogojev za igranje v državni ligi in so Mengšanke vse tekme igrale v Domžalah, kamor so se tudi naslednje leto preselile, ko so ustanovile samostojen klub. Mengšani so organizirali prvi košarkarski maraton ( 25 ur košarke ) leta 1978. Na maratonih so se prva leta izmenoma srečevali s Komendčani, nato z Domžalčani, v zadnjem času pa s Trzinci. Tradicijo maratonov sedaj nadaljujejo mladi ljubitelji košarke.
Šahisti so sodelovali na mednarodnih srečanjih s šahisti iz Bubenreutha v Nemčiji vse do osamosvojitve, ko so ustanovili samostojno šahovsko društvo.«
Na področju tekmovalnega športa že nekaj let deluje Balinarska sekcija, ki se je v sezoni 2004 uvrstila v 1. državno ligo, kjer je uspešno tekmovala dve sezoni. Namiznoteniška sekcija deluje že 26. leto. V tem času so dosegli mnoge odlične rezultate, sekcija spada med najuspešnejše namiz-noteniške kolektive v Sloveniji, v zbirko uspehov pa sodijo naslovi državnih prvakov v kadetski in mla-
dinski in članski kategoriji. Največji posamični uspeh pa je osvojitev bronaste kolajne naše igralke Špele Burgar na evropskem prvenstvu za mladinke v Novem Sadu leta 2003. V sezoni 2002-2003 se je ekipa članic uvrstila v 1. državno ligo, v sezoni 2005-2006 pa je to uspelo tudi ekipi članov.
Člani društva so s prostovoljnim delom in ob pomoči lokalne skupnosti v športnem parku zgradili teniška igrišča in balinišča, ki omogočajo še bogatejšo ponudbo krajanom za športno udejstvovanje. Tudi dvorana Partizana je dobila novo podobo leta 1979, ko so bile zgrajene nove garderobe in sanitarije. Društveni prostori so bili v tem obdobju tudi središče družabnega življenja v kraju, saj so se tu odvijala silvestrovanja, pustovanja in druge prireditve, vse leto pa je bila dvorana polno zasedena. Leta 1995 smo dvorano ponovno obnovili, zgradili sodoben fitnes center, v dvorani pa se sedaj odvijajo tudi tekmovanja državne lige v namiznem tenisu. Predsednik Športnega društva Jože Mlakar pa ob 60-letnici ugotavlja:
»V Mengšu pogrešamo večjo športno dvorano, ki bi pripomogla k še večjemu razcvetu športa v kraju. Tako pa moramo gostovati v drugih dvoranah v sosednjih občinah. Upamo, da bo v najkrajšem času tudi Mengeš dobil sodobno dvorano, kjer bodo imeli kar najboljše pogoje za vadbo tako otroci osnovne šole, kakor tudi meščani Mengša in društva, morda pa bo ponovno zaživela v Mengšu tudi košarka, saj talentov ne manjka. Taka dvorana bi omogočala različne množične prereditve.«
Ob jubileju pa velja poudariti, da društvo nadaljuje tradicijo predvojnega Sokolskega društva Mengeš, ki je bilo ustanovljeno 3. marca 1922, 12. marca 1928 pa je bilo ustanovljeno Društvo za izgradnjo Sokolskega doma. Predsednik je bil znani Mengšan Franc Ropret, tajnik učitelj Mrak Nande in član Franc Funtek. Tako bodo prihodnje leto (2007) praznovali 85-letnico športnega delovanja v Mengšu. Na slovesnosti v Restavraciji Grohar v začetku junija so podelili tudi priznanja.
Priznanja za več kot dvajset let dela so dobili: Mila Bele, Rika Binter, Anica Blejc, Fredi Blejc, Ivo Blejc, Marjan Golob, Lado Gorjan, Tone Gostiša, Nika Habjan, Jana Jenc, Irena Jerič, Marjanca Lavrič, Polona Leskovec, Zvonka Majdič, Minka Malež, Luka Pirš, Ljuba Sitar, Marija Sitar, Marjan Štrukel, Berta Šutar, Francka Trobec, Janez Urbanc, Franc Zabret in Nuša Zalokar.
Za več kot trideset let članstva Fanči Rožman in Majda Maver. Priznanja za sodelovanje pri izvajanju programov so dobili: Peter Janežič, KD Mengeška godba, Osnovna šola Mengeš in Občina Mengeš. Dosedanji predsedniki so dobili srebrna priznanja: Miha Kosec (1959 - 1962), Roman Maligoj (1968), Tone Sitar (1969, 1971, 1972, 1975, 1976), Franc Majdič (1970), Smiljan Binter (1977), Matej Blejec (1978), Jože Podgoršek (1979-1980) in Mojca Sitar (19801981 ). Zlato priznanje je dobil Jože Mlakar (1982). Častni član društva je Slavko Pišek.
A. Žalar

DOGODKI
Srečanje DMG regije Ljubljana III
V soboto, 6. maja 2006 je v dopoldanskem času v Šmartnem v Tuhinjski dolini potekalo 8. srečanje Društev Mladi gasilec regije Ljubljana III. V okviru srečanja se mladi gasilci, ki sicer delujejo v osnovnih šolah, pomerijo v različnih spretnostih in sicer vajo z vedrovko, vezanju vozlov, metanju vrvi v krog, teoretičnem in praktičnem delu prve pomoči, izpolnijo preventivne teste, nalogo o kraju in sestavijo sestavljanko iz gasilke tematike.
Osnovno šolo Mengeš in GZ Mengeš je na srečanju zastopalo 5 ekip, štiri mlajše in ena starejša. Tekmovalni del srečanja je bil izredno izenačen, saj se ekipe na tekmovanje na višjem nivoju dobro pripravijo.
Naše ekipe so bile enakovredne z ostalimi, še posebej pa je razveselila ekipa mlajših pionirjev OŠ Mengeš IV, ki je zasedla odlično drugo mesto in si poleg medalj, ki so jih dobili vsi udeleženci, priborila tudi pokal. Obenem so si z dobro uvrstitvijo zagotovili tudi nastop na državnem srečanju DMG.
Ekipo v sestavi Miha Špruk, Anja Hribar in Rok Tratar je v torek, 9. maja 2006 sprejel tudi ravnatelj OŠ Mengeš Branko Lipar, kateremu so tekmovalci izročili pokal v nadaljnjo hrambo. Ravnatelj se jim je zahvalil za uspešno zastopanje šole in jim zaželel dober uspeh in veliko tekmovalne sreče tudi na državnem tekmovanju.
Janez Koncilija
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA JABLE 2006
Društvo kmetijske tehnike Slovenije (DKTS) je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije - Oddelkom za kmetijsko tehniko in Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable v soboto 10. junija v Jablah organiziralo 9. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike.
DKTS je s svojimi srečanji v Jablah bilo začetnik tovrstnega delovanja v Sloveniji. Sedaj je jabeljsko srečanje uveljavljena prireditev. Na začetku srečanja je udeležence poleg organizatorjev pozdravil tudi župan domače občine Mengeš mag. Tomaž Štebe, ki je sicer tudi poslanec Državnega zbora. Po ustaljenem programu se je strokovni del srečanja začel s traktorsko parado - mimohodom traktorjev starodobnikov. Komentator dr. Viktor Jejčič (podpredsednik DKTS) je za vsak traktor, ki je sodeloval v traktorski paradi, povedal nekaj tehničnih karakteristik, pa tudi kaj o proizvajalcu traktorja, oziroma nasploh o tedanjem tehničnem stanju traktorjev. Sledila je predstavitev stacionarnih strojev in naprav, vprežnih priključkov, traktorskih priključkov, ročnih orodij in naprav. Na sre-
čanju je posebna ocenjevalna komisija tudi ocenjevala stroje, najtežje delo je imela pri traktorjih. Samo srečanje in rezultati ocenjevanj so predstavljeni tudi na spletni strani www.dkts.si .
Dogajanje na srečanju je bilo vseskozi živahno, že tradicionalno se ga udeleži tudi kovač Janez Globočnik iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je poleg prikazovanja izdelovanja pod-kvic, demonstriral tudi ta pravo podkovanje, kjer mu je konja pridržavala ga. Silva Gregorec iz Podljubelja. Sicer je na srečanje pripeljala »žlefe« - prevozno sredstvo na gorskih kmetijah (tudi za transport sena). Družina Kokalj iz Dragomlja je tako kot vsako leto pripeljala na srečanje precej zanimivih strojev, med katerimi je potrebno omeniti »gepel« - nizko ležeči vitel za pogon kmetijskih strojev, odlično obnovljeno gasilsko briz-galno ter demonstracijo žaganja tramov (desk) z »zug« žago. Predstavniki Konjerejskega društva iz Naklega so pripeljali cele hlode in pokazali star način cepljenja (klanja) drv s klini in bati.
Tekst T. P., foto A.G.
Traktor šampion Steyr 180 (odlično obnovljen, na enem izmed prejšnjih srečanj ocenjen z najboljšo oceno) je predstavil tudi prekmurski Mengšan Ernest Gjergek, ki je eden najbolj aktivnih članov v sekciji ljubiteljev stare kmetijske tehnike v DKTS. Za svoje življenjsko delo na področju kmetijske tehnike je v leto 2005 dobil tudi posebno priznanje Društva kmetijske tehnike Slovenije

DROBTINICE
PR TONH
Tonhova hiša je bila nekoč velika enonadstropnica z obširnim gospodarskim poslopjem, niso obdelovali le polja in gospodarili z gozdovi, bila je tudi tgovina in gostilna. Takšna pozidava je nastala okolileta 1810. Stari divji kostanji spominjajo, da so bili posajeni v Napoleonovih časih.
To je bila Tonhova domačija. Odkod ime domačiji ni znano. Zadnji posestnik je bil Karel Kurant /umrl 1981/. Zadnji lastnik pa njegov oče Peter /1873-1947/. Nekam čudno se sliši, pa je vendar res. Po smrti očeta Karl ni hotel priznati domačije.
Stavbe so iz dneva v dan propadale in jih je bilo nujno podreti, zaradi varnosti mimoidočih. Kako poimenovati prazen prostor ali TRG POD KOSTANJI ali TONHOVINA? Prav gotovo ni nobeno ime dobro. Ledinsko ime? Ali obstaja? Po vsej verjetnosti ne!
Tonhova hiša je imela lep kamniti portal, menda je skoraj v celoti ohranjen, če bi se dal adaptirati bi bil kot spomenik na tem mestu izredna poživitev kraja. V prostor bi dali slaščičarno, nekaj klopi in zadeva bi bila urejena. Slaščičarna »PR TONH«.
Po mojem mnenju spomenik R. Maistra ni primeren za to okolje.
Županu Občine Mengeš sem ssvojim pismom od 18. aprila 2005 predlagal spominsko ploščo tudi z imeni Mengšanov, ki so bili prostovoljni borci za severno mejo. To bi bila poceni rešitev, pa še o priključitvi Primorske in Prekmurja bi se dalo pisati.
Stane Lužar
HUDOURNIK
V prijetni vasici Pšati pod Krvavcem izvira vodotok, ki je bil od nekdaj hudournik. Kljub temu je on njem nastalo mnogo naselij, tudi 3 km dolg
kraj Mengeš. Nekdaj Veliki in mali Mengeš ter Pristava. Šele v začetku 19. stoletja je to vodovje kolikor toliko v red spravil Mihaek Stare, predvsem zaradi mlinov, ki so morali biti zelo donosni. Ta hudournik pa je kljub temu poplavljal. Mali Mengeš je bil ob vsakem večjem nalivupod vodo. V začetku 1948 so pričeli kopati razbremenilnik od Topol do izliva v Bistrico. Z dokončno ureditvijo razbremenilnika so poplave prenehale. Razbre-menilnik je sedaj KANAL. Ta uboga Pšata pa se ob koncu Prešernove ceste imenuje POTOK in ob Kamniški cesti REKA. Kaj menite dragi bralci, kaj se vam zdi bolj primerno. Bi se izrekli na referendumu, saj so sedaj moderni?
Stane Lužar
VSE PO 99 CENTOV
Vse kaže, da je izkaz dvojnih cen v trgovini, ki »krasi« s svojo reklamo mengeško vladno palačo napačen in ljudi zavaja. Cena izkazana samo v EURO bo dovoljena po 1.1.2007. Vse po 199 tolarjev je okoli 84 centov in ne 99 ali 0,99 eura. To je podražitev. Približno 20%. Ali bo tako povsod? Ali moramo imeti res na občini zlagano reklamo? Kdo bo interveniral? Menda občina! Kalkulatorji, ki jih obeta Banka Slovenije bodo popolnoma odveč, saj bomo lahko računali le podražitve.
Stane Lužar
MENGEŠ - MESTO
V statutu Občine Mengeš je bilo po tedanji zakonodaji zapisano, da sta Domžale in Mengeš mesti. Današnja zakonodaja to dejstvo lahko samo potrjuje. Niso politične stranke samo za novotarije, morale bi tudi sprejeti, kar je bilo že zdavno sprejeto. Ne spominjam se točno katerega leta je bil sprejet statut z navedenim določilom, vam pa, da je od tega preteklo
najmanj 354 let. V arhivu KS se lahko gotovo najde ustrezen dokument.
Stane Lužar
ŽAROMET PRI JELENOVEM ZNAMENJU
Nekaj dni tega ko so menjali pregoreno žarnico pa sem ponovno ugotavljal, da je žaromet popolnoma odveč. Na drogu cestne svetilke, nasproti znamenja, je dvamestra pod vrhom luči pritrjen žaromet. Menda je bil namenjen razsvetljavi znamenja, ki je z javno razsvetljavo in lučko v njem povsem dovolj razsvetljeno. Žaromet je usmerjen naravnost v tla pod drog cestne svetilke in cela zadeva je prav smešna. Dobro je,d a mimoidoči verjetno prezrejo razsvetljavo, ki je sama sebi namen. Strošek je popolnoma odveč.
Stane Lužar
ZDRAVO OKOLJE IN MIR
Prvo in glavno kar si kot prebivalka Mengša želim je zdravo okolje in mir. Seveda so pomembne tudi razne aktivnosti, rekreacija in zabava, vendar za to navsezadnje lahko tudi sama poskrbim. Ureditev okolja pa žal ni v moči posameznika. Ta prvobitna potreba, ki je bila našim prednikom že z naravo podarjena, danes ni več tako preprosta. Pot do čiste vode, čistega zraka in manj hrupa izgleda zelo dolga. Sprašujem se zakaj. So res potrebni meseci in leta pregovarjanj in dogovarjanj o bolj ali manj pomembnih problemih, da pridemo do obvoznice, prenove vodovoda, nekaj stalnih kontejnerjev za odpadke za javno rabo... Mesto je kot velika družina in v družini najprej poskrbimo za varnost in zdravje vseh družinskih članov, potem pa pride na vrsto vse ostalo. Če bi tako razmišljali, bi bilo naše malo mesto še veliko prijaznejše in lepše.
Irena Čugalj
CESTA RODICA MENGEŠ ČAKA
O cesti Rodica Mengeš, ki jo nekateri imenujejo tudi cesta smrti, smo v Občinskem odboru LDS že pisali. Na 32. seji občinskega sveta Občine Mengeš sem v točki vprašanja in pobude svetnikov ponovno vprašal podžupana, kdaj bodo začeli z najnujnejšimi deli sanacije te ceste. Sredstva za najnujnejšo obnovo smo z amandmajem zagotovili v sprejetem proračunu 2006. Žal sem ugotovil, da se za obnovo omenjene ceste ni naredilo še nič in da župan z obnovo še vedno odlaša.
Peter Gubanc Predsednik OO LDS Mengeš
KROŽNI PROMET MIMO ŠOLE
Idejna zasnova rešitve prometnega kaosa po Šolski ulici je predvidela krožni promet mimo šole, po novem mostu pri Gostišču Grohar z izvozom na Slovensko cesto pri središču Karo. V točki pobude in vprašanja svetnikov sem - ker nas, svetnikov nihče ne obvešča, kako napredujejo po našem mnenju pomembni projekti za občino - postavil vprašanje, kako napreduje omenjen projekt. Podžupan je omenil, da se parkirišča pri šoli urejajo, medtem ko mostu zaenkrat še ne načrtujejo. Seveda je tudi to delna razbremenitev prometnega kaosa, saj se bodo lahko zjutraj čakajoči avtomobili s katerimi starši pripeljejo otroke v šolo in vrtec, postavili v lepšo, še daljšo kolono.
Peter Gubanc Predsednik OO LDS Mengeš

POLITIKA
KRATKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V Gasilsko godbenem domu je potekala 7. junija 2006 32. seja Občinskega sveta Občine Mengeš. Soglasno sprejet in potrjen dnevni red, ki je vseboval zgolj 8 zadev, je napovedal vsebinsko kvalitetno, vendar kratko sejo. Občinski svet je soglasno potrdil zapisnika 30. in 31. seje Občinskega sveta Občine Mengeš. V nadaljevanju je s sprejetim sklepom podal soglasje Javnemu zavodu Mestne Lekarne za dvig delovne uspešnosti za leto 2006. Vsebinska razprava se je začela pri dvigu cen programa predšolske vzgoje v Vrtcu Mengeš. Vrtec je občinski upravi podal predlog za dvig cene vrtca za več kot 15%, kar je novo direktorico občinske uprave spodbudilo, da je podala predlog za revizijo upravičenosti, pravilnosti in utemeljenosti predlaganega dviga cene. To kar je ga. Marija
Sitar, predsednica odbora za gospodarstvo, finance in proračun, opozarjala svetnike in svetnice ter župana vsako leto posebej, saj so bili predlogi za dvig cene vsako leto višji kot rast inflacije. Tako je občinski svet sprejel sklep, da se cena vrtca oblikuje z upoštevanjem določil za izračun ekonomske cene ter da si mora uprava vrtca prizadevati za vpis otrok v višini polno izkoriščene kapacitete za vsako skupino (normativ +2). Prav tako je potrdil dvig cene vrtca, kar pomeni, da je od 1.6.2006 dalj ekonomska cena za otroke do 3. leta starosti 102.169 sit, za otroke od 3. do 6. leta pa 74.850 sit. Hkrati pa je občinski svet tudi sprejel sklep, da revizijska hiša dodatno pregleda poslovanje vrtca ter da se po potrebi pripravi spremembo predloga cen do julijske seje. Sprejet je bil tudi sklep o
dodatnem znižanju plačila v primeru otrokove odsotnosti, ki se prizna za enomesečno otrokovo odsotnost v času poletnih počitnic (1.7.-31.8), kar je potrebno upravi vrtca sporočiti do 30. junija. Starši bodo tako plačali le 50% njim določenega zneska plačila cene programa, kar se bo poračunalo v naslednjem mesecu po odsotnosti. Sprejeta sta bila tudi Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Mengeš ter Odlok o oskrbi s pitno vodo. Na predlog KVIAZa je bila imenovana tudi Občinska volilna komisija Občine Mengeš ter nova odgovorna urednica javnega glasila Mengšan. Med pobudami in vprašanji so se odpirale predvsem stare teme. Več svetnikov pa je zmotilo merilo za izbiro novega najemnika v Kulturnem domu Mengeš, saj višina ponujene najemnine ne more biti edini kriterij.
urednica
SEVERNO OSREDNJESLOVSKI POKRAJINSKI ODBOR LDS
SE JE SESTAL NA MENGEŠKI KOČI
Mengeška koča, 8.6.2006 - Na mengeški koči se je sestal Severno osrednjeslovenski pokrajinski odbor LDS ter za vršilca dolžnosti predsednika imenoval Tonija Dragarja, podžupana Občine Domžale in kandidata za župana na lokalnih volitvah 2006.
Srečanje predsednikov Občinskih odborov LDS v Severno osrednjem pokrajinskem odboru LDS je tokrat potekalo na Mengeški koči. Prisotni so bili predsedniki oziroma predstavniki občinskih odborov z Domžalskega občinskega odbora Toni Dragar, z Lukovice Iztok Obreza, z Mengša Peter Gubanc, s Komende Stane Zarnik in iz Dola Miha Učakar.
Za vršilca dolžnosti soglasno izvolili Tonija Dragarja, predsednika Občinskega odbora Občine Domžale, ki bo funkcijo predsednika Severno osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora opravljal do imenovanja novega predsednika. Predvidoma naj bi bil postopek zaključen konec
avgusta oziroma v začetku septembra, ko naj bi se skupaj s kandidati za župane v občinah Severno osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora tudi predstavil javnosti.
Soglasno so sprejeli tudi finančni načrt delovanja Severno osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora ter nadaljevali razpravo o Manifestu - Za ljudi pred profitom. Boštjan Marinko, sekretar pokrajinskega odbora, je zaključil razpravo in označil Manifest - Za ljudi pred profitom kot ključno vsebinsko točko stranke in izhodišče za prihodnje delovanje LDS.
Dušan Pejič
Jelko Kacin, predsednik LDS in Toni Dragar, predsednik OO LDS Domžale
KDO BO STRL ČIGAV OREH
Na 32. seji občinskega sveta je bilo pod točko vprašanja in pobude svetnikov in svetnic, večkrat izpostavljen nov razpis za najemnika kulturnega doma. Star najemnik, Franc Jerič, je že pred časom oznanil svojo kandidaturo za župana Mengša. Lokalne volitve 2006 pa bodo prav gotovo izvabile tudi starega zmagovalca, oblast je sladka, ki ima v rokah škarje in platno razpisa za najemnika kulturnega doma. Prav tu se začne pri trenutnem županu boj med osebnimi in občinskimi interesi. Pa jih bo znal preseči? Zdi se, da ne. Pogoji razpisa so jasni, najemnik bo tisti, ki bo ponudil največ denarja. Pa je res pomembna samo višina ponujene najemnine? Kaj pa prireditve naših društev? Zakaj se potem zgradba imenuje Kulturni dom Mengeš, če v pogojih razpisa za najemnika kulturnega doma kot pogoj ni naveden tudi poseben odnos z društvi iz Mengša? Kot nam znajo povedati predstavniki in predstavnice društev, imajo sedaj društva nižjo najemnino oziroma lahko koristijo prostor, ki daje prireditvam pridih svečanosti in pomembnosti. Na svetu je bila dana pobuda, da izbiro najemnika s sklepom potrdi občinski svet in ne kot je to v navadi, ko izbiro s sklepom potrdi župan. Kot glavni razlog je bil naveden nerazumen razpisni pogoj ter boj obeh akterjev na prihajajočih lokalnih volitvah 2006. Na svetu je bilo tudi omenjeno, da mora kulturni dom ostati nam Mengšanom.
Predstavniki kulturnih društev

POLITIKA
NOVA, CENEJŠA ORGANIZACIJA OSKRBE NA DOMU
Pomoč družini na domu je ena od storitev, ki jih je po Zakonu o socialnem varstvu občina dolžna nuditi svojim občanom in občankam. Stroške za izvajanje teh storitev, to je samo delo, stroški materiala, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in potrebnega financiranja, krijejo občina, Zavod za zaposlovanje in neposredni uporabnik sam. To storitev je do sedaj ( do 1.5.2006 ) v občini Mengeš izvajal Center za socialno delo. Občini Mengeš se je v letošnjem letu ponudila alternativa in sicer bi lahko omenjeno storitev organiziral in izvajal tudi Dom počitka Mengeš. Prevzeli bodo obe oskrbovalki, ki sta to delo opravljali že v okviru centra za socialno delo in so bili občani in občanke Mengša z njima zelo zadovoljni. Hkrati pa bodo zaradi števila upravičencev, v Mengšu jih je 7, preostali obseg storitev pokrivali iz lastnih kadrov. Ponujena cena za uporabnika storitve bo z novim izvajalcem 886 sit na efektivno uro (v sosednjih občinah tudi 1251 sit neposredno za uporabnika) in bo nižja, namesto višja. Odbor za finance in gospodarstvo je ta predlog podprl in predsednica je svetu obrazložila odločitev odbora: »Lahko rečemo, da je nov uporabnik ne samo cenejši, ampak je samo ceno predstavil veliko jasneje, pokazal tudi veliko večjo fleksibilnost ter skrb za samega uporabnika.« V LDS Mengeš upamo, da bomo s pomočjo družinam na domu zadovoljni že naprej.
Občinski odbor LDS
LDS ZA LJUDI PRED PROFITOM
Ljubljana - Boštjan Marinko, predstavnik Občinskega odbora LDS Mengeš in član Nadzornega sveta Občine Mengeš, je 22. aprila 2006 je sodeloval pri sprejemanju manifesta Za ljudi pred profitom. Manifest opredeljuje glavne vrednote stranke, ki so svoboda posameznika, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, odgovornost in strpnost, in govori o prihodnosti za širšo in boljšo slovensko prihodnost, o pravični, demokratični, solidarni, gospodarsko učinkoviti in na znanju temelječi družbi ter pravni državi.
Država mora temeljiti na demokratičnem dialogu, ki vsakemu posamezniku nudi pravico do soodločanja, neposrednega ali posrednega, pri vsaki odločitvi, ki zadeva njegovo življenje. Manifest podpira civilni dialog in partnerstvo z nevladnimi organizacijami, saj predstavljata neizčrpen vir inovacij, ki prispevajo k bolj dinamični in ustvarjalni družbi. Država ni demokratična, če sprejema krivične in diskrimninatorne
zakone. Oblast sama pa mora spoštovati načela pravne države in demokratične odgovornosti. Ena od njih je prav gotovo pravica do svobode govora in medijev. Liberalne demokratke in demokrati smo prepričani, da sta tudi pogoj za demokracijo. Samo posameznik, ki ima neokrnjene in resnične informacije, lahko odloča o tem, v kakšni družbi želi živeti in koga bo izbral, da bo v okviru parlamentarne demokracije zastopal njegove interese. Prav tako mora biti država solidarna, saj ne potrebujemo množice revnih po-sameznikov-državljanov, ki bi jih s spretnim manipuliranjem držijo v oblasti lastniki firm v strahu za delovno mesto in v ponižnosti do oblasti. Naloga države je, da z varovanjem univerzalnih socialnih pravic zagotavlja socialno pravičnost in zmanjšuje neenakosti. Med univerzalne socialne pravice pa štejemo pravice do zaposlitve, prebivališča, kakovostnega izobraževanje in zdravstvenega varstva. Pomembno je, da je vsem
državljankam in državljanom z enakimi potenciali omogočeno doseganje enakih rezultatov v izobraževanju in zdravstvenem varstvu. Možnosti ne smejo biti odvisne od posameznikovega ali posamičnega ekonomskega ali družbenega položaja. Manifest potrjuje, da se zdrava tekmovalnost in socialna varnost med seboj ne izključujeta. Prožen trg dela je možen le ob hkratni visoki stopnji socialne varnosti. Z negovanjem teh pravic in možnosti bo Slovenije še naprej ostala del Evropskega socialnega modela. Socialne in ekonomska neenakost sta sprejemljivi le ob pogoju, da koristita tudi najbolj deprivi-ligiranim članicam in članom družbe.
Občinski odbor LDS Mengeš
VABILO NA SEJO OBČINSKEGA SVETA
33. seja Občinskega sveta bo v sredo, 5. julija 2006, ob 18. uri v sejni sobi Gasilsko godbenega dom Mengeš.
Predlagan dnevni red:
1.	obravnava in sprejem zapisnika 32. seje občinskega sveta
2.	pobude in vprašanja
3.	mnenje h kandidatkam za ravnateljico Vrtca Mengeš
4.	Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev območja ME 23/2-S Pri cegvenci zahod I. Obravnava

Vljudno vabljeni, župan, mag. Tomaž Štebe
POLITIKA
MORAJO BITI ŠPORTNI OBJEKTI V MENGŠU RES BREME DRUŠTEV?
Vsa društva in seveda rekre-ativci smo z veseljem gledali izgradnjo športnih objektov v občini. Najprej je bila postavljena športna ploščad Mengeš, nato športna ploščad v Loki in v preteklem letu še športna ploščad v Topolah. Danes pa se pri pregledu posameznih objektov ugotavlja, da le ti niso bili nikoli dejansko zaključeni oziroma ni generalnega načrta, ki bi pokrival njihovo vzdrževanje. Vse je odvisno od iznajdljivosti posameznih društev in prostovoljnega dela njihovih članov. Športna ploščad Mengeš je centralen rekreativno športnem objekt v občini, ki pa ostaja po 8 letih še vedno nedokončan in v njem ni poskrbljeno za potrebno varnost. Ne samo, da je dostopen za avtomobile in motorje, zaradi odprtega sistema se tu zbirajo posamezniki, ki nimajo namena rekreirati. Za sabo puščajo smeti, razbite steklenice, zaradi vandalizma pa je bilo potrebno odstraniti tudi gole z nogometnega igrišča in mrežo z odbojkarskega igrišča. V zadnjem času pa se pojavlja tudi problem psov, ki s svojimi iztrebki označijo vsa igrišča, tudi za najmlajše, ki se jim še ne znajo (včasih tudi nočejo) izogniti. Otroško igrišče v športni ploščadi Mengeš je tudi edino v centru Mengša in zaradi tega prav gotovo premajhno. Nevarno je tudi za vse otroke iz blokov na Slamnikarski in Levčevi, ki morajo, da pridejo do igral, prečkati zelo prometno Slovensko cesto.
Varnost na športni ploščadi oziroma mimoidočih pa se zmanjšala tudi, ko je bila zaradi politične prireditve umaknjena varnostna ograja in zaradi dotrajanosti ni bila ponovno postavljena. Sedaj lahko žoga z nogometnega igrišča zadane otroka na otroškem igrišču oziroma sprehajalca v drevoredu.
Prav tako je nevarno, če žoga iz športne ploščadi leti proti Pšati, saj so otroci pogosto zatopljeni v igro in nevarnosti, ki jo predstavlja Pšata, ne vidijo.
Kot centralen rekreativen objekt bi bilo potrebno športno ploščad Mengeš ograditi, poskrbeti za potrebno varovanje ter objekt ponuditi »pravim« rekreativcem. Le tako lahko uporabnikom zagotovimo tudi stranišče in pa seveda tuše. Po mojih informacijah sta bila študija in načrt za izgradnjo sanitarij s tušem že narejena, ni pa še bilo interesa s strani župana.
Nedokočana ostaja tudi športna ploščad v Loki. Športni objekt, ki so ga Ločani in Ločanke predolgo čakali in je bil skoraj še enkrat predrag, ostaja brez zaščitne ograje. Že večkrat sem na občinskem svetu opozoril, da je to zaradi bližnje ceste nesprejemljivo in da je zaradi varne uporabe ploščadi bolj primerno, da se izgradnja ograje doda v proračun in se ograjo dejansko tudi zgradi. Prav tako je nesprejemljivo, da na objektu ni bilo načrtovanih sanitarij, tuša, garderobe in manjšega prostora za športno društvo oziroma za shranjevanje športnih rekvizitov. Prav zato sem na predlog proračuna za leto 2005 predlagal amandma za izgradnjo t.i. brunarice, v kateri bi bili potrebni prostori.
Športna ploščad Topole je bila zgrajena racionalneje. Vendar tudi tu v projekt niso bile vključene sanitarije, tuš, garderobe in manjši prostor za športno društvo oziroma za shranjevanje športnih rekvizitov. Za t.i. brunarico z omenejimi prostori smo kasneje namenili še dodatnih 1,5 milijonov tolarjev.
Vsi vemo, da cilj postavitve športnih objektov ni njihova
izgradnja, ampak njihova uporaba. Z uporabo se določen objekt obrabi ali poškoduje, kar zahteva določena finančna sredstva, ki so jih danes dolžna zagotoviti športna društva. Občina Mengeš je v zadnjih letih za vzdrževanje športnih objektov namenila kar precej denarja (v 8 letih cca 28 milijonov), vendar pa se sredstva pršijo med posamezna društva in se porazgubijo. Edini večji projekt je bil obnova strehe v TVD Partizan in enkratna obnova košarkaških tabel. V občini Mengeš ne obstaja neka generalna usmeritev, načrta, kako bi s sredstvi za obnovo športnih objektov zaključili in obnovili vse športne objektov v občini. Vse to vodi v vzdrževanje slabega stanja v t.i. »flikanje« nujnih stvari, za neke generalne posege, npr. obnova skakalnice, pa zmanjkuje denarja. Za uspešno rešitev zatečenega stanja bi bil potreben tudi generalen dogovor med upravljavci športnih objektov in občino. Naj športno objekti postanejo osnova za športne aktivnosti za katere mora občina stalno skrbeti, jih vzdrževati in dopolnjevatii ne pa zgolj trenutni in predragi projekti za nabiranje političnih točk trenutnega župana.
Aleš Janežič Član Občinskega odbora
LDS Mengeš

LDS O MANDATU
2002 - 2006
Mengeška koča je v četrtek, 15.6.2006, gostilna aktivne posameznike, tako člane kot simpatizerje Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Mengeš. Srečanje je bilo namenjeno pregledu aktivnosti, ki jih je stranka vodila v mandatu 2002 do 2006. Peter Gubanc, predsednik Občinskega odbora LDS Mengeš, se je zahvalil vsem članom in simpatizer-jem, ki so aktivno delovali kot svetniki, predstavniki v delovnih telesih občinskega sveta ali pa v posameznih aktivnostih, ki jih je vodila stranka v občini oziroma na lokalni in državni ravni. Posebej se je zahvalil Mariji Sitar, ki je kot predsednica Odbora za gospodarstvo, finance in proračun, bedela nad nekorektno porabo občinskega denarja in jo poskušala s svojimi predlogi izboljšati. Posebna zahvala je veljala tudi Bredi Jamšek, ki je kot predsednica Odbora za infrastrukturo, s svojimi izkušnjami pripomogla k reševanju zatečenih stvari ter opozarjala na nenehne prekoračitve načrtovanih proračunskih sredstev pri večjih investicijah v Občini Mengeš. V nadaljevanju so zahvale veljale vsem občinskim svetnikom, Romanu Kalušniku, ki je bil aktiven tudi kot član Statutarno pravnega odbora, Milici Tomšič, ki si je prizadevala urediti razmere v šoli, projekta protipotresne zaščite ter telovadnice; Alešu Janežiču, ki je svoje delovanje usmeril v izboljšanje kvalitete bivanja občank in občanov in pri tem še posebej aktivno na področju športa. LDS Mengeš pa je bila aktivna tudi prek svojih članov v posameznih odborih, Branko Lipar je deloval v Odboru za družbene in društvene dejavnosti, kjer je opozarjal na kampanjsko porabo denarja, brez strateškega plana letne
POLITIKA
obnove večjih projektov, ki bi lahko obdržala neko kvalitetno stanje, ne pa zgolj urejala že zatečene probleme. Na tem področju je aktivno deloval tudi Ropotar. V odboru za gospodarstvo, finance in proračun je sodeloval tudi mag. Janez Sirše, v odboru za Okolje in prostor pa še Kostja Modec.
Zahvale za prizadevno delovanje je bil deležen tudi Stanko Šala-mon, ki je bil član nadzornega odbora in je v 2 letih opozarjal na netransparentno porabo sredstev, velike prekoračitve na investicija ter kršitve predpisov v primeru javnih razpisov. Njegovo funkcijo je po dveh letih prevzel Boštjan Marinko, ki je tudi sekretar PO :::::.
Zahvala, nasmeh in stisk roke prav gotovo ne odtehta vloženega truda in časa, saj županova samovolja pri zastavljanju prioritet v občini in pri porabi denarja izniči še tako dobro namero in vloženi trud. Prav zato so po uradnem delu nadaljevali s pripravami na lokalne volitve, saj se je v tem mandatu ponovno izkazalo, da zakonodajna oblast, ki jo je skupaj z večino, imela LDS Mengeš, le stopnica oziroma odskočna deska za dejanski dvig kvalitete bivanja občanov in občank Mengša. Vsi prisotni so ugotavljali, da
je dober sklep ali odlok zelo težko dober v praksi, če ga nekdo ne spoštuje oziroma si sam kroji porabo občinskega denarja, določa prioritete ter dnevno spreminja svoje odločitve. Posebej so opozorili na sklepe, ki jih je sprejel občinski svet kot zakonodajna oblast, pa jih župan kot predstavnik občinskega sveta oziroma izvajalec njegovih odločitev, ni spoštoval. Prva je prav gotovo izgradnja telovadnice za potrebe šole in društev Z amandmajem je LDS skupaj z večino v svetu za telovadnico rezerviral prek 100 milijonov sit, pa se je denar v preteklem letu porabil raje za obnovo cest.
Pogovor je tekel tudi o prihajajočih lokalnih volitvah, ki bodo vezane na kandidata za župana. Sam kandidat je v pogovorih večkrat omenil, da mora biti župan osebnost, ki združuje, povezuje, ne pa ločevati po politični pripadnosti. Odločili so se, da bodo za občane in občanke v kratkem pripravili brošuro o delu svetniške skupine v preteklem mandatu. Tudi o konkretnih predlogih, ki so bili korektno, odgovorno predstavljena na samem svetu ali v oborih pa niso bili realizirani zaradi županove samovolje.
Občinski odbor LDS Mengeš
Zbor članov in simpatizerjev območne organizacije Socialnih demokratov
Z novim programom za enakopravnost in družbeno pravičnost
V	Domžalah so se 8. junija sestali člani in simpatizerji območne organizacije Socialnih demokratov Domžale, ki povezuje občine Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin in Domžale. V uvodu je Franci Gerebc, predsednik območne organizacije, orisal družbene in politične razmere v Sloveniji in ožjem prostoru petih občin. Opisal je delovanje članov v občinskih svetih ter se dotaknil priprav na jesenske lokalne - občinske volitve in tudi priprav na volitve v stranki.
Kot je poročal Mirjan Trampuž, je stranka dejavna v občini Mengeš, čeprav bi si želeli njeno večjo odmevnost in uspešnost, ki ju bodo poskusili uresničiti v lokalnih volitvah.
Optimizem je prineslo poročilo občinskega odbora iz občine Moravče. Stranka je v vzponu, župan Martin Rebolj je iz stranke SD, vključujejo se v različne občinske politične, kulturne, gospodarske in socialne dejavnosti, živahen je tudi Mladi forum. Žiga Čamernik je opisal delovanje domžalskega občinskega odbora in dosežkov občinskih svetnikov. Na vprašanje, zakaj vztraja v svoji vlogi, je dejal: »Iz prepričanja, da lahko kaj spremenim in iz odgovornosti do članov stranke in do funkcije, ki jo opravljam!«
V	občini Lukovica poteka krepitev stranke. Člani so sredi priprav na jesenske volitve. Zaskrbljujoče so razmere v Trzinu, ker je aktivnih članov vse manj, nimajo pa tudi praktično nobenega vpliva na odločanje v občini.
V	nadaljevanju zbora so se oglašali navzoči s predlogi, pohvalami in grajami na račun stranke in njenega vodstva. Bogata razprava se je kritično lotila nakupa operacijskih miz, novih milijarderjev, strankine organiziranosti in njenega vodstva, delovanja stranke v državnem parlamentu,

pojavljanja v medijih, sodelovanja s strankami vladajoče koalicije, zakona o narodovi spravi, enakopravnih možnosti za šolanje in mehkih in medlih stališč stranke do napak vlade in do krivic, ki so jim izpostavljeni državljani. Posebej so se kresala mnenja ob obravnavi novega programa Socialnih demokratov, ki naj bi ga sprejeli na kongresu 8. julija. Večina navzočih je menila, da gradivo, ki so ga prejeli, še ni prepričljivo. Zato ne more biti predlog programa, ampak zgolj smernice za njegov program. Na splošni ravni so pohvalili poglavje, ki razgrinja vrednote, za katere se bo stranka borila: proti kapitalu, ki človeka spreminja v »kupljivo blago«, poleg njega pa so vse bolj plačljive celo javne dobrine - varnost, zdravje, čisto in varno okolje, gozdovi.... Dobro je napisano poglavje, ki govori o avtonomiji, ki pa so si jo izposlovale in zakonsko zagotovile samo nekatere državne institucije in institucije civilne družbe; npr. Rimskokatoliška cerkev, ki bi na eni strani želela dobivati čim več državne podpore, biti navzoča v medijih in vplivati na državno politiko, po drugi strani pa biti povsem nedotakljiva, ko gre za plačilo davkov in vprašanja o njenem materialnem stanju. Precej razpravljavcev je opozarjalo, da program premalo konkretno razlaga, kako, na kakšen način, bo stranka svoje cilje dosegla. Marsikateri so se sklicevali na slovensko ustavo ter z navajanje členov iz nje dokazovali, kako se vsevprek krši; tako v temeljnih, načelnih določilih, kot v posameznih členih. Aplavz je požela misel, da se ustavno načelo »svetosti življenja« vse bolj udejanja kot načelo »svetosti privatne lastnine«.
Igor Lipovšek
IZOBRAZEVANJE
USTANOVLJEN JE AKTIV SVETOV STARŠEV OSNOVNIH ŠOL DOMŽALSKE REGIJE
Na pobudo sveta staršev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo so v letošnjem šolskem letu sveti staršev osnovnih šol na območju bivše domžalske občine razpravljali o ustanovitvi Aktiva svetov staršev osnovnih šol; doslej se je za vključitev v Aktiv odločilo šest svetov staršev, in sicer iz Osnovne šole Domžale, OŠ Venclja Perka, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Roje, OŠ Dob ter OŠ Janka Kersnika Brdo. Še v tem šolskem letu bosta o vključitvi odločala sveta staršev Osnovne šole Rodica ter Osnovne šole Mengeš, jeseni pa še svet staršev Osnovne šole Radomlje, medtem ko se je svet staršev Osnovne šole Trzin priključil ljubljanskemu aktivu. V Sloveniji sta že ustanovljena dva Aktiva svetov staršev (ljubljanski in primorski), »naš« je s sprejemom ustanovne izjave in Pravil delovanja na ustanovni seji v sredo, 7. junija 2006, postal tretji. Predsednik Aktiva je s triletnim mandatom postal preds. sveta staršev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo g. Anton Meden, podpredsednici pa ga. Leonida Goropevšek Kočar
-	preds. sveta staršev Osnovne šole Jurija Vege Moravče ter ga. Mateja Karlin Sambolec
-	preds. sveta staršev Osnovne šole Domžale.
Namen ustanovitve Aktiva kot prostovoljne, neformalne oblike sodelovanja predstavnikov sve-
tov staršev osnovnih šol je jasno zapisan v ustanovni izjavi:
»Starši smo po naravnem redu, zapisanem tudi v mednarodnih listinah in naši Ustavi, najbolj odgovorni za vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Te svoje pravice in odgovornosti se zavedamo in si po najboljših močeh prizadevamo, da bi se naši otroci razvili v zdrave, srečne in sposobne odrasle, ki bodo enakovredno s svojimi evropskimi vrstniki ustvarjali jutrišnji svet.
Ker ima šolanje na razvoj otrok izredno velik vpliv, smo prav starši tista družbena skupina, ki je najbolj živo zainteresirana za čim boljšo šolo. Tako kot pri domači vzgoji in drugih dobrinah, ki jih nudimo otrokom, smo pripravljeni vložiti veliko truda tudi za to, da bi šola čim bolje izpolnila svoje poslanstvo in otroke dobro pripravila na zahteve jutrišnjega dne. Aktiv svetov staršev smo ustanovili zato, da bi imela energija, ki smo jo v dobro svojih otrok pripravljeni vložiti v razvoj kakovostne šole, čim boljši učinek. Raziskave in mnenja strokovnjakov namreč v splošnem potrjujejo to, kar starši spoznavamo vsak ob svojih otrocih - da je za optimalen napredek otroka v šoli potrebno intenzivno sodelovanje šole in doma, učiteljev in staršev. Na primerih »dobre prakse« skupaj s strokovnjaki ugotavljamo, da
Predstavniki svetov staršev na ustanovni seji v Osnovni šoli Domžale, ki je bila tokrat gostitelj.
se to sodelovanje dobro razvija v enakopravnem partnerskem odnosu, kjer nobeden od udeležencev ni podrejen, vsak pa ima dobro definirano vlogo. Starši smo v tem odnosu zastopniki interesov svojih otrok ter ustavno opredeljeni skrbniki njihove vzgoje in izobraževanja, torej »naročniki« njihovega šolanja. Učitelji pa so strokovno avtonomni izvajalci šolskega učno-vzgojnega procesa, ki dosega najboljše učinke, ko se med šolo in domom razvije medsebojno zaupanje in partnerski dialog v prizadevanju za skupen cilj.
Tak dialog se mora razviti na več ravneh: med posameznim staršem in posameznim učiteljem, med razrednikom in oddelčno skupnostjo staršev, med vodstvom šole in svetom staršev^ Trenutna zakonska ureditev sodelovanja staršev s šolo na še višjih ravneh (regijsko, državno) ne predvideva, prepričani pa smo, da je partnerski dialog tudi na višjih ravneh zelo potreben in koristen. V tem prepričanju nas potrjujejo zgledi številnih razvitih evropskih držav, ki imajo institucionalizirano predstavništvo staršev v upravljavskih strukturah šolskega sistema od posamezne šole do države. Z ustanovitvijo aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije želimo aktivno prispevati k razvoju enakopravnega partnerskega odnosa med starši in šolo na vseh ravneh. Aktiv je demokratično, nepolitično, interesno združenje civilne družbe s popolnoma prostovoljnim članstvom in temeljnim ciljem razvijati optimalno vlogo staršev v šolskem sistemu. Tako bomo z izmenjavo izkušenj iskali, s skupnim delom pa izpopolnjevali in čim širše uveljavljali primere dobre prakse. Podpirali bomo (predvsem skupno) izobraževanje in usposabljanje staršev in učiteljev za razvijanje

partnerskega odnosa na vseh ravneh. Spremljali bomo delovanje šolskega sistema v praksi ter pristojnim institucijam ter zainteresirani javnosti kot pobudo za ustvarjalen dialog sporočali svoje ugotovitve, stališča in predloge.
Prepričani smo, da pozitivni potencial starševske energije, ki jo napaja ljubezen do otrok, v naši šoli še ni dovolj izkoriščen, zato ga želimo povezovati in uravnotežiti tako, da bomo v najboljši meri prispevali k doseganju ciljev vzgoje in izobraževanja naših otrok (UNESCO-vi »štirje stebri«): da bodo vedeli, da bodo znali delati, da bodo znali živeti v skupnosti in da bodo znali biti.«
Dejstvo je, da gre pri šolskem sistemu v današnjem času za mnogo zadev sistemske narave, ki so širšega pomena in se torej ne nanašajo le na posamezne osnovne šole; gre za globalna vprašanja, kot so 9 - letno osnovno šolanje, vzgoja in učenje učencev, kar pa je povezano z izmenjavo izkušenj iz prakse, vzpostavitvijo civilnega dialoga in iskanjem pozitivnih strani v razmerju starši - učitelji.
Tako smo na ustanovni seji začrtali smernice nadaljnjega delovanja Aktiva v naslednjem šolskem letu: prizadevanje za priznanje izvenšolskih dejavnosti kot obveznih izbirnih predmetov (Glasbena šola in druge, kjer učenec konča program predpisanega izobraževanja z verificiranim spričevalom oziroma zaključnim izpitom), za zmanjšanje števila teh predmetov in pravičnejši sistem njihovega ocenjevanja glede na vsebino predmeta. Aktiv se bo zavzemal za uvedbo fleksibilne diferenciacije učencev pri nivojskem pouku, saj je sedanje ločevanje učencev v tri različne nivoje glede na znanje pokazalo tudi negativne strani, predvsem z vidika socializacije in razredne pripadnosti učencev. Tudi zakon je sedaj
SPORT
prinesel spremembo, s katero osnovnim šolam prepušča odločitev o (ne)oblikovanju nivoj-skega pouka. Aktiv ugotavlja tudi preveliko poplavo različnih učbenikov za osnovne šole; žal gre pri tem le za ekonomski interes založnikov, medtem ko ni poudarka na njihovi vsebini, kar seveda predstavlja temelj znanja naših otrok. Predstavniki sveta staršev (v Aktivu vsak svet staršev zastopata dva predstavnika) so precejšnji del razprave namenili tudi vzgoji učencev, ki ji današnji šolski sistem posveča premalo časa. Dejstvo je, da bi morale biti osnovne šole oziroma njihovi sveti staršev v sodelovanju s svetom šole kot najvišjim organom odločanja sprejeti pravila obnašanja in ravnanj učencev in posledično tudi jasno določene sankcije za njihovo nespoštovanje. Pravice vselej izhajajo iz odgovornosti, zato je le-ta na prvem mestu. Nekatere osnovne šole hišni red že imajo, med njimi je tudi naša Osnovna šola Janka Kersnika Brdo. Aktiv je podprl tudi zakonski predlog spremembe sestave svetov šol (doslej 5 učiteljev, 3 starši in 3 predstavniki občine ustanoviteljice), in sicer naj bi bila sestava tega organa uravnotežena z enakim številom članov: 3 učitelji, 3 starši in 3 predstavniki občine, kar bi po mnenju predstavnikov svetov staršev v Aktivu pomenilo lažje in pravičnejše odločanje.
Aktiv bo z vsemi sprejetimi pobudami in stališči seznanil tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in druge pristojne institucije. Ker so posamezni sveti staršev ustanovljeni le kot posvetovalni organi ravnateljev, nimajo možnosti odločanja; s povezovanjem v širšo obliko kot je Aktiv pa se odpirajo drugačne možnosti za vzpostavitev enakopravnega partnerstva tudi v razmerju do državnih institucij. Starši želimo in upamo, da bo medsebojno sodelovanje obrodilo sadove v dobro naših otrok.
Mojca Stoschitzky
11. GORSKA DIRKA DOBENO 2006
Člani kolesarskega društva Mengeš smo letos že enajstič v počastitev občinskega praznika organizirali gorsko dirko na Dobeno. Start je bil v soboto, 03.06.2006, ob 16. uri, pred FIT klubom Mengeš. Kolesarji so se podali na dirko v zaprti vožnji do kamnitega mostu v Loki, kjer je bil leteči start. Proga, ki je v celoti asfaltirana, skupne dolžine 8 km, z višinsko razliko 240 m, je na začetku ravninska, po približno 1 km pa se začnejo bolj ali manj strmi vzponi, s katerimi se je letos spoprijelo 55 tekmovalcev, od tega 4 predstavnice nežnejšega spola. Za varnost same dirke so poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu in naši člani pod vodstvom g. Bojana Hribar. V 11 kategorijah so nastopili kolesarji iz okoliških klubov, nekaj pa jih je prišlo iz drugih koncev Slovenije. Organizator je podelil 11 kompletov medalj, pokale za najboljše, ter bogate praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji.
Dobitniki pokalov na Dobenu 2006:
Absolutno najhitrejši tekmovalec: Tomaž Kališnik (KK Hrast Dob), s časom 10:18,01. Najhitrejši občan: Boštjan Dacar (KD Mengeš), letos je osvojil tudi naslov Državnega prvaka v kro-nometru, nasploh letos dosega visoke rezultate in smo nanj zelo ponosni.
Najhitrejša občanka: komaj 9-let-na članica KD Mengeš Katja Je-retina, navdihe kolesarstva prevzema od svojega očija Primoža, kateri se že nekaj let rekreativno ukvarja s kolesarstvom. Najstarejši tekmovalec: Blaž Geč (KK Gulč), ki je kljub svojim 73. letom še vedno zelo aktiven. Zastopstvo domačega kluba KD Mengeš je bilo najštevilčnejše, saj je nastopilo kar 19 članov, od katerih se jih je kar 11 zavihtelo na stopničke.
Vsi tekmovalci so se na cilju okrepčali z napitkom in banano. Toplo domačo obaro pa nam je postregel tradicionalni glavni
sponzor Kmečki turizem Blaž. Tudi na letošnji dirki je merjenje časov, za katere sta poskrbela g. Marjan Totter in g. Zoran Ja-godič, potekalo brez zapletov, saj so bili rezultati objavljeni v roku pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca skozi cilj.
Zmagovalci po kategorijah:
Dečki do 15 let
Rok Kališnik, 13:03,96 Ženske A (do 30 let)
Ajda Opeka (KK Postojna) 12:58,62
Ženske B (31 let in starejše)
Mojca Kališnik (KD Mengeš) 13:36,24
Moški A (16-23 let)
Anže Pompe (Bicikel.com vzpon) 11:19,68 Moški C (24-30 let)
Tomaž Kališnik (KK Hrast Dob) 10:18,01
Moški D (31-40 let)
Mario Vračič (KK Bike-Ek) 10:22,02
Moški E (41-50 let)
Igor Sedej (ŠD Peklenk) 10:45,82
Moški F (51-60 let)
Silvo Zajc (KK Hrast Dob) 11:51,66
Moški G (61 let in starejši)
Franci Zajc (KK Hrast Dob) 12:46,00
MTB A (do 30 let)
Gorazd Lukan (KD Mengeš) 11:14,81
MTB B (30 let in starejši)
Anton Kepic (KD Mengeš) 11:23,60
Kljub iskanju dovoljenj, prijav, sponzorjev, finančnih sredstev, nam je uspelo prireditev uspešno spraviti pod streho. Izrečene pohvale tako tekmovalcev kot gledalcev so dokaz, da je bila izvedba dirke izpeljana zelo strokovno in brez zapletov. Največ zaslug za dobro organizacijo dirke pripada predsedniku kluba g. Cirilu Porenta in članu upravnega odbora g. Niku Urankar, ki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami skrbi za celotno pripravo dirke. Vse zahvale pa gredo našim sponzorjem; pokrovitelj prireditve Občina Mengeš, glavni sponzor Turistična kmetija «Blaž« Zg. Dobeno, ostali sponzorji: Radio HIT Domžale, Medic canon Mengeš, Totter Midi Mengeš, Avtoprevozništvo in vrtnarstvo Hubat Zg. Dobeno, Az net Mengeš, Špica Mengeš, Mesnica in delikatesa Zaprice Kamnik, Emporium Ljubljana, Franc Zabret Mengeš, GSK Ljubljana, Tehnochem Jurjevica pri Ribnici, L"oreal Slovenija Ljubljana, Gostilna Ručigaj Dobeno, Oblikovina biro line Jarše, Emi Jarše, Avtoprevozi Maks Slapar Mengeš, Sitar pneumatic center Kamnik, Trgoavto Burnik Mengeš, Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu, Mladinska knjiga trgovina Ljubljana, Tobak Ljubljana, Optika Golavšek Mengeš, Čebelarstvo Blejec Mengeš, Helios Domžale, Standox Količevo, Sadni vrt Franci Ravnikar Mengeš, Fit klub športni center Mengeš, Jazbec d.o.o. Križe.
Tekst: Saša Jeretina Foto: Franc Zabret
Slika najhitrejšega mengšana - Boštjan Dacar, mengšanke - Katja Jeretina in najstarejšega tekmovalca - Blaž Geč

ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA 2006
Teniška sekcija Mengeš je v petek, 2. 6., in soboto, 3. 6., v počastitev občinskega praznika organizirala Odprto prvenstvo Mengša 2006. Kljub slabemu vremenu in skorajda zimskim temperaturam se je zbralo kar lepo število tekmovalcev. Tekmovalo se je v treh kategorijah: moški do 50 let, moški nad 51 let in ženske. Do finala se je igralo na 9 dobljenih iger, v finalu pa je bilo za zmago treba osvojiti dva niza. Ženski turnir je bil končan že v petek, moški pa so polfinale in finale odigrali v soboto. Po končanem turnirju je sledila podelitev pokalov in medalj, nato pa že standardno razpravljanje o odigranih tekmah ob izvrstni pijači in jedači.
Teniški pozdrav!
Za Teniško sekcijo Mengeš, Teja Jenčič
Rezultati:
Ženske:
1.	Teja Jenčič
2.	Nataša Falenti
3.	Monika Lemič
Moški do 50 let:
1.	Dušan Planinšek
2.	Boris Žnidaršič
3.	Brane Košir
Moški nad 51 let:
1.	Franc Kotnik
2.	Dragan Živulovič
3.	Jože Kumer
MLADI SKAKLCI SE NISO USTRAŠILI SLABEGA VREMENA
Na Mengeških skakalnicah je SSK je v soboto, 3.6.2006, gostila meddruštveno tekmo v smučarskih skokih. Za pokal Občine Mengeš se je potegovalo 39 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov, ki so nastopili v dveh kategorijah; dečki do 10 let in dečki do 11 let. Nežnejši spol je zastopalo pet tekmovalk. Naša edina tekmovalka Majdič Eve je tokrat nastopala kot predtekmovalka. Družbo med predtekmovalci ji je delal še Jan Pavc-Alibabič.
Ob 10. letnici društva so, kljub majhnemu številu obiskovalcev in hladnemu vremenu, naši tekmovalci dosegali lepe rezultate. Videli smo kar nekaj lepih skokov.
Med dečki do deset let je slavil
kov ter vsem mengšanom za finančno in materialno pomoč, kajti brez vaših prispevkov bi SSK Mengeš težko deloval. Na koncu pa želimo našim mla-
dim skakalcem še veliko varnih,
lepih in dolgih
skokov.
STARŠI SKAKALCEV
zmago domač tekmovalec Andraž Žun, odlično tretje mesto pa je dosegel Jan Pibernik. V kategoriji dečkov do enajst let so se odlično odrezali še, Leon Šarc , ki je z drugim mestom stal na stopničkah, Anže Lanišek je bil odličen peti, Gašper-Anton Komatar pa deseti. Za oba mlada skakalca sta bili to najboljši uvrstitvi do sedaj. Skoki pa bi bili lahko še daljši in lepši, če bi imeli večjo podporo s strani domačih gledalcev oziroma navijačev. Zato vas že sedaj vabimo na ogled pokalne tekme, ki bo 14. oktobra 2006.
Zahvalili bi se Občini Mengeš, predsedniku Branetu, trenerjema Alešu in Zdenetu, vsem sponzorjem in ljubiteljem sko-
SPORT
JOMA FUTSAL TEAM Mengeš (^ali na lokalni sceni nič novega)
Loka pri Mengšu - Sobota, 06.05.2006, bo v srcih igralcev, vodstva ekipe, njenih navijačev in prikritih simpatizerjev zagotovo za vedno zapisana kot nov zgodovinski mejnik Mengeškega malega nogometa oziroma za poznavalce FUTSAL-a. Tega dne je namreč ekipa I.T. FUTSAL TEAM iz Mengša, ki v sezoni 2006/07 nastopa pod imenom prestižnega sponzorja JOMA*, suvereno osvojila najmočnejši malo nogometni turnir (v nadaljevanju MNT), ki se je do sedaj kadar koli in sploh "zgodil" na širši regionalni sceni (oziroma relacijah Kamnik
-	Domžale - Trzin - Mengeš
-	Moste/Vodice - Komenda). Tako suvereno, kot smo ga mi osvojili, pa so ga tudi odlično organizirali in izpeljali malo nogometni navdušenci ŠD Loka - Robert Pogačar, Šemso Avdić, Matjaž Anžlovar, Peter Frantar, Matej Urbanc ter ostali
-	iskreno in še en krat več vam čestitamo, skratka "kapodol".
Zakaj najmočnejši? Odgovor je preprost ^zato, ker sta se
ga poleg vseh (in to dobesedno) lokalnih ekip udeležili tudi zelo močni, in kar je za nas še pomembnejše - popolni ekipi VEPPO/Dalus United iz Domžal (stalni udeleženec zimske lige v ŠC Triglav, na koncu so osvojili 6. mesto med 24-eki-pami) in TAO Sport iz Ljubljane (^-finalist zimske lige Gradiant Le Coq Sportif, osvojili so 3. mesto med 19-ekipami v naši močnejši skupini A, skupno pa 7. mesto med 38-ekipami najštevilčnejše lige v Sloveniji). Z dvema zmagama v svoji skupini (1:0 proti Peko's Pubu, in kar 4:0 proti MND Trzin, ki so na domačem in tudi zelo močnem MNT osvojili končno 2. mesto - seveda so finalno tekmo izgubili proti nam s 5:2), ^-finalno minimalno zmago 4:3 proti lastni veteranski ekipi (nastopamo z imenom Četrtkov večer), ^-finalno zmago 3:0 proti še eni odlični mladi nastajajoči mengeški ekipi ICE United (med ostalim so po izvajanju 6-metrovk v ^-finalu s 3:2 premagali tudi nosilca Eko Stil, po rednem delu tekme je
Damir Husić - kapetan ekipe na sliki s pokalom in finančno nagrado v družbi glavnega organizatorja
bilo zasluženih 1:1) in prestižno finalno zmago s 5:2 proti popolni ekipi TAO Sport (do Vi-finala so igrali oslabljeni, brez dveh najboljših igralcev) smo zgolj potrdili navedbe sedaj že bivšega odgovornega urednika gospoda Marij-a URH-a iz februarskega izvoda MENGŠANa (št. 2/2006 / str.18), da smo daleč najboljša ekipa v FUT-SAL-u (in/ali malem nogometu) širom naokoli.
Zato je prav, da tvorce največjega in/ali še enega Mengeškega zgodovinskega FUTSAL dosežka (dvojna krona) še enkrat več naštejem (ker na skupinski sliki ni vseh) - vratar (Goran Bartulović), obrambni igralci (Peter Tome, Pavel Lukič, Peter Tomažin), vezni igralci/napadalci (Damir Husić - kapetan ekipe in igralca ŠD Loka Roberta Pogačarja, Dragan Topić, Aleš Mežnaršič, Dragan Đurić), napadalci (Iztok Sivec, Haris Durić, Dorin Milić).
Z rezultati na obeh MNT (10-zmag brez poraza in neodločenega izida ob fantastični gol razliki 46:9) in/ali osvojeno dvojno krono (MNT ŠD Loka - 6. maj 2006, MNT Trzin - 11. februar 2006) ter osvojenim 2. mestom ''s težo prvega'' (letna Futsal liga kluba KUBU - Vodice 2005, 13. oktober 2005) konkurenčnim 25-ekipam sporočamo, da z oktobrom 2006 za nedoločen čas tekmovalno zapuščamo zgoraj navedeno regijo. Iz tako imenovane ''lokalne scene'', ki je za marsikoga najpomembnejša (za nas pa upravičeno to več ni) odhajamo po takšne in drugačne rezultate ter pre-potrebne izkušnje (verjeli ali ne - povprečna starost ekipe je 22-let) po Sloveniji (za začetek na Štajersko oziroma na
MNT Montavar Metalna Nova v Rogozo pri MB z denarnim skladom kar 760.000 SIT), vse s ciljem, da se optimalno pripravimo na zimski ligi v Ljubljani (ŠC Triglav in Gradiant Le Coq Sportif), kjer pa seveda načrtujemo naskok na najvišji uvrstitvi (cilj je en V-finale oz. med prve štiri in/ali vsaj med prvih osem
-	Triglav se igra 2x 20-min in po sistemu 4+1, Gradiant pa 2x 15-min in 5+1).
Seveda želimo za zaključek tudi v 14-članski letni Futsal ligi kluba KUBU - Vodice 2006, ki se bo končala v torek 26. septembra 2006 (že sedaj ste LEPO POVABLJENI na ogled zaključnih medsebojnih tekem treh superfinalistov) vsaj ponoviti lanskoletno osvojeno 2. mesto ''s težo prvega'', ko nas je na koncu prehitela (vendar s slabšim medsebojnim izkupičkom) zelo močna ekipa Agroemone - po novem Balkan Boys-i (ki so letos okrepljeni še z dvema državnima reprezen-tantoma). Za konec pa je prav, da kot igralec ekipe Četrtkov večer tudi omenim, da so naši igralci veteranske ekipe (Bojan Maselj, Viljem Majdič, Milan Hočevar in Zdravko Volkar) v Šmartnem v Tuhinjski dolini kot za šalo osvojili še malo nogometni turnir trojk - čestitamo.
JOMA* je blagovna znamka za nogometno drese, obutev, žoge - proizvajalec iz Španije pa z najprestižnejšo opremo ekskluzivno pokriva predvsem FUTSAL - mali nogomet in velja vsaj za enega izmed vodilnih svetovnih dobaviteljev ^ob tem zgolj kot zanimivost navajam, da v navedeni opremi igrajo tudi nogometaši HIT-a Gorice
-	trikratni zaporedni državni prvaki; potem letošnji finalisti in lanski zmagovalci slovenskega pokala - nogometaši CMC-ja Publikuma; in navsezadnje udeleženec SP 2006 v Nemčiji
-	reprezentanca Kostarike.
Igor TISAJ, vodja in trener
ekipe JOMA FUTSAL TEAM

SPORT
Trdinov tek
Večina otrok je v prostem času aktivnih: glasbena šola, likovne delavnice, petje, razni športi _ Vse to smo poskusili združiti in v ponedeljek, 5. junija 2006, je bil na športnih površinah pri OŠ Mengeš prvič Trdinov tek. Športna prireditev je potekala še v okviru praznovanja občinskega praznika. Tekmovali so otroci iz vrtcev in osnovnih šol - teklo je 36 tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v štiri starostne kategorije in še po spolu.
Rezultati najboljših:
Ime in priimek		Leto rojstva Šola/Vrtec Čas				
FANTJE, letnik 1991 in mlajši (1500 m)						
1.	MATIC ZALETELJ	1993			OŠ MENGEŠ	5:53,00
2.	BLAŽ ŠUBARIČ	1991			OŠ MENGEŠ	6:06,00
3.	ROK GRILC	1991			OŠ MENGEŠ	6:09,00
FANTJE, letnik 1994 in mlajši (750 m)						
1.	JURE ALJANČIČ	1994			OŠ DOMŽALE	2:23,00
2.	ROK KVEDER	1996			OŠ PRESERJE	2:25,00
3.	MIHAEL FURJAN	1994			OŠ MENGEŠ	2:27,00
FANTJE, letnik 1997 in mlajši (500 m)						
1.	BLAŽ LIPAR	1998			OŠ MENGEŠ	1:03,00
2.	ANŽE ARH	1997			OŠ MENGEŠ	1:04,00
3.	MARTIN KUNAVER	1997			OŠ MENGEŠ	1:05,00
FANTJE, letnik 2000 in mlajši (250 m)						
1.	MARK ŽUN KIMOVEC	2000			VRTEC GOBICA	36:00
2.	NEJC SOKLIČ	2001			VRTEC DOMINIK SAVIO	38:00
3.	MIHA JERIČ	2000			VRTEC GOBICA	42:00
DEKLETA, letnik 1994 in mlajše (750 m)						
1.	MANCA SLABANJA	1995			OŠ DOMŽALE	2:28,00
2.	NINA JAGRIČ	1995			OŠ MENGEŠ	2:42,00
3.	EVA MAJDIČ	1994			OŠ MENGEŠ	2:48,00
DEKLETA, letnik 2000 in mlajše (250 m)						
1.	ZALA SVETE	2001			VRTEC GOBICA	40:00
2.	ANITA JERIČ	2000			VRTEC GOBICA	45:00
3.	NASTJA ALEŠ	2002			VRTEC SONČEK	54:00
Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, vsi tekmovalci pa sladico in pisalo. Upamo, da se bo Trdinovega teka naslednje leto udeležilo še več tekačev, tudi iz drugih kategorij!
Učitelj ŠVZ, Tomaž Soklič
1. Trdinov pohod -Uršlja gora 1699 m
V mesecu maju in juniju občina Mengeš praznuje. 29.maja 1830 se je namreč rodil naš »patron« Janez Trdina, po katerem mengeški planinci nosimo ime. V kraju - oprostite - mestu se dogajajo razne prireditve, tekmovanja, sejem. Mi, pa kam drugam kot v hribe. Lani smo praznovali na Golici in občudovali cvetoče poljane narcis. Bilo nas je za cel avtobus. Letos smo se odločili za Koroško. Cilj je izbral naš izkušeni vodnik Jože Hribernik. Uršlja gora je za mnoge preveč od rok, da bi se nanjo podali že prej. Zato je bil naš avtobus že 14 dni pred odhodom poln. Najprej se je prijavilo 17 članov upokojenske pohodniške sekcije, ostala mesta so dopolnili pohodniki, ki se z veseljem spominjajo Golice. Zato sem nekaterim, žal, moral odpovedati udeležbo. Drugo leto bom naročil večji avtobus! Jože je že določil tudi cilj, šli bomo na Trdinov vrh. Najprej Gorenjska, letos Koroška, pa Dolenjska, itd.
Na lepo sobotno jutro 27. maja 2006 nas je Slaparjev avtobus ob 6. uri zjutraj že čakal pred godbeno-gasilskim domom. Malo smo počakali na zamudnika, enega od udeležencev smo pobrali pred Lekom in že

SPORT
smo drveli proti Trojanam. Bolj smo se bližali cilju, bolj je bilo oblačno, padlo je tudi nekaj dežnih kapelj. Nekateri so se glasno jezili nad vremenarji, ki so obljubljali sončno dopoldne z možnimi popoldanskimi nevihtami . Optimisti se nismo dali, pesimisti pa so iskali dežnike in kačjo slino, ki pride prav v vsakem vremenu. Dobro razpoloženi smo zgrešili odcep za Poštarski dom pod Uršljo goro, od koder je bil prvotno načrtovan začetek ture. Brez razburjenja smo nadaljevali proti Kotljam, mimo Ivarčkega jezera naprej proti Navarskim ledinam. Avtobus nas je odložil pred Smučarskim domom, približno na višini 850 mnm. Najprej peš 3 km po makadamski cesti, nato pa po stari grebenski poti čez Kozji hrbet. Pot je bila strma, vmes so nas dežne kaplje spet opozorile, da vremenarjem ni verjeti. A hoja v skupini različne starosti, od dobrih 20 pa do krepkih 70 let, je hitro minevala. Tempo je bil primeren, toda nikakor počasen. Z nekaj počitki, smo se korak za korakom bližali neporaščenemu vršnemu delu. Zato tudi drugo ime za to goro - Plešivec. Odpiral se je mnogim neznan pogled iz SV Slovenije na Kamniško-Savinj-ske Alpe z Raduho in Olševo v ospredju, Karavanke s Peco, Obir, Julijce s Triglavom. Cvetoče poljane z redkimi macesni so naznanjali vrh, ki ga kazi RTV
oddajnik. Skupina se je malce raztegnila, nebo se je povsem zaprlo in zadnji smo pospešili korak iz vrha, do cerkve sv. Uršule. Pred rahlim rosenjem smo se zatekli v planinski dom, ki stoji poleg nje. Privezali smo si dušo in soglasno sklenili, da bomo ta izlet poimenovali kot »1.Trdinov pohod«, ki naj bi v bodoče postal tradicionalen. Med počitkom je dež ponehal, posvetilo je sonce. Po kratkem ogledu najvišje ležeče katedrale na slovenskem, ki jo počasi restavrirajo, smo se podali proti Poštarskemu domu, kjer nas je čakal Maks s svojim busom. Sestop je bil kar dolg, a je minil v prijetnem klepetu, saj je bil večji del udeležencev ženskega spola, nekaj nas je bilo tudi poslušalcev. Pri domu smo prezračili pregreta stopala in navlažili suha grla. Vožnjo domov smo popestrili s prepevanjem. Okrog 17. ure smo se pripeljali v Mengeš in zamenjali gorski zrak in tišino z glasbo s Trdinovega sejma. Zvečer sem srečal tam tudi starejše udeležence izleta. Nič se jim ni poznala utrujenost, nasprotno, bili so polni doživetij in energije. Prepričan sem, da če ne prej, se spet vidimo naslednje leto na 2.Trdinovem pohodu na Trdinov vrh na Gorjancih.
Miro Šušteršič PD Mengeš
Slovenci sedmi na Slovaškem
V	slovaški Skalici je v začetku junija potekalo tretje evropsko prvenstvo v namiznem hokeju, tokrat prvič s slovensko ekipo, katere jedro predstavljajo prav igralci NHK Mengeš. Le ta je v ekipni konkurenci presenetila z odličnim sedmim mestom, ki si ga je v rednem delu zagotovila z zmago nad favoriziranimi Švedi, v finalni skupini pa še z Danci. V četrtfinalu so naše fante izločili Čehi, katerih v finalu ni mogla zaustavili niti reprezentanca Rusije.
V	posamičnem delu je v konkurenci 111-ih tekmovalcev iz 17-ih držav slavil Rus Zaharov pred Čehom Turonom in Latvijcem Caicsom. Med našimi gredo posebne pohvale Nejcu Škrlepu, ki je prišel vse do finala B skupine in zasedel končno 38. mesto. Uvrstitve ostalih Slovencev: Jaka Škrlep 52., Sergej Vasiljev 61. (oba NHK Mengeš), Bernard Rjavec 78. (NHS KŠK), Bernard Škrlep 80. (NHK Mengeš) ter Rado Potočnik 108. (NHS KŠK).
NHK Mengeš
Nejc Škrlep (desno) je do finala v skupini B prišel s presenetljivo zmago nad S. Kalninsom iz Latvije, sicer 85. igralcem na svetu.
Čehi so v finalu ekip vrnili Rusom za poraz v predtekmova-nju in se zasluženo veselili naslova.

SPORT - VABILA
ŠD LOKA : PEKOS PUB TRZIN 3 : 3
Malonogometni ekipi ŠD Loka in PEKOS PUB Trzin, ki igrata v ligi KUBU, sta v maju merili moči v prijateljski tekmi na velikem igrišču v Mengšu. V lepi nogometni predstavi, kjer izid srečanja ni bil v ospredju, sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 3:3. Dopadljiva igra, ki sta jo moštvi prikazali, je postregla z vsem kar dela nogomet privlačen in zanimiv. Predvsem drugi polčas je prinesel obilico lepih potez in veliko golov. Če smo v prvem polčasu kljub priložnostim na obeh straneh videli en sam gol, so se strelci v drugem polčasu prebudili in jih dosegli kar pet. Prvi polčas so dobili Trzinci z
1:0 in tudi začetek drugega dela tekme za nogometaše ŠD Loka, ni bil nič kaj obetaven in spodbuden, saj je več veselja prinesel nasprotnikom, ki so povedli s skoraj neulovljivih 3:0. Vendar Ločanov to ni zmedlo. Z učinkovito in domiselno igro so do zadnjega žvižga sodnika Ivana Železnikarja dosegli tri zadetke in izničili nasprotnikovo vodstvo. Po prikazani igri je delitev točk tudi najrealnejša slika stanja na igrišču. Strelca za PEKOS PUB sta bila Dorin Milič dvakrat in Gorazd Završnik - PEK, Ločanom pa sta točko zagotovila strelca, Rok Švajger dvakrat in Alen Vrhovnik.
Jože Brojan
»Sem slišal, da je bilo lani na taboru fino - greva letos tudi midva?«
PLANINSKI TABOR
MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA MENGEŠ
KDAJ IN KJE BO TABOR? Kakor že veste, bomo letos taborili na Rudnem polju na Pokljuki, in to prvi teden v avgustu, natančneje od ponedeljka 31. julija do ponedeljka 7. avgusta 2006. Upamo, da bo vreme našim načrtom prijazno!
NA KATERE TURE BOMO ŠLI? Povzpeli se bomo na najlepše vrhove (Viševnik, Debela peč, Zajamniki itd. itd.) nad Pokljuko! Ture bodo v glavnem izbrane tako, da se bodo lahko približno na polovici poti upehani in ožuljeni obrnili, drugi pa bodo s hojo nadaljevali!
ZA KOGA JE TABOR PRIMEREN? Tabor je primeren za tistega, ki bi rad poletni teden preživel na planem v planinskem oz. gorskem svetu, stran od vsakdanjega betonskega vrveža - malo drugače, in ki ima s hojo vsaj malo izkušenj!
ALI MORAM BITI ČLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA? Vsak, ki se odloči, da bo prišel na tabor, mora biti član planinskega društva oz. Planinske zveze Slovenije, in sicer zaradi zavarovanja, ki ga to članstvo zagotavlja.
ALI NA TABOR LAHKO PRIDEM S STARŠI? Otroci, mlajši od 6 let, naj pridejo skupaj s starši oz. odgovorno osebo, tudi starejši lahko pridejo s starši in celo starši lahko pridejo brez otrok.
KAKO JE S HRANO? Za hrano bo skrbela naša »kuhinja« - dolgoletna spremljevalka gospa Ana s svojimi pomagači. Hrana bo dobra, jedli pa bomo iz posod in s priborom, ki ga bomo prinesli s seboj.
KAKO JE S SPANJEM? Kakor si boš postlal, tako boš spal

VABILA
- spali bomo v šotorih, ki jih bomo prinesli mi, šotor lahko prineseš tudi s seboj, obvezno pa prinesi toplo spalno vrečo, armafleks oz. ležalno blazino.
KAJ MORAM IMETI POLEG TEGA ŠE S SEBOJ? Glavno, česar ne smeš pozabiti, so dobri planinski čevlji, pohodna oblačila, topla oblačila (kapa in rokavice), zaščitna sredstva proti soncu (sončna očala, kapa/klobuk, sončna krema) in raznim zajedavcem, baterijska svetilka, športni rekviziti, pripomočki za krajšanje prostega časa (igre, glasbeni inštrument). Izbirčnost, tečnobo in kar je še takih nadlog pa pusti doma!
KAJ BOMO POČELI? Na turo oz. izlet bomo šli vsak dan. Ko tura ne bo preveč zahtevna, se bomo lotili česa vznemirljivega, kar nam bo ponudila okolica (tudi plezat bomo šli, če bo prevroče, bomo našli kaj, da bomo lahko zaplavali), in se učili o rečeh okrog nas (orientacija, vozli Prosti čas bo čas za športne in drugačne igre ter ustvarjalne delavnice.
KDO BO SKRBEL ZA NAS? Na turah in v taboru bo vodstvo zaupano usposobljenim in prijaznim mladinskim vodnikom. Hitro bo poskrbljeno tudi za žulje, odrgnine, pike itd.!
KOLIKO STANE? Za otroke do 10. leta starosti (rojeni leta 1996 in pozneje) je cena 25.000 sit, za starejše pa 30.000 sit. Če ne moreš priti za ves čas, posamezni dan (nočitev in trije obroki) stane 4.500 sit.
KJE IN DO KDAJ SE PRIJAVIM? Prijavi se čim hitreje, in to na telefonskih številkah Mojce (031816640) oz. Katarine (041818520) ali na e-naslovu mojt@email.si, kjer strežemo odgovore!
Planinski pozdrav! MO PD Janez Trdina Mengeš
PRIMOŽEV VEČER
PETEK, 30. JUNIJA 2006, OB 20. URI CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA V LOKI
GOSTJE VEČERA:
LA FAMILIA -14-članska družina Zemljič iz Argentine
Program bo povezoval:
Matjaž Merljak
KONCERT PRIPRAVLJATA:
KD ANTONA LOBODE - LOKA IN
IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU Prisrčno vabljeni!
VABIMO VAS NA ODPRTJE IN OGLED MEDNARODNE RAZSTAVE OTROŠKI PORTRET
V PONEDELJEK, 29. MAJA 2006, OB 19. URI V PROSTORIH OŠ MENGEŠ
Razstava je rezultat mednarodnega likovnega razpisa OTROŠKI PORTRET, ki je v organizaciji naše šole potekala od novembra do marca v tem šolskem letu, na pobudo 75 mentorjev se je odzvalo preko 500 avtorjev iz 55 šol in ustvarjalnih društev iz Grčije, Romunije, Rusije in Slovenije.
Na razstavi bo poleg nagrajenih 15 likovnih delna ogled še izbor 80 najznačilnejših portretov v zanimivih likovnih tehnikah in iz različnih kulturnih ustvarjalnih vsebin. Izbor je opravila komisija v sestavi: mag. Črtomir Frelih, spec., izr., prof. za risanje in grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Ljubljana, Vinko Železnikar, akademski slikar, Suzana Zgonec, prof. likovne pedagogike in Lojze Kališnik, likovni pedagog, ki je mlade ustvarjalce razdelila v tri starostne skupine: skupina I - otroci rojeni od 1998 dalje, skupina II - od 1994 do 1997 ter skupina III - od leta 1989 do 1993.
ZVEZA PRIJATELJEV DOMŽALE
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2006 organizirala
LETOVANJE OTROK V DOMŽALSKEM
DOMU NA OTOKU KRKU.
Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol Domžale, Lukovica, mengeš, Moravče in Trzin od 1 do vključno 9. razreda.
Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Lešta-n&Leštan d.o.o.
Termini letovanja so sledeči:
I.	izmena 7.7. - 17.7.2006
II.	izmena 17.7. - 27.7.2006
III. I. izmena 27.7. - 6.8.2006
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721-67-85 vsak delovni dan med 7.00 in 9.00 ter 12.00 in 13.00.
VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI!
Zveza prijateljev mladine
Domžale Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica

RAZPISI - OBVESTILA
Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99)
RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 30 v Mengšu
1.	Predmet razpisa je poslovni prostor v velikosti cca 3x15 m2, ki se nahaja v središču Mengša v II. nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30.
Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost.
2.	Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške.
3.	Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine.
4.	Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,11 EUR/m2.
5.	Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta.
6.	Prijava na razpis mora vsebovati:
-	predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne,
-	jamstvo za resnost ponudbe za posamezni v višini 150.000,00 SIT mora biti plačana na EZR 01272-0100001612 do 27. 7. 2006. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije.
7.	Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
-	ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu,
-	ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju,
-	število na novo odprtih delovnih mest,
-	občani občine Mengeš,
-	dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri,
-	prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo.
8.	Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724 - 7106.
9.	Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 28. 07. 2006 do 12. ure.
10.	Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka.
11.	Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire.
Številka: 3520-7/2006 Datum: 19.6.2006
Občina Mengeš Mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan
OBVESTILO
Občina Mengeš je v začetku leta 2005 pridobila projekte za preureditev vozišča in parkirišč ob objektih v naselju Zavrti - območje Slamnikarske in Levčeve ulice. Namen izdelave je pridobitev novih parkirnih mest, ter s tem sprostitev vozišča in povečanje prevoznosti v naselju. V sklopu preureditve prometne strukture se bo obnovil vodovod, ker ne ustreza požarnim predpisom, obnovila se bo javna razsvetljava in TK vodi ter zgradil plinovod. V lanskem letu so potekala dela na Levčevi ulici. Letošnji proračun Občini Mengeš predvidena preureditev na Slamnikarski ulici.
KRATEK OPIS PO PREUREDITVI
Slamnikarska ulica v območju obstoječih individualnih objektov , ostane obstoječa dvosmerna ulica, v dolžini cca 50 m . Preureditev Slamnikarske ulice, je predvidena v območju blokovne pozidave. Zaradi majhnega odmika obstoječega vozišča od objektov, je težko ohraniti cesto dvosmerno in ob njej zgraditi urejena parkirna mesta (70). Zato je Slamnikarska ulica v območju blokovne pozidave predvidena kot enosmerna cesta širine 3,25 m v smeri proti Detelovi ulici, z enostranskim parkiranjem pod kotom na strani blokovne pozidave. Ob parkiriščih se izvede hodnik za pešce širine 2,0 m, drevesa v pločniku pa se ohranijo in obrobijo z granitnimi kockami. Preuredijo in nanovo asfaltirajo se tudi vsi dostopi k vhodom v stanovanjske bloke. Parkirišče je omejeno z dvignjenim betonskim robnikom, dvignjenim 10 cm nad asfaltom v območju blokov.
Na desni strani, kjer je hodnik za pešce v širini 1,00 m pa je vozišče zaključeno s pogreznjenim robnikom dvignjenim 3 cm nad novim asfaltom. Hodnik za pešce se asfaltira in prilagodi uvozom v stanovanjske objekte. Hodnik za pešce je zaključen z granitno kocko 10/10 cm, razen v območju stanovanjskih objektov, kjer so izvedene ograje z betonskimi parapeti. Vodovod se obnovi v Slamnikarski ulici, z izvedbo novih hišnih priključkov in nadzemnih hidrantov. Obstoječa javna razsvetljava bo odstranjena in zgrajena nova, ki bo potekala ob pristopnih poteh v zelenici, ki bodo poleg poti osvetljevale tudi parkirišča. Istočasno se bo v trasi razširjenega izkopa izdelala tudi nova TK kanalizacija (telefonija, kabelska TV, prenos podatkov).
Za izvajalca del je bilo izbrano STRABAG AG, PODRUŽNICA LJUBLJANA, Letališka cesta 33, Ljubljana, ki bo z deli pričel 26.06.2006. V tem času bo oviran promet, zato vas prosimo, da upoštevate prometno signalizacijo, ter da vozil ne parkirate na gradbišču.
Za strpnost in razumevanje se vam zahvaljujemo.
Župan: Mag. Tomaž Štebe
r
ZAHVALA
V petinpetdestem letu življenja se je za vedno poslovil, naš dragi brat, stric in svak
Janez Rakef
Iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in karitas.
Hvala duhovniku g. Krtu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt, trobentaču za odigrano tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaliti se želimo tudi osebju bolnišnice Golnik in domu Počitka Mengeš za oskrbo v zadnjih mesecih.
Hvala vsem
Vsi njegovi
V nebesih sem doma ...
ZAHVALA
V 88. letu starosti je po kratki bolezni odšla k Bogu po večno plačilo naša draga mama
v
Marija Šimenc
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in molitve.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter g. Boštjanu in pevcem za lep pogrebni obred in mašo.
Spominjajmo se je v molitvi. Mama že prosi za nas.
Vsi njeni
J V,

A
n3
eu
-M o
UREDITEV DELA KAMNIŠKE CESTE
Del Kamniške ceste (od razbremenilnika Pšate do konca naselja Mengeš), ki predstavlja del regionalne ceste R1-225 na odseku 1140 Mengeš Duplica je prometno tehnično zelo slabo urejen. Po njem poteka med drugim tudi šolska pot, hitrosti vozil so posebno iz smeri Kamnika prevelike, pločnikov ni. Odvodnjavanje ceste sploh ni urejeno na ustrezen način. Na podlagi zgornjih izhodišč in večkratnega interveniranja stanovalcev sta Direkcija RS za ceste(DRSC) in Občina Mengeš pristopili k projektiranju omenjenega odseka ceste.
Poleg obnove vozišča, novih obojestranski hodnikov, odvodnjavanja ceste, javne fD	razsvetljave in umirjanja hitrosti (iz smeri
=	Kamnika) se v projektih predvideva, da
^	bodo obnovljeni/zgrajeni še naslednji
■hi I	komunalni vodi:
VJ >(/)
QJ OJ	• Vodovod,
U C	• Plinovod,
cu
• Zbirni kanal za odpadno (fekalni) kanal z odcepi za povezavo posameznih ulic -Q ^	• Kabelske kanalizacije za šibkotočno
omrežje
ltj	Dolžina obravnavane trase je 340 m.
1 r\i — fN
2	Občina je skupaj z DRSC na javnem raz-
pisu, ki temelji na zgoraj omenjenih projektih izbrala izvajalca del in sicer Cestno podjetje Ljubljana. Pogodbena vrednost vseh del je dobrih 115 mio SIT. Plinovod financira koncesionar Petrol. Nadzor nad deli bo opravljala Družba za državne ce-ste(DDC), Ljubljana. Dela naj bi trajala od 26.6. do 20.8. 2006.
Izvajalec mora skladno s pogodbo pridobiti dovoljenje za zaporo ceste. Predvideva se popolna zapora odseka ceste z možnostjo lokalnega dovoza za stanovalce in gospodarsko dejavnost. Skladno z dovoljenjem in Elaboratom za zaporo ceste mora izvajalec označiti obvoz in obvestiti javnost.
■ wt
^	Občina prosi Mengšane in druge uporabni-
ke ceste, da upoštevajo prometno ureditev
▼	v času zapore, prizadete stanovalce ob tem
delu Kamniške ceste pa za razumevanje težav, ki bodo nastali ob gradnji.
Občinska uprava