Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI t>
Časopis zet trgovino, industrijo In
C©>*
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. jQ
vv
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 20. marca 1923.
ŠTEV. 33.
Opatijski pregovori.
V	minulem tednu je prejelo ministrstvo zunanjih zadev oficijelna poročila o popolni in definitivni izpraznitvi vse tretje dalmatinske cone. V tretjo cono so spadale, kakor znano, manjše mestnosti Dalmacije in hrvaškega Primorja z mestom Sušakom. Vsi ti kraji so pripadli naši državi na podlagi rapallske pogodbe. Koliko diplomativnih not, koliko prerekanja je povzročila ta nesrečna tretja cona, od katere se naši dobri sosedje nikakor niso hoteli ločiti. Res, da so imeli Italijani zbog Reke in Zadra največji interes na tem, da so držali te kraje okupirane v svojih rokah, toda mnogo je v tem oziru vendar krivo tudi popustljivost, šibkost in pomanjkanje vsake energije v zunanji politiki naše vlade, da so ostale te pokrajine toliko časa pod tujčevo peto. Z izvršitvijo evakuacije so Italijani vendar enkrat prenehali od nasilja, ki so ga izvrševali nad nami toliko časa s tem, da niso hoteli izpolniti rapallske pogodbe, ki vsebuje v tem oziru popolnoma jasna določila, ki ne potrebujejo prav nobenih ko-mentarijev. Sicer je ostalo sporno še vprašanje Baroša in Delte, toda to vprašanje ni za nas sporno in upamo, da bodo tudi Italijani uvideli da se tudi teh krajev ne da držati dolgo časa pod okupacijo in da bodo tudi glede teh krajev izpolnili dolžnosti, katere jim nalaga rapall-ska pogodba. Stališče vseh našiti merodajnih faktorjev glede evakuacije Baroša in Delte je upravičeno in nesporno, kajti Baroš in Delta sta bistvena dela Sušuka in pod evakuacijo Sušaka nikakor ne razumemo, samo izpraznitev večjega ali manjšega dela mesta, ampak tudi evakuacijo in odstop Delte in Baroša. Dokler se naše iz medsebojne pogodbe izhajajoče pravice ne izpolnijo ne smemo pustiti v Reko niti enega samega vagona. Naj-P>ej se mora izvršiti evakuacija Delte in Baroša, šele potem se noj uredi železniški promet in druga yprašanja glede Reke. Z ureditvijo železniškega vprašanja, z vzpostavitvijo normalnih zvez med Jugoslavijo in Reko bo ustvarjena važna osebna in tovorna pot do največje in najboljše luke na Jadranskem morju.
S pridobitvijo novih pokrajin se je naša morska obala izpopolnila, nje dolžina je sedaj že znatna, razprostira se od Reke čez hrvaško Primorje, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kotor in do Ulčina, skrajne točke pod Crno goro. Naša obala meri danes približno 600 km. Ker niso imeli prejšnji gospodarji Avstro-Madžari nobenega večjega interesa za morsko obalo, ampak so izkoriščali samo luki Trst in Reko, in se niso za druge manjše luke sploh brigali, niso druga mesta v hrvaškem Primorju in v Dalmaciji napredovala tako, kakor bi.lahko napredovala pod drugim gospodarstvom, /bog njih ugodne lege. Samo brezbrižnosti Avstro-Madžarov, katerim ie ležala bolj na srcu Albanija nego li naša jugoslovanska obala se imamo zahvaliti, da nimajo ti kraji še danes železniške zveze s svojim zaledjem in s celo našo zemljo. Prva naloga, katero narekujejo naši državi tako najvitalnejši gospodarski, kakor tudi strategični oziri je, da skrbi ne samo za to, da se zgradijo nove železniške proge, ki spojijo notranjost naše države z našo morsko obalo, ampak tudi, da se čim brej zgradijo nova pristanišča, ozi-
roma, da se že obstoječa, razmeram primerno razširijo in obnovijo. Za izvršitev te naloge so naravno potrebne velikanske svote, katere bo naša država pri današnjih razmerah jedva li mogla dobiti. Vsekakor menimo, da bi bila to ena naj-glavnejših nalog, katere bi sc morala lotiti naša vlada in za izvršitev katere bi se ne smela bati nobenih žrtev. 1 oda tudi ako bomo v doglednem času dobili vsaj najpotrebnejši kapital na razpolago, bo trajalo vendar precejšnjo vrsto let, predno bomo sezidali primerna pristanišča, predno bomo razširili naše železniško omrežje ter ga razprostrli do morske obale. Do tedaj pa nam ne ostane ničesar drugega nego, da izkoristimo to, da se po-služimo tega, kar imamo, kar nam je na razpolago, da moremo izkoristiti v prid našega gospodarstva iri naših državnih interesov. V tem oziru je danes za nas pridobitev Sušaka največje važnosti. Če pa govorimo o Sušaku mislimo naravno tudi na Reko, ki bo v smislu mednarodnih pogodb zadobila značaj samostojne državice in ki bo kmalu potem, ko se reši italijanskega nasilja postala največja luka z izrecno samo jugoslovanskim licem. Res je Italija do danes veliko potrosila in bo skušala, kot navidezno največja upnica Reke izvrševati največji vpliv nad malo državico, ter ji počasi dati popolnoma italijanski karakter, toda stroški, katere je imela Italija glede Reke niso prišli v prid niti Reki, niti Rečanom. Kar je Italija potrosila, je potrosila vse za bedasto politiko d’Annunzija in njegovih fašistov, ki imajo na vesti vso ono nesramno italijansko gonjo na Reki in vso velikansko škodo, ki so jo napravili mestu in pristanišču s svojim nasilnim postopanjem. Italija je s svojimi četami in s potuho, katero je daja fašistom, samo preprečila delovanje zakonitih zastopnikov reškega prebivalstva. Zato pa Italija ne more zahtevati od Reke prav ničesar in Reka ne bo povrnila Italiji nikdar njenih lir, potrošenih samo za vzdrževanje stanja, ki je oviralo Reko priti do novega življenja na njenih svobodnih tleh. Na Reki se bo odprlo našemu gospodarskemu delovanju najširše polje, 'lukaj je veliko in moderno izdelano pristanišče, ki je spojeno z zaledjem s prvorazredno železnico, ki pelic skozi naše najbolj plodovite kraje. Ona veže Gorski Kotor s plodovitimi podravskimi in posavskimi poljanami in Sremom. Ta železnica spaja naša mesta: Ljubljano, Kar-lovac, Zagreb z Beogradom, Vojvodino, Srbijo in Bosno. Vsi ti kraji in mesta imajo sedaj že gotovo cesto do morja, imajo najboljše pristanišče na razpolago. Veliko premalo se ocenjuje važnost teh pridobitev, ki so za našo državo vitalnega pomena, ki otvarjajo naši državi pot v široki svet in ji dajo značaj prave pomorske države. Delo naše delegacije na opatijskih pregovorih bi bilo gotovo mnogo lažje ako bi čutili naši delegati za seboj močno zaledje, ako bi slišali za svojim hrbtom krik širokih mas, ki zahtevajo, da se nam da to kar je naše, da se pusti proste roke naši delavnosti in podjetnosti tam, kjer bi po vseh pravicah morali biti mi sami in za našo državo izključni gospodarji. Zato vzdramimo se, izkoristimo moment, da rešimo vsaj to, kar se za sedaj še da rešiti, da ne pridemo prepozno!
Naša pošta.
Ce je razvoj našega poštnega obrata nekako merilo za kulturni napredek narodov, potem je naš narodni poslanec, ki je povodom budžeine razprave v parlamentu z uničujočo kritiko nad poštnim zavodom, naši domovini kratkomalo odrekel vsako pravico se uvrstiti med posvetno napredujoče države.
Bfidka resnica objavljena iz najvišjega foruma javne kritike se ža-libože ne da utajiti; naša pošta očitno nazaduje, in dan za dnevom se ponavljajoče pritožbe in kritike, dokazujejo jasno, da v celem ustroj-stvu tega prevoznega zavoda mar-sičesar ni v redu.
Važnost zadeve zasluži, da se stvar trneljito razmotriva, da spozna tudi širša javnost vzroke, ki pospešujejo nazadovanje, oziroma ovirajo napredek zavoda, ki naj bi služil posredovanju kulture, povzdigu gospodarstva in blagostanja posameznika in skupnosti v državi.
Ko bi bil dotični poslanec ute-meljeval svojo pikro obsodbo, poseči bi bil moral precej globoko v ustrojitev našega poštnega zavoda ter pojasniti na obširno vse napake, ki povzročujejo, da smo v pošino-prornetnem oziru srečno prispeli do srednjeveških razmer.
Poštnega zakona namreč še sploh nimamo, logično, da tudi enot-neda poštnega reda še pogrešamo, v obče se vrši promet po pravilih poštnih uprav, prejšnjih držav na ozemlju naše kraljevine.
V	tem oziru smo brezdvomno v Evropi brez konkurence, če si upamo sploh stopiti v tekmo s katero-kolisibodi poštno upravo. Upravni aparat je slab, nesposoben, ta trditev ne potrebuje posebnih dokazov, saj dejstva govore. Kot najbolj prizadeti sloji se pridružimo v polnem obsegu uničujoči kritiki, ki se je izrekla v parlamentu, pa kot strokovno glasilo slovenskega trgovstva si pridržimo pravico in nalogo to obsodbo utemeljevati, ter vzbuditi v javnosti osobito pa pri merodajnih činiteljih ono pozornost na zadevo, ki jo taka važna ustanova zasluži.
Poštna služba zahteva po svoji naravi, kakor pač vsako podjetje,,v prvi vrsti strokovno izkušene in izobražene upravne in izvršilne moči.
Ko bi bila uprava naše pošte, od najvišje inštance doli poverjena strokovnjakom, ki imajo smisel za pravi smoter zavoda, ter potrebno sposobnost, bi sedanjih žalostnih razmer v poštnem obratu naše države ne bilo.
Neda se tajiti, da je imela naša poštna uprava težkoče, ko je bilo treba iz.jednačiti poslovanje v pokrajinah, ki so bile prej pod drugimi upravami, ta izjedriačba sicer še do danes povsem ni izvršena, pač pa so se razmere v obratu, približale onim, ki so bile običajne o prej najbolj slabo upravljenih pokrajinah, na škodo ostalim delom države.
Ustrojstvo naše pošte ni nič boljše in nič slabše, kakor v inozemstvu, pa očividno je zanemarjena vodilna misel, ki bi naj bila začrtana v glavni nalogi poštnega zavoda: služiti kulturnemu napredku, socijai-nemu povzdigu, in obči prosveti. Mesto te blagodejne institucije, koje poslovanje je vedno odsev kulturne ocenitve, pa imamo podjetje, ki služi državi kot pridobitni pripomoček in pomaga vzdrževati s svojimi dohodki njeno gospodarsko ravnotežje.
Na tak način je ostala naša pošta odvisno podjetje, ki se po omenjenih načelih do skrajnosti izrablja.
Treba bo zastaviti vse sile, da se zasigura poštnemu zavodu gospodarska neodvisnost, in se mu prizna odločilna važnost v javnem življenju.
Ko doseže naša pošta to priznanje, se bodo našla tudi sredstva, da se poveri odločilna usoda njene uprave nepristransko sposobnim možjem.
Dajmo poštnemu zavodu v državi popolno samoupravo, kakor to zahteva podjetje, ki naj v velikopoteznih akcijah deluje v uspešni doseg svojega namena!
Da je naša država v naziranju, pošto kot pridobitno podjetje izkoriščati, docela osamljena, nam kažejo vzgledi tujih dežel, že samo ta dokaz bi zadostoval za prepričanje, je naše načelo napačno, iz gospodarski! ozirov in po stvarnem preudarim, celo škodljivo, kakor nas, žalibože, iskušnje uče.
Samouprava poštnega zavodu ic v prvi vrsti izražena v popolnoma samostalnem razpolaganju svojih dohodov, kakor je to pač običajno pri vsakem drugem neovisnem podjetju; samo na ta način ozdravi tu zavod, da bo deloval jjo naravno mu začrtani nalogi v blagor naroda in države.
Da pa računajo finančni politiki z neposrednimi dohodki iz poštnega v poravnavo gospodarskega primanjkljaja v državnem proračunu, je usodapolna napaka, in dokaz kratkovidnosti, ker je pod tem vidikom izključeno, da se zavod, času m potrebam primerno, razvije, če majo njegove blagajne samo viden odlok, ki mu življenske sile suši.
Zjediniti glavno nalogo poštnega zavoda v smislu kulturnega naprediva v okviru lastnega budžeja z zahtevami gospodarsko - ekonomičnih načel, pa bi bila stvar takih mož, ki po svoji izobrazbi, iskušnji in značaju jamčijo za uspešno delovanje v upravi tega obšrnega podjetja.
Da bi juridična fakulteta take sposobnosti posredovala, menda nihče ne bo zagovarjal, in če vidimo danes v naši poštni upravi še juriste odločevati jim v očigled doseženih uspehov kljub akademičnega znanstvenega diploma ne moremo pripo-zriati prave sposobnosti za upravno stroko v poštnem obratu.
Poštni obrat v svojih raznovrstnih poslovnih panogah je znanost, ki jo ni pridobiti iz pandektov in se ne dokazuje v rigorozuh pred fakultetnim zborom,ampak je uspeh strokovnih študij, praktičnega dela, predvsem pa duševne poglobitve v snov ter osebnih talentov.
Na podlagi teh predpogojev poklicani možje bodo dali zavodu moderno obliko, ter ga dovedli gmotno in stvarno do veljave in ugleda.
Načelu podjetja stoječ, mora uradnik poslovanje zavoda poznati v vseh strokah na drobno; vsaj taka načela smo vajeni v vseh podjetjih, samo pri naši pošti si tega ne upamo trditi.
Pod uplivom takega vodstva se bo strokovna izobrazba izvršilnega osobja v prometu tudi dvignila na primerno višino.
Uspeh vsakega podjetja, osobito pa v obširnosti in važnosti pošte, ie v drugi vrsti odvisen od ekonomičnega gospodarstva, ki se izraža v spretni izrabi razpoložljivih sredstev.
Naš poštni zavod je še premlada ustanova, da bi brez izdatnih in-
vesiiticij izhajal, oziroma odgovarjala modernemu napredku v prometu logično torej, da ni računati s pribitki njegovega poslovanja, ko zahteva obrat stvarne obnovitve in razširitve obrabljenih neprimernih pripomočkov.
Naša uprava se v tem oziru ne more odlegniti tujim vzgledom, ki nas uče, kaj zahteva danes moderni obrat, in kako sc v njem gospodari.
Inozemstvo nam predočuje predvsem velikopoteznost, če sc gre za vzdrževanje poštnega obrata, kakor ga zahteva kuiturni napredek.
V	birokratični ozkosrčnosti zadušimo pa vsak pokret do kulturnega napredovanja.
Fr. Zelenik:
Premoženje in dohodki.
Ta dva pojma igrata v življenju ne samo podjetnika, ampak v življenju vsakega človeka veliko vlogo, vendar je ta različna, kakor je različna oblika premoženja. Trgovce in podjetnik potrebuje za svoj obrat realno premoženje ter tvori to premoženje temelj dohodkom.
Premoženje trgovca ali podjetnika ima razne naloge v podjetju. Del premoženja sc porablja kot obratna glavnica, del pa kot naložila glavnica. Pojem naložna glanica označuje tisti del premoženja ali glavnice, kateri služi v stalni obliki podjetju, tedaj oprava, stroji, gonilne naprave, poslopja itd. Ti deli premoženja služijo v ti obliki stalno, ali vslcd rabe izgubi-vajo na vrednosti. Ta izguba se vpošteva v knjigovodstvu z odpisi. Visokost odpisa se ravna po obrabi. Največji odpis je potreben pri opravi, manjši pri strojih in najmanjši pri stavbah. Seveda so tudi v tem precejšnje razlike. Vsekakor pa davčni zakon predvideva predpise in določa celo postavke, katere se pri davčnih napovedih ne smejo prekoračiti.
Obratna glavnica sc pa izpremi-nja in čimvečkrat sc ta izprememba izvrši, boljše gre trgovina ali podjetje. — Obratno glavnico tvorijo stvarni premoženjski deli in terjatve. Tem premoženjskim delom pravimo aktiva, dolgovi pa tvorijo pasiva. Vsi deli obratne glavnice, izvzemši denar, imajo za nas pri nabavi drugačno vrednost kot pri prodaji. Ako prodamo blago za večjo vrednost kot smo nabavili, tedaj smo prodali z dobičkom. Ako pa prodamo za manjšo vrednost, kakor jc blago nas stalo, tedaj je izguba. Razlika med nabavno in prodajno ceno te tedaj lahko izguba ali dobiček. To
OSTEK.
( justav Frevtag.
Dati - Imeti.
fNudaljevanje.l
Od tega večera se je Finkovo prijazno vedenje napram našemu junaku bistveno razlikovalo od malomarnega obnašanja, s kakršnim je občeval z drugimi gospodi. S kratkimi besedami povedano, Anton je postal ljubljenec »meniha v samostanu«; dostikrat ga je poklical Fink v svojo sobo, ponižal se je cclo toliko, da se je potrudil po treh stop-njiščih do Antonove sobe, ako je ravno nameraval preživeti tu pa tam kak večer doma. Vsekakor so bili taki slučaji zelo redki. Anion je kmalu opazil, da je njegov novi prijatelj v mestu zelo poznana in ugledna osebnost, da vlada nad elegantno mladino s pravim despotizmom in da je pri ježi, lovu in drugih podobnih koristnih opravilih vodja in zaželjena avtoriteta, ftil je mlad, brhek, plemenit, veljal jc za neizmerno bogatega in kar je pripomoglo največ do njegovega ugleda, znal si je neopaženo priboriti nadoblast nad vsakomur, ki je prišel z njim v dotiko; s tem si je podvrgel mnogo, duševno manj samostojnih ljudi. — Vsled tega jc bil
jc sicer zelo jasno, vendar nešteti tega nočejo razumeti, ampak mislijo, da je vse zaslužek, kar trgovec dobi za blago. Zato pa rastejo »samopomoči«, katere potem tudi hitro propadajo. Vsako podjetje pa ima z obratovanjem »obratne troske«, kateri zmanjšujejo uspeh dela fdobiček) ali povečajo izgubo.
Premoženje ali glavnica je lahko različne vrste in se tudi različno izkorišča.
1. Dobiček je dohodek iz industrijskega, obrtnega ali trgovskega podjetja;
2. zemljiška renta je dohodek iz zemljišča;
3. hišna renta je donos stanovanjskih hiš;
4. obresti so dohodek iz naloženega denarja. Obresti plačuje tisti, kateri si izposodi denar.
5. Mezda in plača je dohodek tistega, kateri daje svojo delovno [fizično ali duševno) silo na razpolago drugim.
Kakor vidimo, ima obratna ali pridobitna glavnica lahko najmanj pet oblik. Pred vojno so igrale obresti veliko vlogo, varčevanje je bilo jako razširjeno, ker prihranjen denar je nesel lepe obresti, ki so bile nekaj vredne. Danes je varčevalec na najslabšem. Kdor je varčeval in je imel pred vojno lepo premoženje, pa tega ni spravil v drugo obliko, je danes berač. Pridobili so posestniki zemljišč, kateri vlečejo danes imenitne dohodke iz svoje zemlje. Obogateli so tudi posestniki hiš, vendar to premoženje se izraža le v visokih številkah, ali ne nese, ker tisti, ki porabljajo to premoženje in kateri dajejo svojo delovno moč drugim v izrabljanje, nimajo takih dohodkov, da bi lastnikom hiš lahko plačevali najemnine, katere bi številično odgovarjale vrednosti, izraženi v povojnih številkah. Na najslabšem je duševni dclavec. Danes se duševno delo ne ceni in ne plača. Zato pa duševni dclavec ne napreduje, nasprotno, propada.
Kar sem do sedaj navedel, rabimo v knjigovodstvu.
Poraba glavnice, njeno premikanje in izpreminjanje se mora videti v trgovskih knjigah. Knjigovodstvo mora beležiti vsako izpremembo premoženjskih delov pa tudi vsako izpremembo premoženja samega, ako naj je knjigovodstvo popolno.
^12112112112112! 121 i21121121121 tSd 121121 TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Pelra trg 8.	Telefon št. 220.
Fink veliko v družbi in je večkrat prihajal šele proti jutru domov. Marsikaterega jutra je Anton že dolgo sedel pri svojih knjigah, ko se je Fink šele vračal s svojih ponočnih pohodov. Občudoval je življensko moč svojega prijatelja, ki je nato po eno- ali dvournem počitku zasedel svoj prostor v pisarni in ni tekom celega dopoldneva kazal nikakega sledu utrujenosti. Večkrat si je dovolil tudi predrznost, da je prišel par ur prepozno v pisarno ter se odstranil pred zaključkom službenih ur iz nje, kar ni sicer'storil nihče izmed drugih gospodov. Najbolj pa se je Antonu čudno zdelo, da mu m principal rekel vsled tega njegovega samostojnega vedenja nikoli žal besede, ampak je popolnoma molčal.
Tako je minila zima, in Antonu je poteklo leto dni, odkar ga je nežna ženska ročica prepeljala v spremstvu labudov čez ribnik. Celo leto so mu uhajale misli nazaj na to vožnjo.
8.
Itzig je imel svoje prenočišče še vedno v tihi sobi, kamor se je vselil na dan svojega prihoda. Posluževal pa se je bore malo svojega stanovanja. Ako se je le mogel, se je izmuznil iz Ehrenthalove trgovine. Potikal se je po ulicah, pre-
Dr. Ciril Pfeifer;
Točenje vina lastnega pridelka ali vinotoč pod vejo.
Predpisi, ki urejajo točenje vina lastnega pridelka, nazvano tudi točenje pod vejo, in ki so za nekatere kraje precej važni, so javnosti malo znani. Zato jo hočemo z njimi nekoliko seznaniti.
Z okrožnico z dne 17. avgusta 1784 ie odločila dvorna pisarna, da je vsakemu na prosto dano, v vsakem letnem času, kakorkoli, kadarkoli in po kakršnikoli ceni prodajati ali točiti vino in sadni mošt lastnega pridelka. Tu okrožnica je bila z razpisom dvorne pisarne z dne 2. septembra 1784, št. 1423, razposlana v svrho objave vsem tedanjim deželnim oblastim. Z N. O. z. dne 15. novembra 1833 je bila izdana avtentična interpretacija te okrožnice.
Na imenovani osnovni normi temelji točka a) člena V. uvodnega patenta k obrtnemu redu, glasom katere se določila poslednjega ne nanašajo na točenje lastnega pridelka, ki je v nekaterih deželah na podlagi starejših uredb dovoljeno posestnikom vinogradov in sadovnjakov.
Pojavljajoča se sporna vprašanja iri potreba, podrediti točenje pijač lastnega pridelka policijskemu in dohodarstvenemu nadzorstvu, so dovedla do tega, da so bili za posamezne dežele izdani posebni predpisi glede točenja lastno pridelanega vina in sadjevca, ki so liberalno določilo dvornega dekreta v marsičem omejili. Za bivše Štajersko sta izšli gubernijalni naredbi od 11. decembra 1833, št. 19.710 in od 9. marca 1836, št. 3775. Izdan je bil v iem pogledu dne 5. aprila 1909 pod št. 22.3/9/2—1908 poseben interni razpis bivšega c. kr. štajerskega namestništva podrejenim po-litičnim oblastvom, ki daje za uradno postopanje gotova navodila za izvajanje /.gornjih gubernijalnih na-redb. Za bivše Kranjsko je izšel razglas c. kr. namestništva z dne
11.	avgusta 1853, dež. zak. 1853 drugi del št. 181, ki pride v poštev za politične okraje Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Krško in Litija.
2e leta 1881. se je nameravalo to točenje reformirati, vendar do tega še danes ni prišlo.
V	novejšem času so bila izdana zopet nekatera navodila političnim oblastvom, ki so deloma osvežila starejše predpise, deloma rešila nekatera sporna vprašanja z ozirom na današnje razmere.
žeče ogledoval vsakega mladega gospoda, o katerem je v svoji bistroumnosti menil, da bi bil voljan kaj kupiti ali prodati; iz obnašanja mimoidočih je takoj spoznal, kdo jc dovzeten za male kupčije, in kdo ne. Nobena kupčija ni bila premalenkostna zanj. Kazal pa je tudi čudovite zmožnosti pri prenavljanju starih stvari. Črnim, obnošenim frakom je umel na nekak posebni način dati novi lesk, ki pa se je ravno dovolj dolgo držal, da je mogel kupce z njim preslepiti. Pri vsakem opravilu, ki ga je imel izvršiti za gospoda Ehrenthala, je skušal napraviti kako kupčijo tudi v svoj lastni prid. Na ta način si je pridobil-toliko znanstev in odjemalcev, da je vzbudil zavist celo v starih krošnjarjih in mešetarjih. Pri svojih kupčijah pa se ni omejeval le na stare obrabljene predmete, akoravno je pri teh dosegel svoje prve in najštevilnejše uspehe. Postal je agent konjskih prekupovalcev, stopil v zvezo z zakotnimi izposojevalci denarja in pridobival stranke tem tankovestnim možem. Izposojeva 1 je celo svoj lastni denar in bil pri iem tako nenavadno rahločuten, da ni nikoli več zahteval, nego petdeset od sto; izposojeval pa je le na kratko dobo in je bil vselej pripravljen, sprejeti ob roku dospetka, mesto gotovine, vsakovrstne stvari, ki se morejo prodati, in sicer za tako ce-
Po predpisih, veljavnih za teritorij bivše Štajerske, ni potrebno za točenje pijač lastnega pridelka tudi sedečim gostom nikako dovoljenje, temveč se mora isto le naznaniti policijskemu nadzorstvenemu obla-slvu (političnemu oblastvu) in izvrševati strogo v skladu s policijskimi in zdravstvenimi predpisi. Izvrševati se sme dalje le pri stanovanju pridelovalca v kraju pridelovanja.
V	prijavi ie navesti kraj pridelovanja in stanovanje pridelovalca, vrsto in množino pijače, ki se namerava izločiti, in čas, v katerem se namerava ta pijača iztočiti. Točiti se sme le vino in sandi mošt. Vzame se torej^ na znanje in s tem pripusti to točenje le po omenjenimi pogoji, to le pred vsem le tedaj, če se pravočasno prijavi in če se vrši pri pri— delovalčevem stanovanju v kraju pi idelovanja. Pod pridelovalčevim stanovanjem je po sedaj vladajoči praksi razumeii njegovo stalno bivališče, ne le prehodno za čas točenja. lo točenje se mora vršiti pod osebno odgovornostjo pridelovalca in vsled tega osebno, ne tudi po tretji osebi. Zato se mora zahtevati ludi gotova zanesljivost od izvrše-vatelja vinotoča in v slučaju bistvenih zadržkov prijava zavrniti ali pa dovoljenje vezati na gotove pogoje. Dalje se zavrne vsaka prijava, ki bi vsled pomanjkljivosti onemogočila ugotovitev obstoja ali neobstoja zgoraj navedenega pogoja glede kraja obratovanja, ali pa otežkoča-la policijsko nadzorovanje n. pr. vsled nejasne napovedi množine pijače, ki se namerava iztočiti, in časa, v katerem se namerava iztočiti. Zavrne se tudi prijava, ako bi napovedana množina pijače presegala lasten pridelek, vsled česar je od strank zahtevati tozadevno potrdilo pristojnega županstva. Političnemu oblastvu je na prosto dano, da izda iz javnih ozirov glede točenja vina lastnega pridelka posebne varnostno- in zdravstveno-policijske predpise in utesnitve (n. pr. določitev dnevnega časa obratovanja), in da po potrebi na podlagi ces. patenta od 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, to točenje sploh prepove (n. pr. v slučaju rabuk, pobojev i. sl.). Zagrešeni prestopki se kar najsirožje kaznujejo, to pa zato, da se prepreči zloraba ugodnosti v pospeševanje pijančevanja in ogrožanje javnega miru in reda.
Kraj vinotoča je zaznamovati z vidnim znamenjem (smrekovo vejico ali sličnim).
Za bivše Kranjsko velja, kakor rečeno, razglas c. kr. namestništva z dne 11. avgusta 1853, dež. zak. št. 181, ki določa;
no, kakor jo je določil on sam kot izvedenec.
Poleg drugih dobrih lastnosti je imel tudi to, da se ni nikoli utrudil. I3il jc celi dan na nogah, pretekel za par beličev desetkrat isto pot, užival kraljevsko veselje nad vsakim pridobljenim tolarjem, otresel raz sebe vsako neprijazno in surovo besedo, kakor kužek zadane mu udarce. Nobene urice užitka si ni privoščil, njegov najljubši in edini odpočitek je bil, če je na prste štel kupčije, ki so bile ravno v teku, in računal dobiček. — Pri svojih telesnih potrebah ie bil čudovito skromen; njegova vsakdanja večerja je obstojala iz koščka kruha, ki je opoldne iz. Ehrenthalove kuhinje skrivaj smuknil v njegov žep. Z obleko so ga oskrbovale njegove kupčije. Nosil je zategadelj poleti in pozimi črn frak in primerne čevlje; ker se mu je zdelo to koristno, si je pripel čez črn telovnik tudi pozlačeno verižico. Na ta način je nastopal med svojimi sovrstniki vedno kot gentleman; po pravici je namreč trdil, da mora vsak trgovec tako nastopati, da se ni treba nobenemu človeku sramovati, da je stopil z njim v kupčijske zveze. Iz vseh teh vzrokov je doživel po preteku prvega leta veselje, da so se njegovi šesteri tolarji tridesetkratno pomnožili.
(Dalje prih.)
»Točenje pod vejo, t. j. točenje vina in mošta na prostem v nalašč za to zgrajenih kočah, je dovoljeno le na letnih sejmih, cerkvenih pro-ščenjih in drugih takih javnih slavnostih, na katere prihaja običajno večja množica ljudi, in sicer le v takih krajih, kjer ali sploh ni gostilne, ali kjer obstoječe gostilne ne morejo kriti potrebe tamkaj ob takih prilikah štcvilncje došle ljudske množice. Podelitev dovoljenja za točenje pod vejo pristoja okrajnim glavarstvom, ki morajo poprej zaslišati občinske predstojnike in se strogo držati v poštev prihajajočih policijskih, obrtnih, dohodninskih in pridobninskih predpisov. 2ganje in druge podobne, umetno napravljene ali žgane opojne pijače ostanejo od točenja pod vejo vsekakor izključene. ločenjc pod vejo se sme dovoliti v prvi vrsti le posestnikom vinogradov, razen tega pa tudi že upravičenim gostilničarjem dotič-nega okraja, prvim, t. j. vinogradnikom, pa samo za iztoč lastno pridelanega vina. Dovoljenje za točenje pod vejo mora natančno in točno označiti kraj, kjer, in čas, v katerem se sme izvrševati. O vsakem takem dovoljenju se mora obvestiti pristojno dohodarstveno okrajno oblastvo (sedaj okrajno upravo finančne kontrole), obenem pa se mora napotiti vsakega, ki tako dovoljenje prejme, da si izposluje dohodarstveno uradno dovolilo (sedaj overilo). Nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem vinotoča pod vejo pristoja političnemu oblastvu.:«
Določilo tega razglasa glede gostilničarjev je v nasprotju z določili obrtnega reda (predvsem zadnje novele z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26) in se mora vsled tega smatrati derogiranim, t. j. neveljavnim. Kajti koncesija za izvrševanje gostilničarskega in krčmarskega obria s pravico točiti vino in sadjevec, se podeli po §§ 17., 18. in 39. obrt. reda vedno za gotov lokal, vsled česar je izvrševanje obrta vezano na ta lokal. Za prenos obrta v drug prostor v isti občini je potrebno posebno dovoljenje obrtnega oblastva, za prenos v drugo občino pa nova koncesija (§ 39.). O možnosti dveh ali več obratovališč v občini stajališča obrta govori zakon Se pri prostih in rokodelskih, ne pa tudi pri koncesijoniranih obrtih. Zato se v praksi splošno zahteva, da mora imetnik koncesijoniranega obrta, ki hoče v občini stajališča obrta otvoriii novo obratovališče, prositi za novo koncesijo. S to prakso je v skladu tudi določilo § 19 1 obrt. reda. Za otvoritev podružnic pri dopuščenih obrtih je po § 40. obrt. reda potrebno posebno pismeno dovoljenje obrtnega obla-sfva. Dalje določa § 20. a, da izda •obrtno oblastvo za samo začasno izvrševanje gostilničarskega ali krčmarskega obrta zunaj odobrenih stalnih obratovališč ob posebnih prilikah, kakor n. pr. pri ljudskih slavnostih, sejmih, cerkvenih shodih, vojaških vajah itd., od primera do primera posebno dovolilo, ki je pa zamorejo dobiti samo gostilničarji, ki izvršujejo svoj obrt v do-tični ali pa v sosedni občini.
Z ozirom na rečeno se mora smatrati, da se ne more gostilničarjem z dovoljenjem za točenje pod vejo priznati, če tudi le začasno, drugo obratovolišče.
Deloma vsled različnosti, pa tudi e/, drugih razlogov so predpisi glede točenja vina lastnega pridelka ali točenja pod vejo potrebni reforme.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
o) Vodne sile v Srbiji.
Vodne sile se uporabljajo za vodne mline in za gozdne žage in jih je dovolj po celi deželi, posebno Pa v gorskih krajih. Vodne sile, ki .•'.c porabljajo za električno razsvetljavo imamo sledeče: Užice na Dlesni ima v dobi nizke vode okrog
200 konjskih sil, Valjevo na Gradcu okrog 100 konjskih sil; Veliko Gradišče na Peku ca. 100 konjskih sil; Niš na Nišavi 700 konjskih sil; Le-skovac na Vučjanski reki okrog 200 konjskih sil; Ivanjica na Mora-vici okrog 100 konjskih sil; Paračin na Bjelici okrog 100 konjskih sil in Zaječar okrog 100 konjskih sil na Timoku.
Od teh se uporablja za električen pogon v industriji v Užicah za tkalnico in žago, v Nišu za razne tkalnice, usnjarske tovarne in mline itd. v lvanjici za žago, v Paračinu za steklarno, v Zaječarju za oljarno, v Leskovcu za različna manjša podjetja in sicer povsod poleg razsvetljave dotičnega mesta. Izkoriščanje vodnih sil za električno razsvetljavo je preprečil zakon o trošarini.
Srbija ima mnogo vodnih sil v donavskih brzinah od Golubca do Sipa, dalje na svojih gorskih rekah in na večjih rekah. Brzine Donave bi lahko dale vsled ogromne množine vode, ako ravno padec ni tako velik, stotisoče konjskih sil in predstavljajo morda v Evropi največje objekte za pridobivanje vodnih sil. Med gorskimi rekami je omeniti gornji tok zapadne Morave in na pol dovršeno centralo v Ovčarski Banji, ki bi dala do 2.000 konjskih sil.
Med manjšimi rekami, kjer bi se. lahko zgradile brc/, posebnih stroškov centrale in ki so ugodne za dolinske zatvornice je imenovali Djetinjo Rzav, Moravico, Pek, Bje-lico in Timok v gornjem toku, Uvac, Raška Jelašnica, gornji tok Toplice, Rasina in Pčinja.
Med večjimi rekami je imenovati:
1.	Ibar, ki bi lahko na več krajih dal večje sile in že na samem mestu Lakat okrog 3.000 konjskih sil; 2. L im z in brez dolinskih zatvornic;
3.	Prizrenska Bistrica, T e-tovska reka in Bitoljska Bistrica bi bile ako ravno se že nekoliko izkoriščajo za vodne mline zelo ugodne za dobivanje velike energije, ker padajo na kratke razdalje z velikih višin; 4. Črna reka od kraja, kjer zapušča Bi-toljsko polje do Kavadarcev; 5. D r i n najprej pri Dabovjanu potem pa vzdolž prav do Prizrena; 6. P u-sta reka pri več padcih.
V	Jugoslaviji bi dobili velike padce na Drni, Timoku, gornjem toku Save, Drave, Kolpe, Zete, Bosne, Neretve, Krke in iare.
Te reke bi služile za pridobivanje energije za pogon za industrijo, za razsvetljavo mest in za železniški obrat, ali pa za industrijo aluminija, karbida, azotne kisline itd. Srbija ie bogata na belem premogu in poleg bogastva, ki ga irna v črnem premogu, ako ravno več v lignitih, lahko z mirnostjo pričakuje lepe bodočnosti.
(Dalje sledi.
11 pravosodne prakse.
OBRTNO SODIŠČE.
II.
Nesporno je, da je toženec odtegnil tožitclju, ki je bil pri njem čevljarski pomočnik, od zaslužka 959 K, vsled česar tožitelj ta znesek iziožuje.
Toženec ugovarja, da je izročil tožitelju nekaj nad 500 kvadratov usnja v komisijo, da ga proda. To-žitelj je prodal vse kože, razun dveh, ki jih je dobil kot vzorec. Ker tožitelj teh dveh kož vrednih 959 K ni vrnil, pridržal si je^ toženec ta znesek od njegove plače, ker ga je imel terjati od tožitelja kot odškodnino za nevrnjeni koži in ugovarja ta odškodninski znesek kot svojo protiterjatev.
Po zaslišanju priče 1. K. je obrtno sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in toženca obsodilo v plačilo iztoževanega zneska 959 K z nekako sledečo utemeljitvijo:
Po izpovedbi priče 1. K. je dokazano, da je toženec dal tožitelju usnje, da bi ga zanj prodal in mu obljubil, da bo kupnina presegajoča 31 K zn kvadrat njegova. Toži-
telj je izročil usnje priči I. K. ter mu obljubil provizijo 3 K od kvadrata. I. K. je prodal razen dveh kož vse usnje trem kupcem, ki so plačali kupnino tožencu. Dve koži, ki ste bili namenjeni kot vzorec, si je l. K. pridržal, ker ni dobil provizije. Toženec je prišel že k njemu po ti koži, toda I. K. mu je rekel, da jih da le, če mu izplača obljubljeno provizijo.
Pri tem dejanskem stanju je bilo sodišče mnenja, da tožnika ni smatrati za samostojnega toženčevega komisijonarja, ker je tožnik le iskal kupca ne v svojem imenu, temveč izrecno v imenu toženčevem. To je razvidno zlasti iz dejstva, da so kupci plačali kupnino naravnost tožencu in da je toženec sam zahteval preostali koži od I. K. Zaradi tega tudi ne more zahtevati toženec vrnitev dveh kož od tožitelja, ki je kože po njegovem naročilu in v njegovem imenu izročil tretjemu in danega pooblastila ni prekoračil.
Tožencev kompenzacijski ugovor je vsled tega neutemeljen in je bilo v ostalem nespornemu tožbenemu zahtevku ugoditi.
Izvoz in uvoz.
Uvoz angleškega premoga v Nemčiji.
»lndustrie-Kurier« poroča, da je v hamburško luko prispelo od 3. do 28. februarja 345.101 tona angleškega premoga.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Pokrajinska razstava v Novem Sadu.
V	Novem Sadu se vršijo priprave za pokrajinsko razstavo domačih proizvodov. Nadejajo se tudi, da bodo na tej razstavi razstavili tudi industrijalci in obrtniki iz ostali pokrajin naše države.
Industrije.
Novo industrijsko podjetje. V industrijsko čvrsto napredujočem Mariboru se je ustanovilo novo tovarniško podjetje za izdelovanje plutovinastih izdelkov. Tovarna obratuje pod firmo: »Prva jugoslovanska tovarna plutovinastih in lesnih izdelkov, Maribor, Splavarska ulica 7«, ter je opremljena z najmodernejšimi strojnimi pripomočki za izdelovanje zamaškov vseh vrst in količin, v vseh dimenzijah in za raznovrstne obrate; potem drugih predmetov iz prvovrstne plutovine, kakor vlog za čevlje, plavalnih pasov itd. Produkcija je prikrojena za dobavo na debelo in je tovarna v stanu brez-zamudno dobaviti vsako količino zamaškov, osobito špecijalnih proizvodov za lekarne, drožerije, tvornice likerjev in kemikalij, potem pivovarne, vinske trgovine itd. Tovarna razpolaga s prvovrstnimi strokovnimi močmi, obratuje z električno silo ter je v stanu celotno potrebo države plutovinaslih izdelkov, posebno zamaškov, kriti. — Seveda omogoči to domače podjetje, ki ravnokar razpošilja vzorce, dobavo plutovinastih zamaškov po ugodnejših cenah in tudi razmeroma v boljši kakovosti kakor inozemstvo in bo v slann tudi s podobnimi obrati tuzemstva jako uspešno konkurirati.
Siemensova konkurenca. Siemens je dobil iz Amerike naročilo za 3000 elek-tro-bencinskih agregatov v poljedelske svrhe, ki so bili zgrajeni na Dunaju. Pri natančni kalkulaciji se je izkazalo, da je bil Siemens pri ceni 280 dolarjev za 100 dolarjev cenejši, kot amerikanski ponudniki. S tem uspehom je dosegel Siemens, da je odpravil skrajšani delovni čas in bo moral uvesti celo prekourno delo.
Novi Diesetmotorji. Danska ladjedelnica Burmeister and \Vain v Kopanju je zgradila nov Dieselmotor, ki razvija i- valji iste dimenzije, kol slari dvojno moč. Ta nova iznajdba omogoča tudi zgradbo oceanskih brzoparnikov z dovolj močnimi motori. Novi Dieselmotor jc že naročen za linijski parnik Šved-ska-Ainerika, ki ga grade v Nevvcastlu in obsega 6 valjastih Diesclmotorjev novega tipa po 13.500 konjskih sil s hitrostjo 17 vozlov.
Svetovna produkcija sladkorja. Iz Ncwvorka poročajo: Po objavi zveznega trgovinskega urada bo produkcija
sladkorja na svetu znašala v tej kampanji 18,308.000 ton (v lanski kampanji je znašala 18,183.000 ton). Konzum, ki pred svetovno vojno ni znašal nikdar preko 17,506.000 ton, je znašal v zadnjem letu 18,650.000 ton in se bo v letu 1922/23 povečal najbrž še za 350.000 ton. Kuba je mogla razpečati celo proizvodnjo v množini 4 milijone ton in še preostanek predhodnega leta 1,200.000 ton. Sedanje zaloge na Kubi znašajo še samo 8.500 ton. Produkcija sladkorja v Zedninjenih državah je nazadovala dočim se je v Evropi in na Javi nekoliko povišala.
Carino.
Sušaški trgovci in carinjenje zatečenega blaga. Finančni minister je sprejel
dcputacijo sušaških trgovcev, ki so ga prišli prosit, naj se blago, zatečeno v trgovskih skladiščih na Sušaku po odhodu Italijanov, ne podvrže carini, kakor so to zahtevali zagrebški trgovci, ki so se ustrašili konkurence. Odposlanci so izjavili, da v njihovih skladiščih ni prenakupičenega blaga, temveč ga je le toliko, kolikor se potrebuje za lokalno potrošnjo. Poleg tega je depu-tacija v svoj prilog navedla okolnost, da se carinjenje blaga tudi ni vršilo v drugi coni in da torej ni opravičeno iz jemno stanje za tretjo cono.
Denarstvo.
Obtok bankovcev v Franciji se je od
1.	do 8. t. m. pomnožil za 388,754.000 na 37.822,819.000 frankov.
Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu 8. t. m. zmanjšal za 472.000 na 123,468.000 funtov šterlingov.
Zlata pariteta v Avstriji znaša v času od 19. do 25. marca 14.500 kron.
Davki.
Razglas. V smislu člena 158. finančnega zakona za leto 1922/23, Uradni list št. 324 ex 1922, se objavlja, da se je odmera dohodnine in rentnine za leio 1922. za vse davčne zavezance izvršila. Davčni zavezanci se opozore, da se bodo plačilni nalogi dostavili le onim davkoplačevalcem, katerim za leio 1921. dohodnina ali rentnina ni bila predpisana; vli drugi davkoplačevalci pa odmerni izkaz lahko vpogledajo pri pristojnem davčnem uradu, odnosno v občinah izven sedeža davčnega urada pri občinskem uradu v času od 22. marca do 5. aprila 1923. Vsak davkoplačevalec ima pravico vpogledali le njegovo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom v davčnih zadevah. Prošnji radi naznanila odmerne podlage, Jiolkovane s kolkom po 3 Din, je vložiti pri davčnem okraj, oblastvu v Krškem. Morebitne prizive proti predpisu dohodnine ali rentnine, kolkovane s kolkom po 10 Din, jc vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled, tedaj najkasneje dne 20. aprila 1923 pri davčnem okrajnem oblastvu v Krškem.
Promet.
Brzojavni promet z Rusijo. Poštni minister Vukičevič je 18. t. m. izjavil časnikarjem, da bo od tedaj naprej otvorjen brzojavni promei s sovjetsko Rusijo.
Železniške tarife v Grčiji. Ravnalelj-slvo grških državnih železnic v Atenah je sklenilo, da se tarifa za osebni promet v I. in II. razredu poviša za 40% in v 111. razredu za 25%. Tarifa za prevoz prtljage in blaga se poviša za 70%.
Iz naših organizacij.
Trgovski gremij v Ribnici je na ministrstvo trgovine in industrije ter pošte in brzojava v Beogradu, predsedstvu pokrajinske uprave in poštnemu brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani predlagal sledečo prošnjo: da naj se vsled potrebe kupčijskega prometa med Dolenjsko in Reko nemudoma izvršijo sledeča dela, odnosno dopolnitve telefonske in brzojavne zveze: 1. Izmenja naj se železna žica iz Ribnice do Ljubljane za bronasto telefonsko žico. —
2.	Telefonski vod naj se podaljša preko Kočevja Broda na Kolpi in Delnic na Sušak in Reko tako, da bo imela Dolenjska s svojim pristaniščem na Reki direktno telefonsko zvezo, ki jo potre-
buje za trgovske in industrijske poslovne svrhe. — 3. Brzojavni vod iz Novih Sel naj se podaljša do Broda nq Kolpi, da bo mogoče direktno brzojavili na Reko, ne pa, kakor sedaj, ko morajo iti brzojavke preko Karlovca, odnosno preko Zagreba na Reko. — 4. Enako naj se tudi zveže brzojavni vod iz Starega trga z najprikladnejšo postajo železniške proge Karlovac —Ogulin — Delnice ler z brzojavnmi omrežjem Grosuplje —Kočevje, da bo mogoč direkten brzojaven promet po južnem delu Dolenjske, ki je bil pod Avstrijo vsled meje ob Kolpi prekinjeji. — Končno pripomnimo, da bomo zadevo našemu državnozborskemu poslancu predlagali, da naj se za lo važno gospodarsko zadevo v Beogradu energično pobriga.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale na-slopne firme: Aleksander Kesič, carinsko posredništvo na Jesenicah; Celestina Glavnik, trgovina s sadjem in zelenjavo na drobno in debelo v Ljubljani; L. Gradnik, trgovina s kurivom v Ljubljani; F. Novak, trgovina z galanterijskim, rnanufakturnim in modnim blagom, čevlji itd. v Ljubljani; M. Feldin, trgovina z mešanim blagom na drobno v Mariboru; Miroslav E. Španič, carinsko posredništvo v Mariboru; Hartner Karola sin, žaga, mlin, trgovina s stroji itd. v Murski Soboti; Jovan L. Ačimovič, carinsko posredništvo na Rakeku; Ivan Virant, carinsko posredništvo na Rakeku; Franjo Kočevar, trgovina s stavbnimi tvarinami v Središču ob Dravi.
V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Privredna zadruga pravoslavne opštine v Celju, r. z. z o. z.; Splošna gospodarska zadruga na Krki pri Stični, r. z. z o. z. Izbrisala se je Splošna gospodarska zadruga v Krškem zaradi končane likvidacije.
Dotoa, prodaja.
Dobava električnega materiala. Pri
ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 30. marca t. I. oferlal-na licitacija glede dobave raznega inštalacijskega električnega materiala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava skretniških svetiijk. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 29. marca t. I. ofertatna licitacijo glede dobave 2560 skretniških svetiijk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava napisnih tabel, pečatnikov, firm in štampiljk za finančno kontrolo. Dne 31. marca t. 1. se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov ministrstva za finance v Beogradu ofer-talna licitacija za dobavo spodaj označenih predmetov za finančno kontrolo, in sicer: 935 komadov pečatnikov za vosek, 3995 komadov pečatnikov za vosek z arabskimi tekočimi številkami, 935 komadov štampiljk iz kavčuka z blazinico, 160 komadov firm (uradnih grbov) in 868 komadov napisnih tabel. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Književnost
V založbi »Jugosl. Llovda« je izšla priročna knjiga za trgovce: »Veliki trgo-vački kalendar«, ki obsega med drugim vrsto zadnjih za trgovce važnih zakonov in predpisov ter tarif. Knjiga se naroča pri zagrebški upravi »Llovda«, Moravska 21 in stane po pošti 28 Din. Knjiga je prikladna in jo priporočamo!
V isti založbi so nadalje izšle sledeče publikacije: Zakon o državnom savjetu i upravnim sudovima« za ceno 9 Din; »Zakon o lrgovinskom ugovoru izmedju kraljevine SHS i Njemačke« za ceno 9 dinarjev.
»Industrija Dalmacije«, sestavil J o s a L a k a t o š , izdal »Jugosl. Lloyd« v Zagrebu. Avtor, ki je znan po svojem temeljitem delu o »Industriji Slovenije«, obravnava v tem svojem novem delu točno in vsestransko vse, kar utegne zanimati o tej stvari. Naroča se pri upravi »Jugosl. Llovda« za 15 Din (brez poštnine). Knjigo toplo priporočamo!
\z pisarne llubljanskega velesejma.
Priprave za III. ljubljanski vzorčni velesejem od 1. do 10. septembra 1923.
Te dni je urad Ljubljanskega velesejma razposlal na vse znane mu naslove naših industrijskih, obrtnih in trgovskih krogov vabila za udeležbo kot razsiav-ljalec na letošnji velesejmski prireditvi in prijavne tiskovine. Vsakdo iz intere-siranih krogov, ki bi teh tiskovin slučajno ne prejel, se najvljudneje naproša, da to javi sejemskemu uradu, ki mu jih bo takoj poslal. Tudi sicer vse informacije daje radevolje pismeno in ustmeno urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Telefon int. 140.
Razno.
Konferenca o južni železnici. No konferenco o južni železnici sta prišla tudi dunajska bančna ravnatelja Mauthner in Rosenbcrg, da uredita razmerje med prioriterji in akcijonarji. Pogajanja potekajo v splošnem ugodno, da bodo v kratkem pričeli že lahko s plenarnimi sejami.
Plzenske pivovarne se nameravajo kartelizirati.
Hotelska delniška družba na Bledu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo generalnemu ravnatelju Sla-venske banke Avgustu Praprotniku, ve-leindustrijcu Francu Vokaču in drugim,
da ustanove delniško družbo z imenom »Internacijonalna kopališčna in hotelska delniška družba s sedežem na Bledu«. Namen družbe je: gradili in nakupovati ali jemati v zakup hotele, restavracije, kavarne, bare, varieteje in kinematografska gledališča, da dovaža in prevaža potnike, gradi in obratuje ozkotirne železnice in opravlja plovitev s parniki in motornimi čolni. Osnovna delniška glavnica znaša en milijon dinarjev.
Nova klavzula v bančnih garantnih pismih. Finančno ministrstvo je odredi, Io, da morajo vsa garantna pisma v svojem besedilu vsebovati poleg ostalega še nastopno: Banke se s tem pismom obvezujejo, da bodo v primeri neizpolnitve dogovora od strani N. N., (oseba se imenuje) na zahtevo državne oblasti takoj, ne da bi čakale, da se ugotovi nemožnost plačanjo N. N. položile (iu jp naznačiti vsoto v dinarjih)
Poštna hranilnica Beograd. Direkcija poštne hranilnice v Beogradu je sestavljena. Njen urad se nahaja v zgradbi ministrstva pošte in brzojava, ulica kralja Milutina 101.
Tržna poročila.
Z mednarodnega žilnega trga. Pro-šli teden so bile cene žitu na domačih in inozemskih trgih nastopne (prenešene na dinarje): Srbija: pšenica 420, ječmen 300, oves 290, koruza 250. — Vojvodina: pšenica 450, ječmen 310, oves 280, koruza 240. — Dunaj: pšenica 540, rž 470, ječmen 300, oves 330, koruza 340. — Berlin: pšenica 390, rž 380, ječmen 360, oves 340, koruza 390. — Praga: pšenica 490, rž 380, ječmen 360, oves 390, koruza 420. — Antverpen: pšenica 540, ječmen 390, oves 420, koruza 420.	—
New-York: pšenica 480, oves 360, koruza 350. — Argentini ja: pšenica 370,. ječmen 270, oves 260, koruza 250.
Aio|z Drofenik
Celic ,#
Us drobno
ko debelo. |
Trgovec na deželi želi vstopiti v kup-čijsko zvezo z
«1 « • •
in večjimi tvrdkami z vi. .	>111*
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, ieliinice decimalne in balanene najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
kalerim bi isle dobavljal. Interesentje naj pošljejo ponudbe na upravništvo Trg. lisla pod: »Deželnimi pridelki".
=HI=:ill=ill:=:m:=lSi=!!
I J,BALOHI
JJ galanterija, drobnarija, papir, ”
— pleterski izdelki 18
18 =
— Na debelo in drobno ‘jj
jj MARIBOR, Grajski trs 3 S
iT=m=m=m=in—
Raznovrstne	g
šolske asvozlco
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir m vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
1 TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
BS Pozor! Za trgovce posebno ugodne cene!
BS
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
gmrnnnsmmsaRmm
Fran Ravnil
Ljubljana Linhartova ul. 25
Mn in »Iu iaslso, slavbEHB mizarstvo, san žaga
Telefon št. 415.
Pošt. £ek. zavod št. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, verand, j stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice j za industrijske stavbe, za večje raz-petine od 12 do 40 metrov po mojem sistemu.
uumranammtmuumnrafi
Oglašajte v
TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Šeienburgova ulica štev. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458
ekspoziture
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnea v Kolodvorski uliici)
Lastnik: »Merkur« irgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.