fll/f
Adriatic
Varovalna družba d.d.
adriatic - damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924
S da mi bo ob strani stala ^___dobra zavarovalnica
ŠT. 15, JULIJ 1993 CENA 50 SIT
DOLGO VROČE POLETJE V ILIRSKI BISTRICI
L GABRIJELOV SHOD NA SVIŠČAKIH
^5 PONOS - BAZEN V ŠPORTNEM PARKU
VŠPORTNEM PARKU - NEKEGA J UTRA
°cnem ohlajanju pregretih glav
'TOK1S
iz2£>
transport ^ska bistrica

24. julija se je ob prenovljenem znamenju sv. Gabrijela ob cesti proti Snežniku nad Sviščaki zbralo veliko število gostov, domačinov in tudi drugih obiskovalcev snežniških gozdov. I^budo za ponovno oživitev praznovanja sv. Gabrijela so dali lastniki počitniških hišic na Sviščakih na čelu z Emilom Pugljem, znamenje, v katerega so vgradili leseno plastiko (izdelal jo je izdelal kipar Metod Janko, tudi sam pogost gost na Sviščakih) pa so obnovili bistriški planinci.
V slovesnosti v senci gozda so sodelovali Zasavski rogisti (na sliki), skupina pevcev iz Krajevne skupnosti Rečica, znamenje je blagoslovil bistriški dekan,gospod Bogdan Berce, prisotnepajepozdravil Vojko Čeligoj, dolgoletni predsednik bistriškega planinskega društva in raziskovalec preteklih obdobij na Bistriškem.
Praznovanje sv. Gabrijela se je nadaljevalo na Sviščakih, kjer je iniciativni odbor pripravil razne družabne igre za vse udeležence shoda. Kot se za tak dan spodobi, je Anica Pipan, oskrbnica Planinskega doma, poleg že običajno dobrih jedil spekla tudi potico.
Na drugi strani časopisa objavljamo del nagovora Vojka Čeligoja, ki nam tokrat razkriva zanimivosti o kulturni podobi snežniških gozdov, v katerih so " morali narodno zavedni domačini tujcem nenehno dokazovati, da gora, pod katero smo, ni ne Schneeberg in ne Monte Nevoso, temveč slovenska gora z lepim domačim imenom Snežnik":
D. P.
‘-'•v
Mlm
BMDINŽENJERING
Zasavski rogisti ob prenovljenem znamenju sv. Gabrijela nad Sviščaki (sliki: D. Prosen)
ENKRATNI IZLET V PODZEMLJE
Kar nekoliko strah me je bilo, ko sem se v soboto, 24. julija, približevala vhodu v Novokrajsko jamo. Bo to luknja, brezno brez vidnega dne, spust po majavih lestvah, plazenje pod nizkimi stropi z mislijo, da se masa skalovja lahko vsak hip sesuje in nas pokoplje?
"Budno oko" bistriških jamarjev, ki so organizirali ogled jame in več kot 40 zbranih radovednežev (med njimi številnih veselih Novokrajcev) pa tudi jama sama poskrbeli, da so bile vse te strašljive predstave takoj pozabljene. V začetku smo morali v notranjost res sestopiti ob vrvi, nato pa smo se s čolnom prepeljali čez podzemno jezerce in nadaljevali "sprehod", obsvetljeni s svetlobo jamskih karbidovk in baterijskih svetilk, v notranjost 823 metrov dolge jame (do sifona), ki se od vhoda zniža za 112 metrov.
Stopali smo po mehkih tleh prek naplavljene trhljadi, zagledali vzklilo bilko ali vodnega drsalca, brcnili plastenko "tipso" ali dozo spreja. Z žarkom iz baterije smo tu pa tam premerili višino obsežnih stropov, iskali kapnike in še kakšno skrivnost, ki jo skriva popolna tema.
Na začetku zadnje tretjine poti smo zagledali prekrasne kapnike, skupino ogromnih, "bakrenih" ponvic, ki jim ni primere in se pod njimi splazili proti koncu raziskanega dela jame. Tu nas je čakal edinstven prizor: sifon, zamašen š kupom plavajoče plastike in raznovrstnih dokazov o civilizaciji nekaj metrov višje.
Nazaj grede smo se povzpeli še na vrh ponvic in posvetili v jezerce pod njimi. Pred vhodom v jamo pa smo se ponovno vprašali, koliko je še
fr'
Pred vhodom v jamo (slika D. Prosen)
podobnih naravnih in zgodovinskih lepot v naših krajih, kamor le tu pa tam stopi kaka noga, sicer pa ostajajo nespoznane. Tudi zato si želimo, da bi se uresničila pobuda Franca Poklarja, ki se je tudi udeležil ogleda jame, da
Jamo bi si moral ogledati vsak Novokrajec... (slika R. Šajn)
bi se pod njegovim vodstvom v organizaciji katerega od ustreznih društev kmalu povzpeli na sv. Katarino in spoznali njene skrivnosti.
D. P.

KULTURNA PODOBA SNEŽNIKA
"(...)Človek je skozi stoletja v gozdu tudi ustvarjal, v prostor vnašal svojega duha in tako oblikoval kulturno podobo tega področja.
Očem in duši so prijetne snežniške jase, kot so Gomanci, Sviščaki, Grda draga, Mašun, Padežnica, Klanska polica. Leskova dolina, Grčovec in številne druge. Tu so še številni gozdni objekti, razgledišča, lovske koče in planinske postojanke.
Žal je človeška roka ustvarjala tudi objekte, ki jih je namenjala proti človeku samemu: koliko betona in železa v kavernah, vojaških objektih in napravah je še danes ostalo vsem v grozeč opomin tudi tu pod Snežnikom! Na srečo je kar precej objektov, sicer grajenih v vojaške namene, ostalo v splošno korist vse do današnjih časov: tu so vodna zajetja, ceste, ohranjeni objekti idr.
V kulturno podobo in tudi dediščino tega prostora vsekakor sodijo tudi številna znamenj a ob snežniških poteh in cestah pa tudi ob zaraslih gozdnih stezicah. Kultura takih znamenj, sicer z osrednjo versko vsebino, je posebno poglavje v ljudskem izročilu na Slovenskem.
Razlogi za postavljanje takšnih znamenj so bili dokaj različni: bodisi da je šlo na takem mestu za nesrečo, nasilno smrt bodisi za duhovni premislek ali priprošnjo, zahvalo za izpolnjeno željo v osebni stiski ali za srečen izhod iz na videz nerešljivih težav.
Tudi oblika takih znamenj je dokaj različna, odvisna tako od starosti kot tudi od gradiva, ki je bilo ljudem na voljo ali pri roki. Na kraškem predelu bistriške občine so to kamniti stebri ali klesani kamniti križi, na flišnem brkinskem predelu so "božje martre" ali leseni križi, zelo pogosto pa so to že prave kapelice, posvečene temu ali onemu svetnku, ki je v neki zvezi z namenom postavitve.
DRUŠTVO VAM NA GOMANCIH
Člani društva VAM, ki ima sicer sedež na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ljubljani, so teden (oziroma dva) kreativnih počitnic preživeli na Gomancih. Prvi teden počitnic jebil namenjen družinam, drugi pa partnerjem.
Društvo VAM je ekološko društvo za razvoj človeka, ki pa se od ostalih ekoloških društev -po besedah Andreja Lukšiča, člana društva -razlikuje po tem, da se ne usmerja prvenstveno v fizično čiščenje narave (čistilne naprave ipd.), pač pa v človeka samega: najprej naj bi bioenergetsko očistili svoje lastno telo, da bi se energije v njem lahko nemoteno pretakale, kajti šele notranje "očiščeni" se lahko harmoniziramo z naravo okrog nas.
Na tej osnovi sebi primerno urejajo prostore, delavnice, organizirano imajo svojo proizvodnjo polnovredne rastlinske hrane. Terapevtsko delo je usmerjeno na čiščenje miselnih vzorcev, ki se na fizični ravni pojavljajo kot blokade oziroma bolezni. Predstavili so se žes kulturnimi projekti, razstavami, predstavami, izdajajo tudi knjige, brošure, kasete.
V letu 1992 so začeli s projektom "Srce - zavest ekologije", v katerem naj bi predstavljali nove tehnologije za ekološko izrabo energije. V okviru tega projekta se je oktobra lani v Cankarjevem domu prvi predstavil Fidele Vergan s predavanjem o solarnih namakalnih sistemih. V prvem - družinskem tednu so za 30 udeležencev iz vseh koncev Slovenije organizirali vrsto delavnic (npr. delavnico zdrave prehrane, slikarsko, kiparsko, dišečo (eterična olja), prenova stanovanja, vaje pomlajevanja, refleksologije oziroma masaže stopal...) in individualne terapije (tarot, astrologija, reiki) ter meditacije; drugi del, ki se ga je udeležilo petdeset ljudi, pa je bil namenjen poglabljanju partnerskih odnosov vseh vrst -usklajevanju notranjih energij, ki se navzven kaže kot usklajevanje odnosov med partnerjema ali partnerji. Poleg omenjenih delavnic so v drugem tednu kreativnih počitnic organizirali delavnice tai-chi, fotografsko, rebirthing, partnersko, pranajama, numerološko ipd.
Po dvakratnih podobnih počitnicah v Dolenjskih Toplicah so letos s pomočjo bistriških članov društva odkrili Gomance, nad katerimi so bili - kot so povedali - navdušeni, zato se bodo, če bo mogoče,tja še vračali.
D.P.
Na področju Snežnika najdemo še druge zanimive oblike takšnih znamenj. Od križev ob cesti pa do majhnih znamenj v živi skali, ki so jih gotovo izklesali graditelji snežniških cest, da bi, sicer oddaljeni od naselij, vendarle ohranjali svoje duhovno življenje.
V snežniških gozdovih pa najdemo še sedem, osem znamenj enake oblike, kot je znamenje sv. Gabrijela. Vsa ta znamenja sodijo v čas gradnje vojaških objektovna področju Snežnika, to je konec tridesetih let. Čeprav je od tedaj preteklo že več kot 60 let in so nekatera že v slabem stanju, so se ohranila. Naj jih naštejem: znamenje na Markovi ravni pod Devinom, znamenje pod Peklom, znamenje Marije Snežne pod Malim Snežnikom, pa znamenje ob dveh studencih Kozma in Damjan, znamenje Matere Božje na križišču za Črno drago in znamenje sv. Gabrijela nad Sviščaki.
Samo nekatera od teh znamenj so bila postavljena na mestu starih znamenj. Za ostale pa obstaja razlaga, da so bila postavljena iz vojaških razlogov z namenom vojaške orientacije, s čimer je bil verski značaj znamenja grdo izkoriščen. Naj bo tako ali drugače, ljudstvo je sčasoma sprejelo vsa ta znamenja za svoja, tako v govoru in pripovedi kot tudi v verskem izročilu. V linah teh znamenj najdemo sveto podobo, prižgano svečko in cvetje, ki jih prinašajo tako redni obiskovalci kot naključni popotniki. Tako kot ostala so tudi ta znamenja postala del naše kulturne dediščine, ki tudi v tem smislu zahteva določeno pozornost.
Žal desetletja ni bilo tako in večina teh znamenj kaže klavrn videz. Nekatera razbita ležijo na tleh, večina pa jih komaj še stoji.
Zato je hvale vredna pobuda in predvsem dejanje nekaterih posameznikov in skupin, ki so se v želji po estetskem in urejenem prostoru Snežnika in v skrbi za ohranitev kulturne dediščine lotili obnavljanja tudi teh znamenj. Za takšno rešitev se je zavzel tudi Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice in dal ustrezne strokovne nasvete. Obnovljeno znamenje sv. Gabrijela na Sviščakih naj bi bil tudi prvi odločen korak v smeri spreminjanja odnosa do takih in podobnih objektov, ki vsak zase in vsi skupaj z lepoto te pokrajine sestavljajo kulturno podobo Snežnika in njegove okolice.
Tudi s tem dejanjem in današnjim družabnim srečanjem, imenovanim kar Gabrijelov shod na Sviščakih, želimo vzpodbuditi same prebivalce Sviščakov - imetnike počitniških hišic, da se še trdneje povežejo v še bolj družno in ustvarjalno skupnost, ter po drugi strani opozoriti vse, ki so jim Sviščaki in Snežnik pri srcu iz osebnih ali službenih razlogov ( občinske strukture, gozdarje, lovce, cestarje, planinsko in turistično društvo, tabornike, smučarje in druge), da bi s skupnimi močmi storili vse, da bi ta nam vsem tako drag gozdni predel ohranili v vsej njegovi naravni lepoti - najmanj nam samim, pač pa vsem, ki na novo odkrivajo Snežnik, še posebej našim potomcem.
Popravimo napake, storjene naravi, in zavedaj mo se, da smo tu v gozdu vsi pravzaprav le njegovi gostje! (...)"
Vojko Čeligoj
CP POLIURETANI
---------------nlanm
POLIURETANI-PLAMA
HVALITI ALI "ŠIMFATI" ?
Ob cestah vpadnicah v našo občino in v posamezne večje kraje smo v začetku poletja dobili lepe table, ki mimoidoče turiste vabijo k ogledu naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti ter običajev v naših krajih. Da smo del dežele na sončni strani Alp, ki je letošnje leto proglasila za leto turizma, pa bomo morali dokazati še s čim drugim - denimo s svojim odnosoiti do okolja oziroma ... smeti!
Besedilo D. P., slika V. Č.
r	-\
CENIK OGLASOV V SIVI^rVTI«T
1.	polovica strani	28 x 17 cm	28.000 SIT
2.	četrtina strani	14 x 17 cm	14.000 SIT
3.	osmina strani	14 x 8,5 cm	7.000 SIT
4.	šestnajstina strani	6,5 x 8,5 cm	3.500 SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno ogrlasevanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite Grafični atelje. Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067181-297
N	______________________s
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega očka, a" sina in brata Evgena Roliba se zalivaljbfrf. vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih sta'1 strani, ga obsuli s cvetjem ter ga v tako veh* številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi aje$°l

SUMA INŽENIRING d.o°
u
ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 1 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042
SAF/AIK
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Speti£, predsedniki Franc Gombač, Sergij Siene,
Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Tehnični urednik: Raymond Fabija111 Naslov uredništva:
II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje H. Bistrica Naklada: 1500 izvodov
■pj Primorje |gj
Im ajdovščina “
ENOTA BISTRICA IL. BISTRlC^
cenjenim nnnnKnm nuDim0'
Vse vrste gradbenih in mizarskih storil asfaltiranje, montažne hale.
Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov.
Izposojamo gradbene odre in opažni material.
saiTEatsnK. 3 ©Mi®z2Kmi&
TRI PODOBE ISTE STAVBE
Mnlokatera stavba v Bistrici je doživljala toliko zanimivih preobrazb kot prav stavba današnje bistriške pošle. Kar pisan roman v življenju poslopja, ki sodi med pomembnejše stavbe v mestu.
( 'začetku tega stoletja je bila stavba zgrajena kot pritlična trgovska hiša. Družina Vegerje v njej imela $°vino z živili. Vegerjevi so bili lastniki tudi znane gostilne z vrtom nedaleč stran, nakoncu "stare sodnije". (	jc ob koncu prve vojne kupil Anton Ličan, ugledni domači trgovec, in jo preuredil v bogato založeno
Sovino z mešanim blagom. Odlična lokacija obglavili cesti je obetala dober zaslužek.
I sw;': Trgovina Antona Ličana v letu 1924 z dvajsetletno gospodarjevo hčerko Tonči Ličanovo, ki je 'Sovino vodila kar nekaj let.
V tridesetih letih dobi Ličanova stavba sedanjo podobo meščanske hiše s poslovnimi prostori v pritličju in sobami v nadstropju, ki so jih oddajali v najem vse številnejšemu uredništvu in oficirjem. Lastnik Anton Ličan je v tem času postal občinski župan. V pritličju je nastalo kar nekaj lokalov, v katerih se je do druge vojne zvrstila najrazličnejša ponudba: od trgovine s pecivom in slaščicami pa do železnine in celo frizerja za dame, kjer je frizerski mojster Bert Delenčin poleg "ielezne" nudil tudi sodobno "vodno" trajno. Najdalj je vztrajal na vogalu BUFFET, ki ga je vodil lastnikov sin Milan, kasneje pa Vincenc Poljšak. Za nekaj let pa si je v osrednjem spodnjem delu uredil papirnico in fotografski atelje Carlo Marozzi. Bistričanom je namenil lepo število mestnih razglednic.
r
SAVO R/QEL - tenor
prof. BOJAN 9 LAVI NA - klavir gost večera: MATJAŽ MIKULETIČ - pozavna
Spored:
Q. VERDI: Recitativo e cavatina di Emani (Emani)
Q. PUCCINI: Recondita armonia (Tosca)
Q. VERDI: Cavatina di Oronte (I Lombardi)
Q. PUCCINI: Ch'ella mi čreda libero e lontano (La fanciulla del vvest) Q> VERDI: Scena e aria di Manrico (II trovatore)
|SfL
Po osvoboditvi je bila stavba Ličanovim odvzeta in postala je splošno družbeno premoženje. Od vseh dejavnosti je še najdlje vztrajal BUFFET na vogalu. V letu 1961 je bila stavba dana bistriški pošti, s čimer so se končno zaključile številne selitve bistriške pošte, kije v šestih desetletjih delovala v "stari sodniji", pri Starčevih (Titov trg 4), v Kovalovi hiši (Levstikova 5), Stembergerjevi hiši (Cankarjeva 2) in občinski hiši.
C.A. BIXIO: Mamma S- CARDILLO: Core'ngrato F-P. TOSTI: 'a vucchella S- QASTALDON: Musiča proibita L P. TOSTI: Lultima canzone
Stavba je, žal tudi na račun svojega estetskega videza, doživela pomembnejše gradbene posege v osemdesetih letih in letos. Bistričani in delavci pošte smo v začetku letošnjega julija tako vendarle dobili sodobno (prenovljeno) pošto z ustreznimi delovnimi in ushčhiostnimi prostori ter tehnično sodobno urejeno poštno centralo.
Vojko Čeligoj
Dom na Vidmu, II. Bistrica
£5.47"Si 1993 ob 21. uri
POKROVITELJ KONCERTA
KLUB DANILO
Da ga ne bi pozabili...
x \ \ \ \ x \ \ \ W \
ZKO IL. BISTRICA
4
GLASBENE PRIREDITVE V AVGUSTU
BAROČNI KVARTET ILLVRICUS, FENIKSI in MATJAŽ MIKULETIČ
V	soboto,14. avgusta, ob 20.30 se bo v Domu na Vidmu z novim repertoarjem predstavil Baročni kvartet Illyricus.
Po velikem uspehu na koncertu v cerkvi Zelšj e pri Cerknici (v cerkvi gostujejo samo zelo priznani umetniki) se želijo predstaviti še domačinom, ki jih še niso slišali. Spored je sestavljen podobno kot dosedanji, gre za baročna dela, torej za glasbo, ki je prijetna tudi nekoliko manj glasbeno "podkovanim" poslušalcem.
Vstopnice po 300 SIT bodo v prodaji uro pred koncertom.
V soboto, 21. avgusta, na Plaču
Nekdanji ansambel Feniks v sestavi Saša Boštjančič, Vladimir Volk, Danilo Afrič, Marjan Boštjančič, Vojko Fatur in Dimitrij Bonano vam bodo igrali na prireditvi z naslovom, ki pove vse: FENIKSI MOJE MLADOSTI.
K sodelovanju smo privabili tudi Kvartet bratov Boštjančič, ki naj bi (razumljivo) pel s pomočjo "play backa", kar je v teh časih kar običjno in opravičljivo. Pel bo popevke iz nekdanjih slovenskih festivalov lahke glasbe.
V	soboto, 28. avgusta. Dom na Vidmu ob 20. uri: Koncert Matjaža Mikuletiča - pozavna, in njegovi gostje. Matjaž se odpravlja na študij v Graz, čaka ga mesto pozavnista v Big bandu RTV Ljubljana. Tudi njegovi gostje na koncertu bodo znameniti solisti, med njimi tudi nekaj svetovno znanih.
Vstopnina: 300 SIT; denar bomo namenili za nakup Matjaževega novega instrumenta.
Naj omenimo še, da je pobudnik Mikuletičevega koncerta prof. Josip Grgasovič, ki mu ob tej priliki čestitamo za prejetje Gallusove listine, priznanja Zveze kulturnih
GRAFIČNI ATELJE
ILIRSKA BISTRICA S 067 81 297
organizacij Slovenije za dolgoletno uspešno delovanje na področju razvijanja glasbene dejavnosti. Nekdanji profesor trobil na naši glasbeni šoli, ki se je kot skladatelj, predvsem pa kot dirigent pihalne godbe uveljavil najbolj v Ljubljani, je namreč še vedno prisoten v glasbenem dogajanju našega mesta.
In še...
ZKO pripravlja pripravlja gledališki abonma, septembra pa izlet z avtobusom v Benetke (razstava risb Amadea Modiglianija).
Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica
NOVOSTI V KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Bornemann R.: TENIS - od začetnika do mojstra; Zadravec F.: Slovenska ekspresionistična literatura;Titl J.: Primorje, Dras A - Ž; Hillier M.: Vrt v malem; Kerin D.: Vse o zelenjavi; Kronika XX. stoletja; Prijatelj A.: Pijem, torej sem?; Košiček M.: Zakon na razpotju; Tomšič M.: Glavo gor, uha dol - pravljice iz Istre; Sehvert L.: 1x1 obvladovanja časa; Cigoj L.: Čudoviti svet mineralov; Wolff L.: Odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja;
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Hieng A.Čudežni Feliks; Gaudge E.: Vrt laži; Macevan L: Otrok o pravem času; Kranz J.: Lesket; Christie A.: Tretje dekle; Rendell R.: Sodba v kamnu;
STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO: Aljančič M.: Živali 1;
LEPOSLOVJE ZA MLADINO: Novak B.: Gozdni samotar. Super špon (obeZvesti prija telji); Bitenc J.:Štirje godci, Palčki z rožnega grička, O zajčku, ki je izgubil ključek, Medvedki na semnju; PavčekT.: Majhen dober dan. Sonce in Sončnice; Aphar, V.: Svetilke neba; Amaru: Miti in pripovedke iz Latinske Amerike.
BISTERZA
■ Proprietario: GIOVANIVI IVOVA CK ■
Posizione centrale - Parco - Garage * * * Stanze per villeggianti ********* Ottima cucina - Cibi caldi e freddi * * * Vini delle migliori marche nazionali ed estere
Per i Soči del Club Alpino Italiano riduzioni speciali sul pernottamento —:-- e sulle consumazioni ---
Primer reklamiranja in vabila v bistriški hotel v davnem letu 1927. Pa danes?
V ANGLEŠČINI IN SLOVENŠČINI
V Domu na Vidmu je v soboto, 31. julija, pred polno dvorano nastopil Slovenski mladinski "Circle 2" Slovenske narodne podporne jednote iz Clevelanda z zborovodkinjo Cilko Dolga11' sproščenem, lahko bi rekli "ameriško" razgibanem slogu so v prvem delu zapeli nekaj zna: Disneyevih pesmi, nato šopek slovenskih narodnih, v angleščini in slovenščini pa so zapele tu' posamezne družine.
ČE JE ČAS ZLATO,
SO INFORMACIJE MOČ...
Nikakor ne morem pozabiti dogodka izpred kakih desetih let, ko sembil počudnem naključju povabljen na praznično večerjo k židovski družini, prijateljem mojih sorodnikov iz Rima. Za dolgo mizo so me posedli k dvema študentoma, Izraelcema, ki sta študirala v ZDA. Na moje vprašanje, kaj počenjata, sta odgovorila, da študirata ekonomijo v VVashingtonu. Ime univerze sem pozabil, a spomnem se, da sta moje menje, da bi bil takle študij primernejši v Svetovnem trgovinskem centru v Nevv Yorku ovrgla, rekoč, da gre predvsem za problem informacij, ki so jima v veliko večji meri na voljo v glavnem mestu ZDA pri najvišjih diplomatskih in finančnih krogih. Seveda sem z opisom drobnega dogodka hotel opozoriti na staro, že tisočkrat preverjeno resnico, da je močan tisti, ki razpolaga z informacijami, seveda pravilnimi, pravočasnimi..., da ne naštevam naprej.
Kako je s to rečjo pri nas, si ni težko predstavljati: povprečnemu državljanu so na voljo predvsem časopisi, radio in TV. Brez posebnih strokovnih analiz bi lahko ugotovili, da je lokalni časopis Snežnik koristen, a kaj ko izhaja samo enkrat mesečno. Je že res, da je obravnavana problematika "tempirana" na daljše obdobje, a deluje vendarle v času, "ko je včerajšnja novost danes že zastarela ". Pa to bi še šlo, večji problem je, da obravnava pretežno območje Ilirske Bistrice in njene najožje okolice, odločno premalopa slišimo, kaj tišči (in radosti) prebivalce oddaljenih krajev.
Primorske novice so samostojen časopis in zaradi tržnih zakonitosti posvečajo veliko prostora večjim krajem. Kljub temu Ilirska Bistrica deluje izrazito promocijsko, saj o naših krajih, razen "dežurnih" negativnosti zabeleži tudi marsikaj dobrega in tako prispeva k dvigu našega "reitinga". Skoda, da ga berejo samo Primorci.
Pri dnevnikih se ne bi preveč mudil, pomanjkljivosti je veliko. Naši občani se le redko oglasijo, poklicni novinarji pa so o pomembnih dogodkih tudi z naše strani obveščeni preskromno in jih ne izkoristimo dovolj.
In vendar smo s tiskom lahko glede na nekdanje mrtvilo lahko kar zadovoljni. Sedmi
*||
sili, novinarjem Branku Dobraniču, J311^ Odarju, Marici Uršič, domačinoma D1^' Prosen in Tomu Šajnu, ki so po navadi dežu ^ krivci, moramo vendarle dati priznanje, s3), minili časi, ko se je redno oglašal v športn,f rubrikah le P. Nikolič. Prav veseli sj11 prispevkov "zunanjih" sodelavcev ^o) _ Čeligoja (lokalna zgodovina in kuh1^, planinstvo...), Bojana Glavine (glasba), ^ Pavla Žnideršiča (slikarstvo), Gregorja Belu^, (rock in alternativna glasba) in drugih,
zaradi pomanjkanja prostora ne moremo nfš'
(in se jim zato tudi opravičujemo). opravičilo velja tudi vsem stalnim pišočim- ^ ^ sodijo v področje kulture in zgodovine. SemP na slednjem najbolj doma.	j
Menim, da smo v tem trenutku lahko še n*T zadovoljni z informacijami Radia Koper- ,, gre pripisati objekti vnim pred nostim tega meC -
in seveda novinarju Tomu Šajnu. Tudi Dobf3
se na Radiu Ljubljana kar pridno oglaša- ^ Prav gotovo pa si ogromno bodečo než° , Bistriškem zaslužita najvplivnejši srem javnega obveščanja: TV KoperinTV Slove11'!,! Njuno obnašanje je nevzdržno: 15 J prebivalcev naše občine predstavlja okrogl0 j odstotkov prebivalstva naše države. Če b1
d ve TV hiši d nevno pred vajali samo po 30 m1'1.,
programa kategorije "iz naših krajev", morali letno videti na malih zaslonih sk^P vsaj dobro uro(!!!).	j
Od množice zaposlenih na TV mOfJ. j
........ ..........................“!<:
zahtevati, da nas predstavijo svetu tolik0 plačamo naročnine (in ne samo, da nas s "futrajo" z informacijami). Pri tem naj jj
pokažejo v objektivni luči, da ne bomo gl£ J
.cir
samo umazane
vode, problemov z begun0*L
HrAlinorrn Imcirr«r> furli V*'
Jelšanah in podobnega. Imamo tudi
lepega in dobrega. Naloga njihovih novin%, je, da to poiščejo in predstavijo kot se spn01 ji Sele takrat bomo lahko govorili o prave1*1 ,
b
dobrem informiranju. Sami moramo seznanjeni o dogajanju v ostalih koncih Slovaki pa bi morali biti v enaki meri prin1^ obveščeni o dogajanju pri nas. šele tako bo k informiranja skenjen.
D. Bo<’/
J
5
PIONIR NAŠE DOMAČE ETNOGRAFIJE IN ARHEOLOGIJE
JOSIP POTEPAN ŠKRLJEV
Pred 145 leti se je na Dolnjem Zemonu pri Uljevih rodil JOSIP POTEPAN in tam do 'Voje smrti umno kmetoval. Bil je posestnik, Opreden sadjar in čebelar ter odličen ^navalec in opisovalec krajinskih 'tnografskih posebnosti. Vsa tedanja tokovna literatura navaja njegove izsledke s Nročja njegovih arheoloških raziskovanj oniače okolice. Bil je uspešen nadžupan v članici.
llf P°,ePan, slikan okrog leta IHH6, ko je bil nadžupan v "nUliri
Qo,siP Potepan se je rodil 8. marca 1848. leta na s?.niert' Zemonu pri Škrljevih (tedaj št. 15, ai 'oišna številka 78), očetu Antonu, kmetu in n-^^rku, ter materi Mariji, rojeni Samsa, iz ■r	družine Strujbarjevih.
sketriU ^rnečkemu fantiču je bila namenjena (), roruna nekajletna ljudska šola v Trnovem Ut°Vo
)3l' ^p0;
;ij) 09d
n'i
n ‘I
,# I,
/
fli'.
p\'
(


Pa je k njegovemu velikemu duhovnemu mnogo pripomogla domača vzgoja ^ -no usmerjenih staršev.
V.3 °^e,:om je prevzel Škrljevo kmetijo in v
Tredi
°vanje vnašal številne novosti. Navdušen iVo. Uspehi je prosvetljeval tudi kmetovalce iz Prist 0^°^ce- Posebej zavzeto se je lotil novih ;r| j ^P°v v sadjarstvu. Obnovil je sadovnjake n plemenitil z novimi vrstami sadnega
evj,
iv ' ustreznejšimi našemu podnebju. Da bi S0dbudil domače sadjarje k sodobnejšim kolifm, je na svoje stroške nakupil večjo ji ,lri0 sadnih cepičev in jih brezplačno li, e ji. Daleč naokoli je bil znan tudi njegov ujak in njegovo resno delo v njem.
tl mo, da je bil naročen na številne časopise C^turo, bil je tudi reden dopisovalec %A'e!Sovib Novic in drugih časopisov. Novice iz let 1881 do 1884 zasledimo veliko vnemo, s katero je nastopal v
'§0Vo
,0iih
is hjj lstva v različnih kmetijskih družbah, kjer član: zahteval je več praktične pomoči
|'valcem, zahteval zaščito kmečkih živali ^glGVarnostjo raznih bolezni iz Istre. Boril se Sev°hranjanje ^vlruHa domačih pijač-Ca' tropinovca, slivovca in jagodovca, )al na siromašenje domačega kmečkega
prebivalstva, vodil zbiralne akcije idr.
V močno oporo pri njegovem delu na področju sadjarstva je bilo njegovo prijateljstvo z Matijo Rantom, tedanjim učiteljem na Premu, naj večjim slovenskim sadjarjem v tem času na Slovenskem.
Objavljeni dopisi Josipa Potepana so pogosto podpisani z njegovim psevdonimom Nadoslav Škrljev ali kar Nadoslav Potepan, posestnik na Dolnjem Zemonu, kot tudi piše na žigu, s katerim šobile opremljene vse knjige iz njegove knjižnice.
Njegova največja zasluga za rojstno vas Dolnji Zemon je zgraditev novega šolskega poslopja in svečano odprtje v letu 1878. Ob njegovi vsestranski pomoči so zbrali potrebnih 1600 goldinarjev, kolikor je šolsko poslopje stalo. Zastavil je ves svoj ugled in dosegel, da je k stroškom gradnje prispeval 700 goldinarjev deželni zbor v Ljubljani, samo "Njegovo Veličanstvo cesar Franjo Josip I" pa 250 goldinarjev. Za več kot 150 otrok, kolikor jih je bilo v tem času za šolo godnih iz vasi Dolnji in Gornji Zemon in Bukovice, je bila to seveda velika pridobitev.Najbržje tudinjegova zasluga, da je na tej šoli med prvimi učitelji poučeval tudi slovenski pisatelj Josip Kostanjevec.
Za zasluge pri zavzemanju za umno kmetijstvo je bil Josip Potepan imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu pa je v letu 1884 prejel posebno častno diplomo.
V svoji in širši okolici je užival velik ugled in bil zato imenovan za nadžupana za nadžupansko okrožje Jablanice, ki je tedaj obsegalo osem vasi: Gornji in Dolnji Zemon, Trpčane, Kuteževo, Jablanica, Vrbica, Vrbovo in Jasen.
Poročil seje z Marijo, rojeno Hrabar, iz Jelšan. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: tri hčere in sin Josip, ki je kasneje prevzel posestvo.
Leta 1892 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega leta je umrl, star komaj 44 let.
Žal je v naslednjih desetletjih njegova duhovna in materialna dediščina šla v pozabo in večinoma po zlu. Tako so etnografske predmete in arheološke izkopanine, ki jih je tako vneto zbral od malih nog, ljudje raznesli, bogate družinske knji'nice ni več. Pravnukinji Josipa Potepana, Nadji Gombač, rojeni Škrlj, ki sedaj živi v Trnovem, je uspelo ohraniti, kot sama pravi, le neznaten delček pradedove bogate knjižnice in peščico rimskih novcev. Prav njeni spomini na pradeda Josipa Potepana šobili zelo pomembni za ta zapis.
s.
Odgovor uu pitanje druživa za Jugosl. povlest. 1 starine
•d
Josipa Potepana Škerljev«.
KracU u Zemonu kod alovenake Bistrice.
Se boste nemalo začudili meni, ker sem priprosti kmetčki fant se prcdcrznil, nekoliko, po svoji moči, ob kratkem popisati; pa prosim da mi nebi sa zlo vzeli, ker je dosti poroankljivosti. — Pri nas je ona gora, ki so kliče sv. Ahac; na tem verhu al gori, sc vidje razvaline od cerkve, na jugo-strani je mala luknja ki je večna voda gori, ki nikol je ne zmanjka (pravijo da ima ta voda čudno lastnost; ljudje hodje po njo in jo žabjo kadar gosenice na zeljo gredo, pa ž njo po&kropjo in se pozgube; pa za oči, da pomaga.)
Pismo, poročilo Josipa Potepana, katerega začetek predstavljamo v izvirni obliki, obsega kar devet strani zgodovinskega časopisa ARKI V, ZA POVJESTNICU JUGOSLOVENSKU, XII. knjiga, ki je izšla v Zagrebu leta 1875.
Omenjeno poročilo obsega izredno zanimive opise in pripovedi o šegah in navadah v naših
krajih, o zgodbicah, ki so krožile med ljudmi, pa o vilah in volkodlakih, o urokih, zakaj se ob torkih ne sme presti, pa na tešče v prazničnih dneh ne jesti mesa, o škrateljnih in kači, o Ajdih in Čičih in domačih dekletih, ki so na dan košnje v Mlakah oblekle praznična oblačila: "...v belo čitjo pa plav predpas (fertoh), na glavo in za vrat pa rudeče robce (fačole). Da jih je bilo prav lepo videti, tako v narodnih barvah slovenskih; a zdaj pa ni duha ne sluha od te nošnje. Od kar se tujščina širi, lepe domače nošnje zginjajo žalostno. (...)''
Josip Potepan svoje poročilo zaključuje z opravičilom, češ da se sam niti ne bi oglasil: "... ker jaz nisem sposoben, ker sem preprost kmetski fant, ne učen, skoraj samo-uk; pa meje en moj prijatelj nagovoril, da naj poskusim; pa prosim ako ni prav, da bi mi naznanili, da bom po svoji moči razjasnil. Veselilo me bo ako bi Vam mogel o čim vstreči."
K temu sestavku je urednik časopisa Ivan Kukljevič Sakcinski pripisal: "Dao Bog da bi se u našem rodu više takih seljakah i kmetovah našlo, koji bi umjeli slične odgovore na znanstvena pitanja napisati!"
Železna sekira, izkopana na D. Zemonu, časovno nedoločena, hranijo jo na Dunaju
Bronasta sekira, izkopana na D. Zemonu, sodi v čas do 1500 let pred našim štetjem, hranijo jo v Narodnem muzeju v Ljubljani
Eno stran omenjenega poročila namenja Josip Potepan natančnemu opisu zemonskega Gradišča in številnim najdbam, ki jih je našel sam ali so jih našli domačini pri obdelovanju polja in vinogradov. Prav ta opis in njegovo sodelovanje s strokovnimi sodelavci Narodnega (Deželnega) muzeja v Ljubljani predstavlja enega prvih znanih znanstvenih posegov v proučevanje arheoloških znamenitosti v naših krajih. Žal pa prav dosti od tedaj do danes ni bilo storjenega.
Zgodovinsko imeniten je grič z imenom GradišSe, med Dolenjim in Gorenjim Zemonom, kjer so razvaline nekega starega, velikega in trdno zidanega gradii, o katerem trdijo arheologi, da jo bil zidan o rimljanski ali celo predrimljanski dobi. To kaže mnogo starinskih ostankov, kateri so so izkopali na tem kraji. Tako n. pr. je izkopal tukajšnji nadžupan g. Josip Potepan celo človeško okostje, grobne „lažernew, prevrtane bisere (pcrle) iz stekla, gline in colč iz svinca, kose bronastih posod, bronaste zapone, pozlačen uhan, ročen kame nen mlin (žrna), koralne in jantarove koravdo, srebrne verižice in mnogo denarjev z napisi: Antoninus Pius, Adrianus, Maximinus, Constantius, Probus itd. Izkopali so tudi v bližini tega gradišča sekiro s prav čudno starinsko obliko. Vse te in še mnoge druge starino so se dobile pol metra globoko pod zemljo.
Iz knjige "POSTOJNSKO OKRAJNO GLAVARSTVO", 1889.V opisunaseljaDoienjiZemon je omenjeno tudi raziskovalno delo Josipa Potepana
V Novicah z dne 27. februarja 1884 je Josip Potepan popisal enega takšnih svojih raziskovalnih posegov na zemonskem "gradišču v javorjih":
"... Dne 25.januarija popoludne sem vzel 2 delavca in se podal v "javorje na gradišče", 1/ 4 ure od Dolenjega Zemona, kjer se nahaja raznih starin... Redko kje se toliko starin dobi, kot ravno na gori omenjenem gradišči.
Omenjeni dan sem izkopal v znožji proti vasi imenovanega gra dišča rimsk i grob. Ker so tenke kosti v njem bile, znati je, da je bila ženska in tudi po tem bi sodil, ker je imela reberno verižico okoli vrata. Veridca je bila prav dobro ohranjena, svetla še, ali je toliko prešla, da se kot strhla mrvi. Zraven je bila prstena lampica in nekaj oglja. (...)
Tiste dni je tudi neki kmet v Trnovem na "gradišču" izkopal nekaj še prav dobro ohranjenih sulic, skoro vsaka je drugačna, in nekaj bronastih koscev pločevine. Na onem mestu dobil je pred več leti mnogocenjeni ranjki gosp. Jožef Bilc, oče visokočestitega pisatelja in pesnika duhovnika v pokoju, gospoda Janeza Bilca iz Bistrice, kotel z raznim orožjem in sulicami napolnjen in s kamnito ploščo pokrit.
S temi vrsticami opozorim gg. učenjake, gospoda kustosa K. Dežmana in neutrudljivega gosp. A. Globočnika, da bi se te starine kmalu preiskale, ker se je nadjati še mnogo znamenite in za starinoslovje dragocene tvarine. Treba je pa kmalu kaj ukreniti, ker se stvari uže plitvo nahajajo, tako, da jih kmet z drvesom izorava."
Poziv torej, ki z vso resnostjo in skrbjo za našo zgodovinsko dediščino sega v polnem pomenu še v današnji čas.
Peščica rimskih novcev, ki so se ohranili iz Potepanove zapuščine, potrjuje štiristoletno prisotnost Rima v naših krajih. Prav v okolici Dolnjega Zemona jebil od tretjega stoletja naprej važen preskrbovalni center za pomembno varovalno zaporo - limes "Claustra Alpinum Julianum", ki je segala od današnjega Trsta, čez Gornje Jelenje, Trstenik, Gomance, Praprotno drago, do Prezida, Logatca in dalje na sever do Ziljske doline.
Omenjeni novci sodijo v čas vladanja kar desetih rimskih cesarjev od Klavdija (od 41.- 54. leta našega štetja), Nerona, Galbe in drugih, do Theodozija I v letih 378 do 395.
Raziskovalno delo Josipa Potepana nas vedno znova navdaja z občudovanjem. Bil je preprost, vendar umen kmetovalec in velik raziskovalec svojega domačega kraja in okolice. Zavedal se je pomembnosti svojih odkritij na arheološkem področju, opozarjal nanje, vabil in pozival strokovno javnost k temeljitemu in znanstvenemu raziskovalnemu delu na tem arheološko tako bogatem predelu v naših krajih. Mar sedaj, po sto in več letih vemo o preteklosti naših krajev kaj bistveno več, kot je odkril Josip Potepan?
Gotovo pa se bo vsako nadaljnje raziskovalno delo moralo začeti tam, kjer je pred stoletjem nehal Josip Potepan, znameniti kmet iz Dolnjega Zemona.
Franc Poklar Vojko Čeligoj
V Ilirski Bistrici, 27. julija 1993
Sponzor;
SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA



PONOVNO V LEPENI
TABORJENJE BISTRIŠKIH TABORNIKOV
(19. - 29.7.1993)
Lansko poletje so taborniki Roda snežniških ruševcev prvikrat taborili na tabornem prostoru tolminskih tabornikov ob izlivu Lepenjice v Sočo in letos se je taborniški podmladek znova odločil: "Tudi letos v Lepeno!" In kdo se ne bi! Tabor, obdan s planinami, tik belega prodnatega
obrežja ledeno mrzle Soče, na robu osvežujoče gozdne sence...v miru, daleč od minulega šolskega leta in cirkusa ob vpisu na nove šole.
59 medvedkov, čebelic, gozdovnikov, gozdovnic, popotnikov, popotnic in grč obeh spolov. Ester starešina, Lecko taborovodja, Ličko
Pogled na tabor gozdovnic in gozdovnikov, za taborom bistra hči planin, v ozadju pa pobočje Svinjaka
ekonom, Jure penzionist, kuharica Ivanka iz Jablanice, "prva pomoč" Marja (sicer pa nobenega zdravnika do Tolmina!)... Kuhinja, jedilnica, šotor za gorska kolesa, v senci ob hiši Roda tolminskih puntarjev miza za dogovor o delu, nabavi hrane in jedilniku za naslednji dan, branje karte Triglavskega narodnega parka, pogovore o osvojenih vrhovih, na katere so se podajali predvsem "ta stari"... okrog pa šotori za mlajše, medvedke in čebelice ter vodst vo. Sto metrov stran "dislociran" tabor za gozdovnice in gozdovnice in mreža za odbojko.
Že lani so si taborniki ogledali bližnji Bovec, pa muzej v Kobaridu, Trento in nekaterebližnje vrhove, zato pa so se letos dvakrat odpravili v šest kilometrov oddaljeni bazen v Čezsoči, v
bližnji kamp na sladoled, sicer pa tu "ni časa" za dolgčas, narava sama je neizčrpen "taborniški
program" (seveda če ne dežuje več kot dva d* skupaj, kar pa jih na srečo, kot so priznali tabor«11 sami, kljub nekaj slabemu vremenu, ni doletelo) 1
Skupina gozdovnikov se je podala i'1. Mojstrovko, si ogledala planino, medvedki'1; j čebelice so obiskali dolino Zadnjico. Najmkf' so eno noč prespali v bivaku, ki so ga postavi« j zunaj tabora. Vsak večer taborni ogenj instar( > taborniške pesmi. Predzadnji dan tabornih krst in še zadnji taborni ogenj s podelitvi)0 nagrad in pohval za najbolj prizadevat posameznike, najbolj pospravljene šotore-Pred odhodom domov še povabilo aJ praznovanje 40-letnice bistriških tabornikov*l septembra v Črnem dolu, potem pa predaj* šotorov in ostale opreme 35 podgorski111 jr tabornikom, ki ob Soči uživajo prvi avgustovsk ^ teden.
Dviga plamen se iz ognja..." Starejša polovica zbora ob spuščanju zastave pred večerjo.
Do predzadnjega dne se je po taboru širil smrad sedmih zelencev, ki pa so po preživetju vseh "muk" krsta, blatne kopeli in ledenohladnega očiščenja v Soči s sebe sprali ves smrad, dokazali svojo trdoživost ter častno stopili v taborniške vrste.
VOLČJI TABOR
- MAŠUN 93
Človek se mora učiti, če hoče brali in razumeti knjigo narave, treba se je učiti še in še, ne sključen v šolski klopi, marveč sproščeno in zavzeto, z izkušnjami v živem stiku z naravo, ob naporih in najtrših preizkušnjah v vseh letnih časih. Kot povsod velja tudi tu, da vaja dela mojstra in da je teorija le siv, pomanjkljiv odraz pestrega, resničnega življenja.
Volčiči in volkuljice smo leto dni spoznavali in urili skavtske veščine. Da bi preizkusili svoje znanje, smo se v sredo, 14. julijaletos, odpravilina prvi letni tabor na Mašim. Ob igri, risanju, izdelovanju plakatov, petju in preizkusih v skavtskih veščinah smo spoznavali naravo, njene skrivnosti in veličino Boga. Največji dogodek na taboru je bilo sprejetje v krdelo. Oče volk nas je peljal pred posvetno skalo, kjer nas je Akela po zgledu Knjige o džungli, avtorja Rudparda Kiplinga, na besedo Baluja in Bagire sprejela v krdelo in nas obvarovala pred strašnim tigrom Šin Kanom.
Ob sprejemu smo vočiči prejeli majice kot simbol našega krdela. Zanje se zahvaljujemo trgovini ŠKRAT iz Ilirske Bistrice in GRAFIČNEMU ATELJEJU ZEJNULOVIČ, ki je nanje natisnil skavtski znak in volka, ki ga je narisala Jana Ralih. Hkrati se zahvaljujemo tudi trgovini GUMBEK, ki nam je poklonila blago, in šivilji Venčki iz Jasena, ki je iz njega sešila troje kratkih hlač za voditelje. Vsi pa smo bili zelo veseli tudi darila Trgovine pri Adi, Župančičeva 1. Zahvaljujemo se tudi staršem, ki so darovali hrano in nas podprli z lepo besedo.
In kot je nekoč dejal Rainer Haak: "Ne vem, kam pelje pot. Toda zaupati hočem, da vodi k nekemu cilju. Zaupali hočem, da se splača iti naprej. Rad bi sam sebe presenetil, kaj vse mi še podarja nadaljnja pot. Nočem čakati na reči, ki so morda samo na kakšni povsem drugi poti. Hočem se veseliti tega, kar bom že danes srečal: cvetice na robu poti, ograje, ovire, ljudi, ki me bodo srečevali ali me speljali. Hočem se veseliti, dokler morem iti naprej, in gledati in poslušati in
vonjati. In potem, nekega dne - upam - boni ve je bila moja pot prava pot."
del^

PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega material#
- materiala za centralna ogrevanj3 - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALAtfJ’ CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV, „ OGLEDI IN SVETOVANJE
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Urnik: NON STOP
?fi
Sl
Sl
51
$
N
V
k
\
k
8-18
V
SE PRIPOROČAMO

7
bomo nastopali z istimi, domačimi igralci, kot v preteklih sezonah.
Med uspehe v pretekli sezoni štejemo obstanek moške ekipe v ligi, posebej pa uvrstitevDuške Cerjak in Gordane Grubič na Državno prvenstvo posameznic. Če upoštevamo dane okoliščine, so omenjeni rezultati lep dosežek za naš klub.
Ob vseh zapletih, ki spremljajo bistriško kegljanje predvsem pri uporabi kegljišča, bomo zaradi nezainteresiranosti Občine za ta pereč problem - tako kot že dve leti zapored - prisiljeni nastopati na kegljišču Hotela šport v Postojni. To pa zahteva večja odrekanja igralcev, predvsem pa dodatna finančna sredstva.
Zato upamo, da nas bodo v naših prizadevanjih, da obdržimo kegljanje pri življenju, podprli bistriški obrtniki, podjetja in občinske strukture, odgovorne tudi za področje našega delovanja.
Vili Gombač Kegljaški klub Ilirska Bistrica
NA ZDRAVJE GENERACIJI 1938!
Kegljaški
klub
IL. BISTRICA 20 LET...
INF NAPREJ?
•efi
H
n) ii« ajSi vili ar« ški
rijO 'H«
n«
4 aja iff >
s|a 'ezpompa in proslav je letos minilo dvajsetletno naše dejavnosti, zato pa toliko bolj delovno in ^nju rešitev za številne probleme.
Mci in igralke Kegljaškega kluba Ilirska Bistrica, Sep° novem imenujemo, se že pripravljamo za fodnjo sezono. Novo vodstvo kluba sije za glavni Izdalo obstanek moške ekipe v MEDREGIJSKI ZAHOD. Ekipo bo v tekmovanju vodil in Anton Uljančič. Zaradi finančnih težav
POLETNA ŠOLA V NARAVI - TOKRAT V SLIKAH
\ L^, ,striškem ohranjajo lepo družabno navado, da se generacija jubilantov "okroglih letnic" zbere in dan ^ v živahnem klepetu in... spominih.
%°ri>j petdeset 55-letnikov se je sredi julija zbralo v Dletu in nazdravilo svoji generaciji, ki je, kot je bilo g.j reeeno, srečno preživela dve svetovni vojni!
L. 0 l’a jim je tako lepo, da se bodo odslej zbirali kar vsako leto. Naslednjič se dobijo Na Devinu nad žicami.
in slika Vojko Čeligoj
Učenci ostalih bistriških osnovnih šol so šolo v naravi preživeli v Fiesi. Na sliki Z. Debevca učenci in učenke 4. b razreda OŠ Antona Žnideršiča.
ProVITA°
Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
K0ZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
PRODAJALNA:
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA..
NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
grafIka
grafIka
ILIRSKA BISTRICA
NA IZLETU
Učencem nižjih razredov iz Osnovne šole Pregarje za spomin na izlet v Ilirsko Bistrico ob koncu šolskega leta!
8
SMUČ V NAŠIH VODAH
V jezeru Klivnik je član Ribiške družine Bistrica, Jože Grbec, ulovil smuča, težkega 3,20 kilograma. Smuč je neavtohtona riba, v naše vode naseljena pred nekaj leti, ulovili pa so že primerke, težje od 5 kilogramov.
UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO
NAROČILNICA
ime in priimek:
se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
V_____________ , dne
Podpis:
ILIRSKA BISTRICA
NAPOVED
PRIREDITEV
POLETNI POHOD NA SNEŽNIK
V nedeljo, 15. avgusta, organizirata ZTKO H. Bistrica in PD Snežnikže 25. poletni pohod na Snežnik in zabavne rekreativne igre na Sviščakih.
Za pohodnike bo organiziran avtobusni prevoz z avtobusne postaje II. Bistrica ob 8. uri zjutraj, avtobus pa bo vozil po cesti prek Mašuna do Pekla. Tu bo začetek pohoda (ob 10.30) na vrh Snežnika, kjer bo priložnostni program. Proti Sviščakom bomo sestopili ob 14. uri. Na Sviščakih pripravljamo po 16. uri zabavne rekreativne igre za vse udeležence pohoda in ostale obiskovalce Sviščakov, za stare in mlade. Najboljši bodo prejeli tudi praktične nagrade v tekmovanjih - ŠKREBANJU (trojke), SUVANJU KAMNA, VLEKI VRVI, TEKU V VREČI itd. Opozarjamo, da boprevoz z avtobusom stal 300 SIT. Za igre pa bomo pobirali minimalne prijavnine udeležencev.
PD Snežnik in ZTKO II. Bistrica
4. KOLESARENJE Z GORSKIMI KOLESI
Letošnja prireditev bo v nedelj o, 5. septembra,s startom in ciljem predvidoma na Črnih njivah nad II. Bistrico. Pot, dolga od 30 do50 kilometrov, bo potekala po gozdnih poteh in bo označena. Organizator bo poskrbel tudi za spremstvo in pomoč na cesti. Prijavnina bo predvidoma 500 SIT.
Dodatne informacije za obe prireditvi dobite na ZTKO II. Bistrica, Bazoviška 26 (Debevc), telefon št. 81250 ali 81177. Obe akciji bomo napovedali tudi s plakati in po radiu.
VABIMO VAS V SENCO SNEŽNIŠKIH GOZDOV!
ZTKO Ilirska Bistrica
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V juniju so se rodili 4 Bistričani, poročila sta se dva para, umrlo pa je 15 naših občanov.

-	NA POLETNI POHOD NA SNEŽNIK OB DNEVU BISTRIŠKIH PLANINCEV, v nedeljo, 15. avgusta. Pohod in družabni del bosta vodila Hinko Poročnik in Zdravko Debevc. Informacije dobite na sedežu PD in ZTKO;
-	ob koncu avgusta na 3085 m visoki HAFNER v Avstriji; izlet bo vodil Hinko Poročnik;
KOČA NA VELIKEM SNEŽNIKU (1796 m) je v avgustu odprta vsak dan. Večje skupine naj obisk najavijo oskrbnici Majdi Frlež, Jasen 15/a, tel. 82 363.
PLANINSKI DOM NA SVIŠČAKIH (1242 m) je odprt vsak dan razen ob torkih. Odlična postrežba, hladna in topla jedila, prenočišča. Večje skupine naj svoj obisk najavijo oskrbnici Anici Pipan, Maistrova 11, tel. 82 005 ali Katji Novak na tel. 42 102. V domu je nameščen mobilni telefon, št. 0609 613 601.
PLANINSKI DRUŠTVENI PROSTORI v Bazoviški 8, Ilirska Bistrica, so odprti vsak torek med 17. in 19. uro. Informacije, prijave za izlete, vplačilo članarine, literatura, knjižnica idr. Telefon 067/81 552.
Vabljeni!
KMETIJA MAVRIČ
LOJZKA IN BRANKO MAVRIČ HRUŠICA 77 A
VABITA V SOBOTJO, 7. AVGUSTA, 1993 NA KONJENIŠKO PRIREDITEV
KONJENIŠKI MARATON - ENDURANCE30
HRUŠICA 93
Začetek maratona bo ob 9. uri, podelitev medalj, pokalov in denarnih nagrad pa predvidoma ob 15. uri. Start in cilj tekmovanja bosta na kmetiji MAVRIČ v
Hrušici
OPIS TEKMOVANJA
Namen vzdržljivostnega tekmovanja konj in jezdecev je obogatiti skromno turistično tekmovalno ponudbo v slikovitem področju neokrnjene narave - na stičišču prometnih poti in različnih geografskih področij (Kras, Istra, Brkini, Čičarija). Raznolikost terena predstavlja idealno mo'nost za preizkus vzdrTjivosti tako konja kot jezdeca, za mnoge rejce konj pa je ta vzdržljivostna tekma idealna priložnost, da pokažejo svoje dosežke.
Prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji je potekalo lani pri Francu Jelušiču v Slopah pri Kozini. Letos sta bila že dva maratona - v Izoli in v Dragi pri Kočevju, tekmi v Hrušici bo sledil maraton v Radomljah, zaključek državnega prvenstva pa bo 25. septembra v Slopah.
Organizator hrušiškega maratona, Branko Mavrič, pričakuje, da se bo sobotnega tekmovanja udeležilo kakih 30 konj in jezdecev. Tekmovanje bo potekalo na tehnično zahtevni, označeni progi, dolgi 18 kilometrov. Proga bo speljana po utrjenih poteh od kmetije Mavrič prek Podbež do jezera Klivnik, nato do Zajelšja, Pregarij in nazaj v Hrušico.Vsak tekmovalec mora opraviti dva kroga (skupaj 36 kilometrov).
Po končanem prvem krogu bo SO-minU počitek ter veterinarski pregled konj.
Tekmovanje je hitrostno, kar pomeni, zmagal tisti, ki bo progo prejahal v najkrajS^ času. Pogoj, da bo njegov čas upoštevan, P‘1 mnenje veterinarske komisije, da je konj - k™ naporom - v dobrem fizičnem stanju (merj^1 pulsa, dihanje in splošna ocena stanja konj3';.
Start tekmovalcev bo potekal v dvominu®1 presledkih.
V predelih, kjer proga prečka ceste, potok6 ostale ovire, je prehitevanje počasne]^ tekmovalca prepovedano. Če tekmovalec na sotekmovalca ali konja, ki je poškodo6
-vale
mu mora pomagati, sicer je tekmov3
diskvalificiran. Tekmovalec mora priti na c
las®
konju, po progi pa se lahko giblje po »“-j presoji (kas, galop, vodenje konja ipjj
Pripomočki, kot so bič ali ostroge, so dovolj", vendarnjihovanepra vilna alipretirana up°r lahko pomeni diskvalifikacijo tekmov3 ^ Razlog za diskvalifikacijo je lahko H preutrujenost konja, o čemer bodo odl°j. strokovni opazovalci ob progi in na c ' Odločitve sodniške komisije Konjeniške Slovenije so dokončne.
V KARAVANKAH
Zadnjo julijsko soboto se je dvajseterica bistriških planincev povzpela na 1929	^
Olševo v Karavankah.	&
Lep, sončen dan so izkoristili še za ogled Potočke Zijalke - bivališče pračloveka pre povzpeli so se pod slap Rinke in si ogledali Mozirski cvetlični gaj.
Obiskali so še majhno pokopališče v Šentrupertu v Savinjski dolini in prižgali svečko na tu dr. Frana Kovče, nekdanjega predsednika ilirskobistriškega planinskega društva in gra%. Vilharjeve koče v Črnem dolu leta 1914 - prve slovenske planinske postojanke pod Sne'n>K
Slika in besedilo: Vojko