LETO XXI. — številka 63 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 6kofia Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakr:jo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALI STIČNE ZVEZE KRANJ, sreda, 14. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah DELOVNEGA i. i IT D S T V A ZA GORENJ S KO Septembra nova šola v Lipnici Pred praznikom radovljiške občine smo se pogovarjali s predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kajdižem. Takrat smo tudi izvedeli, da bo septembra letos končana v Lipnici prva iz serije osnovnih šol, ki jih bodo v radovljiški občini zgradili s samoprispevkom občanov. Ko smo si pred kratkim ogledali gradbišče nove oziroma preurejene šole smo bili nemalo presenečeni. Predstavniki splošnega gradbenega podjetja Gorenje iz XVIII. gorenjski sejem zaključen Včeraj (torek) so v Kranju zaprli XVIII. poletni mednarodni gorenjski sejem. Direktor gorenjskega sejma Alojz Okorn nam je povedal, da je letošnji mednarodni sejem »Polka tour« na Bledu in v Bohinju Bled, 13. avgusta — Dopoldne je obiskala Bled skupina šestdesetih ameriških rojakov iz Cleve-landa, ki potuje po Sloveniji. Udeleženci takoime-novanega »Polka tour« izleta so si na Bledu najprej ogledali grad in muzej, po kosilu v gostišču Mlino pa so se v spremstvu narodnih noš s kočijami popeljali okoli jezera. Po tej prijetni v°žnji so se popeljali s čolni še na blejski otok. po obisku Bleda so se ameriški rojaki s Tran sturistovimi avtobusi od Peljali v Bohinj in se z žičnico povzpeli na Vogel. Zvečer pa so v Bohinju priredili takoimenovano polka partjr. vig zelo dobro uspel. Čeprav vreme ni bilo naklonjeno sejemskim dnem — saj je vsak dan deževalo — si je razstavne prostore ogledalo okrog 160 tisoč obiskovalcev. Razstavljale! pa so v teh dneh prodali za več kot 2,5 milijarde starih dinarjev izdelkov. Zvedeli smo tudi, da se je za prihodnji, XIX. mednarodni gorenjski sejem v Kranju že prijavilo šest novih razstavljalcev iz Avstrije in dva iz Italije. A. ž. 59 žensk na Storžiču Tržiško planinsko društvo je preteklo nedeljo pripravilo uspel pohod žensk na vrh 2.132 metrov visokega Stor-žiča. Prireditelji so pohod imenovali Pohod 99 žensk na vrh Storžiča, ker pa je bilo v nedeljo vreme precej muhasto, se je pohoda udeležilo le 59 Tržičank. Čeprav na Storžiču nismo videli 99 žensk, sta bila razpoloženje in organizacija pohoda izredna, za kar gre zahvala samim planinkam, posebno pa še vodnikom in gorskim reševalcem tržiškega planinskega društva. Daljšo reportažo z omenjenega pohoda boste lahko brali v sobotni številki. vig Radovljice, ki je izvajalec gradbenih del na tej šoli, so nam povedali, da so z deli začeli 5. junija, končali pa jih bodo do 15. septembra letos. V treh mesecih bodo podaljšali in razširili staro stavbo, tako da bo v njej 9 učilnic in 9 kabinetov; zato bo v prihodnje šola v Lipnici osemletna šola. Predstavniki Gorenjca pa so nam tudi povedali, da bo do 15. decembra letos zgrajena tudi nova telovadnica. Rekli so, da pri delu nimajo posebnih težav in zato ni bojazni, da šola in telovadnica ne bi bili zgrajeni do predvidenega roka. Te dni dela pri gradnji oziroma preurejanju in opremljanju šole nad Seminar za vodstva SZDL 80 delavcev. A. Ž. V začetku prihodnjega meseca bodo v Radovljici izdelali konkretni kratkoročni program občinske konference socialistične zveze. Da bi bil program res odraz najrazličnejših problemov, bodo v začetku prihodnjega meseca najprej pripravili seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL v občini. Na tem seminarju bodo razpravljali o nalogah in vlogi krajevnih organizacij socialistične zveze, o izpopolnjevanju oziroma razvijanju sistema samoupravljanja in o vprašanjih ki se nanašajo na smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Posebej pa bodo na seminarju spregovorili o delu krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Prav o teh bo- do razpravljali tudi na prihodnji seji občinske konference SZDL, ki bo predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra. Razen tega pa se pri občinski konferenci SZDL že sedaj pripravljajo na volitve, ki bodo prihodnje leto. V okviru izvajanja kratkoročnega programa pa bodo v občini razpravljali tudi o dosedanjem delu vodstev krajevnih organizacij socialistične zveze. Pri tej razpravi in sprejemanju sklepov napovedujejo tudi nekatere kadrovske spremembe. V zadnjem času namreč ugotavljajo, da so nekateri predstavniki vodstev krajevnih organizacij socialistične zvezo precej zanemarili delo v organizaciji. A. žalar Preurejena šola v Lipnlel bo sprejela pr»e učence 15. seplembra letos. - Foto: Perdan f«m, - nagra^ vas caka - po.ut.te nagrada vas caka _ poh.t.te nagrada vas caka - poh.t.te - nagrada vas caka - «>h.t.te - nagrada Zaradi večjega zanimanja kupcev PODALJŠUJEMO DO 2 5. AVGUSTA NAGRADNO prodajo NAGRADE: 1 GORENJE — ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK E-416 ŠAMPION 2. ZLATOROG — KOLEKCIJA TOVARNE ZLATOROG MARIBOR 3. ŠPECERIJA BLED — GARNITURA ZA TABORENJE KI JO PRIREJA Trgovsko podjetje ŠPECERIJA Bled skupno s tovarno GORENJE Velenje in ZLATOROG Maribor pralnih strojev GORENJE Stro|e lahko kupite v trgovini ŠPECERIJA Bled, Prešernova 11, poleg Kmetijske zadruge in marketu v Bohinjski Bistrici. Kupci, ki bodo v teh trgovinah kupili stroj Gorenje, bodo udeleženi pri Žrebanju nagrad. *>HrrrrH - hagmam* vas caka - pohitite nagrada vas caka - pohitite nagrada vas caka - pohitite - nagrada vas caka - pohitite - nagrada Praznik pod Krvavcem Prebivalci vasice Grad pod Krvavcem ta teden praznujejo svoj krajevni praznik. Ves teden se bodo vrstile številne prireditve. Na predvečer praznika, 14. avgusta, bodo po okoliških vrhovih zagoreli kresovi. Naslednji dan, na sam praznik, bodo obiskali grobove padlih borcev in vsa spominska obeležja ter položili vence. Osrednja svečanost bo v soboto, 17. avgusta, pri kmetu Matijovcu, kjer je bilo med vojno partizansko skrivališče. Za letošnji krajevni praznik pa bodo prebivalci vasice pod Krvavcem dobili tudi javno razsvetljavo od gostilne Kepic do vasi Dvorje in skozi vas Grad ob glavni cesti. Del razsvetljave v Dvori ah so uredili že lani, letos pa bo zagorelo 29 novih neonskih svetilk. -an Staršem v premislek Letošnji dopustni čas, ki bo kaj kmalu pri kraju, je kranjske organizatorje in ljubitelje otrok obogatil z novimi izkušnjami. Gre za celodnevno letovanje šolske mladine na Trsteniku. Bilo je koncem maja, ko je na nekaterih sestankih prišla na površje ta misel. Kranj je namreč že pravo mesto z vsemi elementi, ki j pogojujejo življenje v njem. j To zlasti velja za Zlato po- ! Ije, Vodovodni stolp in stari del mesta, kjer ni polj, niti vrtov in otroci nimajo kam, razen na cesto. Starši pa so večinoma zaposleni. In šolske počitnice so zanje nova skrb — kam z otrokom, kje naj ga zaposlijo, kje se bo igral, kod se bo potepal. Med šolo so bili doma vsaj določene ure brez skrbi. Da bi pomagali staršem, oteli otroke dvorišč in slabih vplivov ter tudi morebitnih j nesreč na prometnih cestah, se je zamisli celodnevnega letovanja oprijela občinska zveza društev prijateljev mladine. Ustanovljen je bil poseben odbor. Priprave so stekle. Na trsteniški, lepi, novi šoli so bili zagotovljeni prostori, posebej osposoblje- Na Orehku in Drulovki bodo praznovali Prebivalci Orehka in Drulovke bodo v nedeljo, 18. avgusta praznovali krajevni praznik kot spomin na ustanovitev prvega odbora OF na tem območju 1941. leta. Ob pol devetih bo slavnostna seja krajevne skupnosti, uro pozneje pa odkritje spomenika 22 žrtvam fašizma. Spomenik je bil zgrajen v veliki meri s sa-nioprLs;rivkom občanov, del pa je prispevala KS in občinski odbor ZB. Ob odkritju spomenika bo kulturni program, v katerem bo sodeloval pevski zbor iz Stražišča, godba na pihala in recitatorji . J. K. na kuhinja, ter zagotovljena kuharica. Za strokovno spremstvo so bili pripravljeni starejši taborniki, planinci in več mlajših pedagogov. Izdelan je bil program zabavnega življenja z vsakodnevnimi izleti, igrami na obsežnih jasah itd. Strokovno je bil izdelan jedilnik, z Av-toprometom zagotovljen redni prevoz, hkrati je steklo obveščanje. Po vseh štirih kranjskih šolah je šel poziv na otroke in starše, zavzele so se vse krajevne skupnosti in društva prijateljev mladine, RK, socialna služba, v Glasu je bil pravi propagandni članek, lepaki so viseli na na j prometne j ših krajih in bil je že pomislek, kaj če bo preveč prijav. Posebno še, I ker so bili pogoji za starše zelo ugodni. Otroci bi od ha- \ jati iz Kranja ob navadni šolski uri zjutraj in se vra- | čuli zvečer ob 19. uri. Na Trsteniku bi imeli kosilo, malico, vse strokovno spremstvo, se igrali ves dan v zdravem in varnem okolju. Za vse j to bi starši prispevali samo I 3 N dinarje. Seveda bi bili resnični stroški skoraj še en- ' krat večji. Vendar za to ni I bilo strahu. j Mesec dni so tekle priprave. In nazadnje — prijavljenih je bilo samo 5 otrok; 3 iz Planine in 2 iz Centra. Vse je bilo treba odpovedati. Ko so na seji odbora pri zvezi društev prijateljev mladine z grenkobo ocenjevali to izkušnjo, so se hkrati tolažili, da so pač življenjski pogoji dandanes drugačni, boljši, da staršem taka pomoč ni več potrebna. Vedno več je družin, ki si lahko privoščijo skupni dopust, vedno več je osebnih vozil s katerimi potujejo na izlete, drugi pošiljajo svoje otroke v kolonije, k sorodnikom na deželo in podobno. Vendar se je težko sprijazniti samo s tem. še vedno je veliko takih družin, ki nimajo vozila, ki ne hodijo na morje. Morda je del te neprijetne izkušnje posledica prekratke, nezadostne agitacije. Prav gotovo pa je del tudi na starših, ki jim to lahko služi v premislek. K. Makuc Mladina v delovnih organizacijah Sedanji položaj in neučinkovitost terjata reorganizacijo Vzporedno s kopico težav v delovnih organizacijah se je v zvezi mladine pokazala okrnelost in neučinkovitost predvsem v političnem delu. Zato m čudno, da postaja mladinska organizacija vse bolj in bolj institucija turizma in zabave. Večina mladine je depolitizirane. Njihovo zanimanje za dogajanje v podjetju, za sodelovanje in odločanje v okvirih samoupravnih mehanizmov plahni. Ni redkost slišati trditve, da je samoupravljanje stvar strokovnjakov. Ali ni tako mišljenje izraz težnje po spreminjanju samoupravnih odnosov v mezdne odnose. V mnogih delovnih organizacijah kranjske občine so programi dela mladine dobro, premišljeno in pošteno sestavljeni; prežeti z mladini prirojeno revolucionarnostjo in neizmerno željo po ureditvi odnosov znotraj delovnega kolektiva. Da ni zaželenega uspeha, je več vzrokov; neustrezna organiziranost mladih, slab kadrovski sestav vodstev, zapostavljanje konkretnih in življenjsko važnih vprašanj mladine ali golo hlastanje za materialnimi dobrinami. Dogaja se, da se posamezniki ali skupina loti posamezne akcije. Končnega rezultata ni. Verjetno so delali preveč donkihotsko ali postali žrtve tistih sil v .tovarni, ki si laste oblast. V kranjskem Merkur j u mladinska organizacija nima pravega vpliva in vloge. Večji je vpliv vodstva kolektiva na organizacijo. Mladi na sestanek sploh ne pridejo, »ker končno vsakemu dobro gre«. Podobno krizo preživljajo tudi ostale družbene organizacije v podjetju. Kakor pravijo, »na tiho rovari j o proti nepravilnostim, ne spregovorijo pa na sestankih«. Mogoče je temu kriva neobveščenost, saj njihovo notranje glasilo Merkurjeve novice ne izhajajo več. Kako delajo v IBI-ju? Zveza mladine in njeno delo je zadnje mesece v stagnaciji. Kljub velikim prizadevanjem vodstva organizacije, za družbeno politično delo niso uspeli pridobiti večjega števila mladine. Nekaj mladincev je članov samoupravnih organov. Zanje so organizirali seminar, vendar zanj ne kažejo prevelikega -zanimanja. Poseben, da ne zapišem težak je položaj mladine v Projektu. S predstavniki občinskega komiteja mladine sem se udeležil zbora Pro-jektovc mladine. Iz njihovih, prepričan semy odkritosrčnih bseed sem razbral, da imajo veliko volje do dela. V organih in organizacijah podjetja nimajo prave podpore. Večina mladinske orga- j nizacije sloni na ramah predsednika. Sindikat je organizaciji obljubil denarno pomoč, vendar je pozneje svoj sklep preklical. Mladinci so sami uredili okolico samskega doma. Sindikat jim je zagotovil, da bo vsem plačal izlet. Izlet so sicer organizirali, a je moral predsednik komiteja založiti lasten denar, »če koga vprašam«, pravi, »kje je denar, mi enostavno odgovori: Nimam časa, to bomo uredili drugič.« Še in še so govorili. O osebnih dohodkih in delitvi, o sprejemanju v ZK, o udeležbi mladih v samoupravnih organih. Prav gotovo bodo morali mladinci v Projektu najprej utrditi svojo organizacijo in z razgovori na samoupravni osnovi urediti odnose z vodstvom podjetja in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na zadnji seji občinskega mladinskega komiteja so sklenili, da se predkonferen-1 čna aktivnost začne že sedaj, ne pa šele septembra, ko bi morale biti konference že sestavljene. V vsaki organizaci' ji bo potrebna dovršena analiza sedanjega stanja in ugotoviti, kakšni so interesi mladih. Rezultati ne bi smeli obtičati v vodstvenih krogih mladine, ampak se obravnavati na zborih mladine. Predvsem je v mladinski organizaciji potrebna boljša veščenost. Resnica je, da bo reorganizacija pomenila bore malo, če ne bomo vzporedno z njo reševali problemov, ker ravno ti zahtevajo reorganizacijo. Jože Košnjek ckb GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE § dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti nad 82.000.— n din dne 14. 8.1968 in 14. 2. 1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsako mesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Danvil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. Želje kamniških občanov uresničene Asfalt do žičnice na Veliko planino Po dolgih letih želja kamniških občanov, turistov, prebivalcev Ljubljane in širše Slovenije ter vseh ljubiteljev slovenskih gora, zlasti še ljubiteljev čudovite doline Kamniške Bistrice z Veliko planino in Kamniškimi Alpami so za kamniški občinski praznik odprli 5,3 kilometra asfaltirane ceste Stahovica — Kamniška Bistrica. Cesta je modernizirana do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. Omenili smo žet da je ideja o modernizaciji te ceste znana že vrsto let, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni prišlo do njene uresničitve. Prvi korak k modernizaciji ceste Stahovica — Kamniška Bastrica je bil opravljen leta 1963, ko so izdelali program modernizacije in strukturo financiranja omenjene ceste. Tako je ta Program predvideval, da bodo cesto modernizirali z 280 milijoni starih dinarjev, denar pa naj bi po tem programu prispevala kamniška občinska skupščina, bivši okrajni cestni sklad ter republiška skupščina SRS. Leta 1963 in naslednje leto so za utrditev in razširitev cestišča do kamnoloma v dolžini 3 kilometrov porabili 150 milijonov S din. Vendar pri tem je ostalo vse do lanskega leta. Medtem je bila ta Pomembna turistična cesta Predmet številnih razprav in očitkov. Da bi tem očitkom napravili konec, se je kamniški občinska skupščina na svoji prvi seji v lanskem letu odločila, da cesto uredi in modernizira. Delati so začeli takoj po sklepu skupščine in skupna investicija je znašala 148 milijonov S din. S temi sredstvi so lahko asfaltirali del ceste do kamnoloma in razširili nekatere zavoje. Letos pa se je kamniška občinska skupščina odločila, da cesto modernizira do spodnje postaje žičnice in za ta namen zbrala 179 milijonov S din. Ker pa je področje, kjer poteka cesta, precej spolzko, so morali zgraditi še številne oporne zidove, kar pa je seveda podražilo gradnjo. Kot rečeno, cesta od Strahovice do spodnje postaje žičnice na Veliko planino je že izročena svojemu namenu, gradnjo oziroma modernizacijo pa bodo nadaljevali še letos od tovorne postaje žičnice do Kamniške Bistri- ce. Do sedaj je bilo vloženo 518 milijonov S din, za nadaljnjih 2,7 kilometra ceste pa bo potrebnih še okoli 120 milijonov S din, s čemer bo skupna investicijska vrednost modernizacije ceste Strahovica — Kamniška Bistrica znašala 630 do 650 milijonov S din. Kaj pa kamniški občani lahko pričakujejo od te ceste? Odgovor je kratek: večje zanimanje za razvoj go-tinstva in turizma na tem področju naše republike, sama kamniška občina pa si lahko obeta večje gospodarske uspehe. Ta predvidevanja pa so prav gotovo upravičena, saj trgovina, gostinstvo in turizem vsako leto prinašajo več denarja in ta ko povečujejo svoj delež v narodnem dohodku kamniške občine. V. G. Nova trasa ceste v Mostali zahteva rušitev dveh hiš V Mostali in Žirovnici smo te dni opazili delavce podjetje Slovenija-ceste, ki že merijo novo traso bodoče ceste. Vse kaže, da se bodo dela ali vsaj vse priprave za delo kmalu začele. Znano je, da od tromeje v Ratečah do Ljubljane ni nevarnejšega in težjega dela ceste kot je primer v Mostah. Cesta v Mostah je na nekaterih delih tako ozka, da se težko srečala dva avtobusa ali tovornjaka. Investitor novega odseka ceste v Mostah je sklad za ceste SRS, delno pa tudi jeseniška občina. Maja letos je bil v Mostah lokacijski ogled, kjer so si zainteresirani organi na kraju samem ogledali, kje naj bi bila speljana nova cesta in kje naj bi bil nov most. Takrat so krajevni činitelji predlagaii pred- Težave zaradi nasilnih vselitev Redko se na naših sestankih razpravlja o problemu stanovanj za samce. Tudi v tisku navadno objavljamo le podatke, ki se nanašajo na problem družinskih stanovanj. Sindikat jeseniške železarne pa je na zadnji konferenci posvetil pozornost tudi temu vprašanju. Po vojni je bilo na Jesenicah zgrajenih 1522 stanovanjskih enot, ki jih je financirala železarna. Pri stanovanjski komisiji železarne je bilo do letošnjega aprila vloženih 744 prošenj za stanovanja; 82 delavcev prosi za trisobno, 396 delavcev za dvosobno, 200 delavcev za enosobno in 66 delavcev prosi za garsonjere. Od 744 prosilcev je 91 takih. ki že imajo stanovanja, vendar prosijo za zamenjavo stanovanja. Zelo privlačna oblika gradnje stanovanj je finančna soudeležba prosilca stanovanja. Na razpis železarne za finančno soudeležbo pri gradnji stanovanj oktobra 1966. leta se je prijavilo 200 delavcev. To je nedvomno znamenje, da večina delavcev varčuje za stanovanje. Različne socialne okoliščine (nizki osebni dohodki, veččlanska družina, v kateri je zaposlen samo en član itd.) pa vplivajo na to, da mnogo ljudi kljub skrbnemu varčevanju ne more priti z lastnimi sredstvi do stanovanja, zato je soudeležba privlačna in sprejemljiva za prosilce stanovanj. so jeseniški trgovci zadovoljni s prometom? Preseneča nas podatek, da 16 poslovalnic trgovskih podjetij jeseniške občine ne dosega lanskoletne realizacije Prometa. Trgovci sicer hitro Postrežejo z izgovorom, da je to posledica nizkih oseb-n'h dohodkov delavcev železarne, kjer je zaposleno prek 5000 občanov jeseniške obči-ne- Toda opravičilo ni na trdnih temeljih, saj statistič-m podatki železarne nedvomno kažejo da kljub znani kri-g osebni' dohodki delavcev železarne rastejo. pa si po vrsti oglejmo letošnjo bilanco jeseniških trgovskih podjetij. Trgovsko P°djetje Ro/.ca :ma 16 prodajaln, od tega jih samo ttH dos^ga ali presega lanskoletno mesečno poprečje. Podaje Je imelo lani v prvem PWletju 814 milijonov S din Prometa, letos pa le 775 mi-njonov S d. n oziroma 39 mi-llJonov S din manj kot v Prvem lanskem polletju. Trgovsko podjetje Zarja je lani v prvem polletju realiziralo 1082 milijonov S din, letos v prvem polletju pa le 1048 milijonov S din oziroma 34 milijonov S din manj kot lani. Od 15 prodajaln lanskoletni promet ne dosega 13 poslovalnic. Trgovsko podjetje Delikatesa je edino, ki je zabeležilo porast prometa. V prvem polletju lani so realizirali 543 milijonov S din, letos pa 575 milijonov S din, oziroma 32 milijonov Sdin več kot v prvem lanskem polletju. Samo tri poslovalnice tega podjetja ne dosegajo lanskoletnega poprečja prometa. Med te spada ribarnica. Močan vpliv na izpad ali porast te ali one poslovalnice imajo nove trgovine. K tej trditvi navajam naslednje: kakor hitro je Zarja na Koroški Beli odprla novo sa-ii.opostie/no trgovino, je znatno opadel promet v stari poslovalnici Rožce v tej vasi. Nasprotno pa je Rožca z novo samopostrežno trgovino v Žirovnici zabeležila znaten porast prometa v Žirovnici, medtem ko je opadel promet v sosednji samopostrežni trgovini Delikatesa. Še bolj otipljiv primer nam ponazori promet v novi samopostrežni trgovini Delikatese na Breznici. V primeri s staro poslovalnico na Breznici je v novi promet porastel za 90 do 100 odstotkov. Medtem ko so v stari lani realizirali od 2 do 3,5 milijona S din prometa mesečno, se v novi promet giblje od 6 do 8 milijonov S din mesečno. Zaključek je na dlani: trgovcem se vsaka investicija obilno obrestuje, počasno obračanje denarja in omahovanje do novih in modernih poslovalnic pa kaznuje. Navedeni primeri to potrjujejo. J. Vidic Samski delavci in delavci, ki živijo ločeno od svojih drttžin (npr. delavci iz drugih republik), stanujejo v j samskih domovih železarne. V teh domovih je 767 ležišč, j V samskem domu Straža je 260 ležišč, v samskem domu Piuvž 165, v kadrovskem domu 118, v samskem domu na Koroški Beli 116. Drugi domovi pa so manjši. Toda stanovanjski sklad samcev se zmanjšuje z nasilnimi vselitvami. V samskem naselju Straža je 40 ležišč in v baraki Skopje 12 ležišč zasedenih brez dovoljenja, čeprav je nasilne vselitve obravnavalo sodišče, problem ni tako enostaven. Družina z otroki se ne more postaviti na cesto, praznili stanovanj pa ni. V večini primerov so posredi delavci, ki so prej kot samci stanovali v teh domovih, kasneje pa so se poročili in povečali družino. Brž ko so v samskem domu opazili prazno sobo, so se vanjo vselili s člani družine. Sicer pa podatki kažejo, da je v teh domovih še vedno dovolj prostora za samce. Kljub nasilnim vselitvam železarna še vedno razpolaga v domovih s 715 ležišči za samce, poprečna dnevna zasedenost v samskih domovih zajema 665 ležišč, kar pomeni, da je dnevno še vedno prostih 50 ležišč. Ob začaranem krogu samcev, ki stanujejo po raznih domovih in z nasilnimi vselitvami rešujejo svoj problem, naj posredujem naslednjo resnično anekdoto: Znanega beograjskega umetnika so prijatelji, vprašali, zakaj se ne poroči. »Zato, ker nimam stanovanja,« je odgovoril umetnik. »In zakaj nimaš stanovanja?« so ga še naprej spraševali prijatelji. »Zato, ker nisem poročen,« je pojasnil umetn.k. J. Vidic stavnikom cestnega sklada, naj bi se pri projektiranju ceste upoštevali kriteriji, ki se upoštevajo pri projektiranju cest, rezerviranih za motorna vozila. Cestni sklad se s to pripombo ni strinjal, zato je izdelal novo varianto rekonstrukcije ceste v Mostah. Republiški sekretariat za urbanizem je že izdal odločbo o lokaciji ceste. Cestni sklad SRS je takoj zatem razpisal licitacijo in poslal gradbenim podjetjem v Sloveniji idejne projekte. Idejni projekti so poslani 1. SGP Slovenija ceste, 2. GIP Gradiš Ljubljana, 3. Tehnogradnja Maribor, 4. Metalna Maribor, 5. ZGP Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, 6. SGP Primorje Ajdovščina, 7. SGP Pionir Novo Mesto in Cestnemu podjetju Kranj. Iirvestitor (Sklad za ceste SPvS) bo z neposredno pogodbo oddal v delo rekonstrukcijo ceste v Mostah najboljšemu ponudniku po sistemu inženiring s ceno na ključ po določenih pogojih. Po tem sistemu (sistemu inžiniring) investitor preskrbi samo odločbo o lokaciji na podlagi idejnega načrta, izvajaier pa vse drugo kot npr. gTaviif projekt, gradbeno dovoljenje, mora urediti odkup zemljišč ipd. Gradbena podjetja morajo svoje ponudbe poslati do 15. avgusta letos. Po tem datumu bo že znan izvajalec del. Dolžina rekonstrukcije ceste znaša 1636 m in bo za okrog 300 m krajša od sedanje relacije po ovinkih. Od tega bo nov most prek potoka Završnica dolg 156 metrov, most prek grape Ratibovec pa 33 metrov. Pri tem je pomembno to, da bo odcep nove ceste že pri prvih hišah v Zirovnicii ne pa šele na prvem ovinku v Mostah, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Nova cesta bo speljana levo od prvega križišča v Mostah, kjer se odcepi cesta za Žirovnico (smer Kranj - Jesenice). Na tem ovinku pa je bilo doslej tudi največ prometnih nesreč. Zaradi nove ceste bosta porušeni hiši in gospodarsko poslopji v Mostah, in sicer hišna št. 5 in 16. J. Vidic ENTRAL Vsak četrtek od 15 JO do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. »————————— Letos že tretjič Dan narodne noše v Kamniku Turistično društvo iz Kamnika bo 1. septembra pripravilo Dan narodne noše v Kamniku. Ker je ta prireditev letos že tretje leto in ker jo nameravajo obdržati tudi prihodnja leta, smo naprosili predsednika kamniškega turističnega društva dr. Svetozarja Frantarja, da nam je povedal, kakšen je namen te turistične prireditve. »Naj v začetku omenim program letošnjega dneva narodne noše. V nedeljo, 1. septembra, bo zbor narodnih noš, nato pa bo predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec sprejel predstavnike posameznih skupin narodnih noš. Popoldne bo sprevod narodnih noš po kamniških ulicah in nastop folklornih skupin iz Rezije, Črnomlja, Prekmurja in Kamniške Bistrice.« »Kakšen namen ima ta prireditev?« »Dan narodne noše naj bi bil odslej tradicionalen in želimo, da bi bil to zbor vseh narodnih noš Slovenije in narodnih noš zamejskih Slovencev. Skratka glavni namen te prireditve je v tem, da iz vseh krajev Slovenije in slovenskih domov zberemo narodne noše in narodno blago na enem mestu. Dan narodne noše naj bi v prihodnjih letih prerastel v nekak festival, ki bi trajal tudi več dni, na njem pa naj bi v sprevodu in folklornih nostopih sodelovalo čimveč skupin narodnih noš. Vendar tudi, če se bo ta prireditev razširila, ne bomo zametova-li poudarka na originalnosti narodnih noš. VEČ KOT 600 NARODNIH NOS »Letošnji Dan narodne noše je že tretji po vrsti. Zanima me, kakšna je bila udeležba narodnih noš prejšnja leta in kakšno udeležbo pričakujete letos. In še, odkod bodo prišle narodne noše?« »Na prejšnjih dveh prireditvah se je vsakokrat zbralo skoraj po 600 narodnih noš, vendar pa letos zaradi izrednega zanimanja pričakujemo, da bo to število močno naraslo. V Kamniku bomo lahko 1. septembra občudovali narodne noše iz slovenskih krajev od Trsta do Gorice, iz Rezije, Ukev v Kanalski dolini, iz Zahomca v Ziljski dolini, narodne noše iz vse kamniške okolice, iz okolice Ljubljane, Sodražtce, večja skupina bo tudi iz Ra-domlja, Lukovice, Domžal, Trzina, Mengša, Škofje Loke, Podgorja, Kamnika in verjetno tudi iz zgornje Gorenjske.« Iz vsega tega lahko ugoto-tovimo, da se ljubiteljem in občudovalcem našega narodnega blaga in narodnih noš v Kamniku obeta Isvojevr-sten užitek, ki se ga včasih niti ne da dovolj slikovito in verno opisati, temveč je takšno prireditev treba videti s svojimi očmi. In na koncu še vabulo kamniškega turističnega društva vsem tistim, ki imajo doma narodne noše in bi radi sodelovali na tej prireditvi, da turističnemu društvu Kamnik najkasneje do 20. avgusta sporoče svoje prijave in pogoje udeležbe. Vili G. Ob razstavi slikarja Janeza Potočnika v galeriji Loškega muzeja Delo tridesetih let Potopisi so vedno zanimiva reč. Oris krajev, ki jih je nekdo obiskal, stvari, ki jih je doživel, pritegnejo pozornost bralca in poslušalca. Toda slikovni zapis poti, likovni prikaz tridesetletne dejavnosti nekega umetnika, je spričo svoje nenavadnosti še toliko bolj privlačen. In prav v tem je draž razstave slikarskih del Janeza Potočnika, katere otvoritvi smo prisostvovali minuli petek zvečer. Umetnik, doma iz okolice škofje Loke, je po stenah galerije na loškem gradu razobesil 37 svojih slik. Razen dveh, treh izjem (Portret F. Dolenca, Moja mati) je na vseh po vrsti najti motive iz narave (Jama na trati, No- Dostojen prikaz ljudske ustvarjalnosti V torek, 6. avgusta, je ansambel narodnih plesov in pesmi TANEC iz Skopja po folklornem festivalu v Kopru ter obisku v Križankah gostoval tudi na Bledu. V festivalni dvorani je priredil celovečerni koncert narodnih plesov in pesmi Jugoslavije. Omenjeni ansambel ki skupaj s KOLOM in' LADOM predstavlja sam vrh jugoslovanske poustvarjalne tvornosti etnografsko folklornega žanra, je doslej že nekajkrat obiskal Bled in občinstvo vedno znova navdušil. — Nekaj podobnega je bilo tudi minuli torek. Obiskovalci, med njimi zlasti tuji gostje, so izvajanje mladih makedonskih umetnikov sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem. V svoji vnemi, da ohranijo vtis s te zanimive prireditve, so pridno snemali različne prizore in odrske situacije. Folklorni zbor TANEC iz Makedonije je na zadnjem blejskem koncertu izvajal zelo bogat in pester spored. Iz svoje bogate zakladnice naštudiranih plesov in pesmi je najbolj izčrpno predstavil Makedonijo, medtem ko so biLi na sporedu tudi plesi iz Srbije, Kosmeta ter Hrvatske. Značilno za makedonsko predstavitev plesov je, da jih je skopski folklorni zbor izvajal v dokaj pristni arhaični obliki, brez odvečnih koreografskih pridevkov in sti-lizacij. Prav zategadelj je celotni nastop učinkoval toliko bolj pristno, elementarno ter z obiljem ljudskih izraznih elementov in ritmičnih kombinacij. K temu so v veliki meri prispevali tudi originalni zvočni učinki, izvedeni z ljudskimi glasbili. Lahko rečemo, da je nastop makedonskih umetnikov tako plesalcev, ikistrumontalistov ter pevk zelo dostojno ter izvirno predstavil našo ljudsko folklorno dediščino, saj je v sedanji garnituri izvajalcev našel zares dostojne izvajalce. Iz skupnega izvajalskega sporeda je moč tudi ugotoviti, da umetniško vodstvo Kamniško turistično društvo bo v nedeljo, I. septembra priredilo Dan narodne noše, na katerem se bo zbralo več kot 600 narodnih noš iz Slovenije, Koroške in slovenskih krajev ob italijansko jugoslovanski meji. Naš posnetek je z lanskega Dne narodne noše, ko so se vse narodne noše v povorki po kamniških ulicah pokazale množici obiskovalcev, (vig) zbora vztraja na svojem ustaljenem konceptu: predstaviti javnosti nepotvorjen in obenem čimbolj pristen plesni izraz, hkrati pa dovolj su-gestiven ter izpoveden. To jim je sicer tudi uspelo, vendar gotovo s temeljitim študijem ter preučevanjem in seveda na škodo spekta-kularnemu blesku, ki je navadno zelo mikaven za prireditelja, in izvajalca, posebej pa še za gledalca. Makedonski narodni folklorni ansambel je pri oživljanju ljudske \4?tvarjalno-sti in ljudskega melosa opravil v skoraj dvajsetih letih obstoja neprecenljivo po membno delo. Ustanovljen je bil 1949. leta in bo tako prihodnje leto praznoval že 20-letnico obstoja ter intenzivnega delovanja. V tem času je opravil na stotine nastopov doma in v številnih državah Evrope, Amerike, Azije in Afrike, obenem pa se je s KOLOM ter LADOM povzpel mod najboljše profesionalne zbore te vrste v Jugoslaviji. J. B. Tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki Na Goreljku prj gostišču Ob tabornem ognju se bo v nedeljo zbralo približno 12 harmonikarjev — amaterjev iz Bohinja. S tekmovanjem želijo obuditi staro gorenjsko glasbeno zgodovino i« stare običaje vaških godcev. V strokovni komisiji bodo znani slovenski glasbeni delavci, m sicer: Avgust Stanko, Boris Kova čič, Hinko Košak in Nino Robič; vsi člani in sodelavci RTV Ljubljana. Začetek tekmovanja harmonikarjev bo ob 10. uri. če bo slabo vreme pa bo prireditev prihodnjo nedeljo. vembrski dan, Trenta, Jes na Krasu . . .) ali pa up dobitve slikovitih zgradb streh in ulic (Zima v Beogradu, Iz Benetk, Županova žaga, Kapucinski most itd.) Iz prikazanih umetnin je moč razbrati, kje vse je slikar bival zadnja tri desetletja. Kot drugi na fotografijah, tako Potočnik v slikah odnese S seboj delček nekega kraja, neke pokrajine, vzdušja, v katerem je daljši ali krajši čas živel. Na razstavljenih delih prevladujejo svetle, žive barve. Motivi so izrazito realistično prikazani, slikar niti za hip ne odstopa od tega sloga. Neobičajno pri vsem tem je, da uporablja posebno tehniko. Verjetno pod vplivom Groharja, vzornika iz mladih let, je pri nekaterih delih raje segel po slikarski lopatici kot pa po čopiču. Nastali so rahlo impresionistično obarvani slikovni zapisi. Slika na lesonit ali vezano ploščo, le nekaj je vmes akvarelov. Zapis o razstavi pa ne bo popoln, če vsaj v kratkem ne spregovorimo o življenjski poti avtorja. Janez Potočnik se je rodil leta 1892 v škof j i Loki. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval tod, ga najdemo na ljubljanski realki in pozneje na dveletni Ma-hrovi trgovski šoli. Ivan Grohar mu je prvi vcepil ljubezen do slikanja. Le-ta je tudi prepričal Potočnikove de* mače, da so sinu omogočili študij na slikarski akademiji v Miinchnu. Po dveh letih se je vrnil domov in za nekaj časa slikarstvo obesil na klin. Bil je mlinar in kasneje trgovec z usnjem, vse dokler ga leta 1934 barve in čopič niso zopet zamikale. Dve leti je potem študiral na beo* grajski slikarski akademiji ter obiskoval še poseben tečaj risanja. Leta 1940 je odšel v Benetke, od koder pa so ga kmalu izgnali. Potem je potoval po Bosni. Okupacija ga je zatekla v Beogradu. Po osvoboditvi, od leta 1945 do 1947, je poučeval risanje v škofji Loki, nakar so ga premestili v Hipi k ir1 nato v Tomaj. Tu je tudi kot likovni pedagog — služboval vse do upokojitve prod tremi leti. Janez Potočnik je doslej dvakrat razstavljal; leta 1940 v Beogradu in nato drugi* šele letos v Novi Gorici. Lo čanom se tokrat predstavlja prvič. I. GuzelJ mm Te dni po svetu v PRAGA, 9. avgusta — Frazam, so predsedniku Titu in članom jugoslovanske partijske delegacije, ki je obiskala Češkoslovaško, pripravili veličasten sprejem. Sploh pa je bilo med bivanjem Tita v tej državi čutiti izredno prija* teljsko razpoloženje in spontano ter doživeto prisrčnost. CELOVEC, 9. avgusta — Na celovškem sejmu je bil jugoslovanski dan. Na tej letošnji sejemski prireditvi razstavlja iz Jugoslavije 40-podjetij, med njimi I4 IZ Hrvatske in 26 iz Slovenije. BONN, 9. avgusta — V Bonnu so se začela pogajanja Za ukinitev vizumov za jugoslovanske turiste, ki bi potovali v ZR Nemčijo. Ta olajšava pa ne bi veljala za tiste, ki bi hoteli v Nemčiji ostati na delu. RAVALPINDI, 9. avgusta — Pakistan in Gana sta izrazila pripravljenost da sodelujeta na konferenci neuvrščenih tO drugih miroljubnih dežel. ADIS ABEBA, 10. avgusta — V etiopskem glavnem mestu ie nekaj časa teko pogovori o prenehanju državljanske vojne v Nigeriji, vendar ti pogovori še niso Pripeljali do kakšnega sporazuma. Obe delegaciji, tako nigerijska federalna kot predstavniki Biafrc, še vedno vztrajata na svojih stališčih. Vzporedno s pogovori pa se v Nigeriji začela nova ofenziva zvezne nigerijske vojske, ki bi rada pred sklenitvijo mirovnega sporazuma zavzela čimveč ozemlja. BEOGRAD, 10. avgusta — Pred nekaj dnevi so uporniki v Južnem Jemenu sestrelili letalo z jugoslovanskima pilotoma Cirilom Križnarjem ln Ivanom Sajevicem. Oba Pilota sta srečno preživela sestrelitev in sta sedaj v u jetrn šivu. Kot računajo, pa jih b°do kmalu izpustili oziroma zamenjali za nekaj ujetih upornikov. SPLIT, 10. avgusta — Na Atlantskem oceanu, med šPansko obalo in Azorskimi ot«ki sta trčili ameriška atomska podmornica in jugoslovanska ladja »Sea Lady«. *' i° je splitsko podjetje Bro-°°spag kupilo za staro železo. .Prvih vesteh je do trčenja Prišlo, ko je ameriška podmornica izplula na površino m močno poškodovala nišo ladjo. PRAGA, 12. avgusta — Na J°»sk v CSSR je dopotovala j"°dnonemška partijska de-*°gacija. V praških krogih Poudarjajo, da bosta delegatu CSSR in NDR izmenjali f-ncnia. zlasti še o položaju v CSSR. Ljudje Nixon ante portas Predvolilna kampanja v ZDA polagoma prehaja v zaključno fazo, fazo neposrednega spopada med kandidatoma obeh velikih strank. Konvencija republikancev v Miarni Beachu je minila brez presenečenj. Vse se je izteklo tako, kot so predvidevali strokovnjaki. S prepričljivo večino glasov (692 od 1333 možnih) je zmagal Richard Nixon. Treba je počakati še nekaj dni, da bomo spoznali tudi drugega »finalista velike dirke«, izbranca demokratov. Kdo bo to — Humphrev ali McCarthv? Toda pustimo varljiva ugibanja. Bolje bo, če si ogledamo portret Nixona, najbolj protislovne in hkrati najbolj nesrečne osebnosti ameriške politične stvarnosti. Danes 55-letni pravnik ima za seboj dolgo in pestro kariero. Za časa Eisenhovverje- ve vladavine je bil podpredsednik. Po mnenju poznavalcev ta funkcija v ZDA ne pomeni mnogo, toda ambicioznemu Nixonu je bila dobra šola politične strategije in taktike. To se je izkazalo leta 1960, ko si je uspel priboriti zaupanje republikanske stranke. Izbrali so ga za svojega kandidata na takratnih predsedniških volitvah. V spopadu z demokratskim senatorjem Johnom Kennedv-jem je le za las zgrešil predsedniški stolček. Nasprotnik je zbral vsega 119.000 ( 0,2%) glasov več. Po vseh pravilih igre bi s tem Nixonova politična kariera morala biti zaključena. Toda garaški Richard ni vrgel puške v koruzo. Ultra desničarska struja z Goldvvaterjem na čelu, ki je v naslednjih letih popolnoma prevladala v republikanski stranki, je na predsedniških volitvah leta 1964 doživela strahovit poraz. Nixonove politične delnice so zopet poskočile. Z bolj zmernimi, treznimi idejami se je vztrajno vzpenjal po lestvici možnih kandidatov in končno — pred dnevi — pristal na vrhu. Nixon je imel znotraj stranke tokrat dva tekmeca: guvernerja Ronalda Reagana in Nelsona Rockfellerja. Prvi, bivši filmski igralec iz Kalifornije, spričo svojih konservativnih idej ni imel nobenih možnosti na uspeh. Izkušnja izpred štirih let so le preboleče. Rockfeller, večkratni milijonar iz New Yor-ka, je zastopal najbolj liberalne kroge v ZDA. Njegov program spominja na politiko bivšega predsednika Johna Kennedvja. Če bi bil izbran za kandidata republikanske stranke, bi zanj poleg drugih prav gotovo glasovali tudi mnogi liberalni demokrati iz severnih držav. Toda konservativni in močni, že po tradiciji republikanski Jug bi mu obrnil hrbet. Zato tudi on ni sprejemljiva osebnost. Ostal je torej še Nixon, čigar zmerne ideje bolj ali manj ustrezajo vsem. Le-ta ima Trije Janezovi obrazi Prelistavam časopise. Iz dnevnikov, revij, magazinov, iz resnih časnikov in zabavnikov zro vame slavne osebnosti, idoli množic, rekorderji, politiki, junaki današnjega časa... Dan za dnem nas tisk podrobno seznanja o vsem, kar storijo, kar rečejo ti pomembni ljudje. Na rotacijskem papirju se vedno najde prostor za izčrpen opis telesnih mer vzpenjajoče se filmske zvezdice, če v Ameriki nekaj deset študentom uspe strpati se v ozko telefonsko govorilnico, je vesoljni slovenski narod o tem že čez nekaj dni izčrpno poučen. Da bi pa pisali o malem človeku, delavcu ali kmetu, ki si služi kruh z lastnimi rokami, to pa ne. Le kdo bi kaj takega dandanes še prebral? Saj takega našega nepomembnega občana nihče ne pozna — razen morda sosedov in tovarišev na delovnem mestu. Kljub vsemu sem se odlo-_ čil, da vam bežno, v nekaj vrsticah, predstavim Janeza. Možak je star 66 let, živi v Puštalu, predmestju Škofje Loke in doslej ni storil še nic »velikega«; ne piše romane, ne namerava poleteti v vesolje, postavil ni nobenega svetovnega rekorda, tudi kitare ne igra in nismo ga se videli na filmskem platnu. Samo časopise raznaša. Nosi jih od pošte do posameznih kioskov po mestu. Vsak dan, poloti in pozimi, v delavnikih in ob nedeljah, od 5. ure zjutraj dalje. Obložen z debelimi skladovnicami najrazličnejših listov — »punklni« jih imenuje sam — prehodi Škof j o Loko podolgem in počez. To je tisti sključeni mož, odet v zakrpan modri suknjič, pokrit z zamaščeno kapo, ki ga srečate na ulici, če slučajno kdaj navsezgodaj zaidete v dremavo jutro. Janez Notar je izučen za krojača. Nekdaj je tudi opravljal ta poklic, potem pa so ga invalidsko upokojili. Živi v hiši, ki so mu jo zapustili njegovi starš-:. Čeprav do nje ni speljana elektrika, lastnika to niti najmanj ne moti. Ob plamenčku slabotne Sveče je prav tako zadovoljen kot tisti, ki jim temo iz stanovanj preganjajo močne žarnice. »Časopise raznašam že 15 let«, mi je pripovedoval Janez. »Sam jih tudi sortiram, kajti treba jih je pravilno razdeliti. Vse skupaj je precej naporno delo. Vstajam že ob štirih zjutraj. Pozimi to ni prijetno. Cesto do kolen gazim sveže zapadli sneg. In mraz je tudi tak, da vse škriplje. Pa kaj bi! Ženske po trafikah me potrebujejo, nikogar ni, ki bi me hotel zamenjati. Pred tremi leti sem moral za dober mesec dni na Golnik. Zaman so prodajalke iskale novega raznašalca. Tega posla se vsakdo brani.« Za hip je pomolčal, potem pa pristavil: »Veste, najhuje je ob torkih, sredah in petkih. Takrat izide večina tednikov, pa zato je punklov več kot sicer. Kljub temu nekatere liste hitro prodajo — najhitreje TT, Tovariša in Glas.« »Saj res Janez, toliko različnih listov raznosite vsak dan. Ali jih tudi sami berete?« »Seveda jih berem. Skoraj vse. Nekatere imam naročene na dom. Eh, kar preveč jih je, predrago pride.« Prizadevni raznašalec za svoje delo dobi 15.000 starih din na mesec. Toliko mu dajo trafikantke, podjetje pa nič. Poleg tega prejema še 34 tisočakov invalidske pokojnine. »Nič preveč ni vsega skupaj« je menil Janez in rad mu verjamem. »S čim se poleg časopisov še ukvarjate? Imate morda še kakšnega konjička?« sem povprašal sobesednika, ne ve-doč, da bom s tem odkril še drug obraz, drugi jaz prijaznega možaka. »Moje veselje so ptički,« je odvrnil Janez in cei so mu zažarele. »Čudna zgodba je to. Pričelo se je pred leti, ko so otroci na mojem vrtu pri vodi našli taščico. Bila je vsa premočena in ni mogla vzleteti. Dali so mi jo in toplota v hiši je opravila svoje. Živalca si je brž opomogla, lahko bi jo spustil, a tega nisem storil. Ostala je, prosio letala po sobah ter veselo žvrgolola. Takrat sem se navdušil za ptice. Trenutno jih imam doma 19. Vseh vrst so, vseh barv. Nekatere pojejo, druije ne. Veliko dela je z njimi, toda ni mi žal časa.« Janez menda bolje pozna ptice kot samega sebe. Pripovedoval mj je o njih navadah, o značilnosti posameznih vrst in še marsikaj. Se tokrat resnično precejšne možnosti, da pride v Belo hišo. Naj mu demokrati postavijo nasproti Humphreva ali McCarthvja, Nixon ostaja favorit. Sedanji podpredsednik Humphrey uživa vso podporo Johnsonove admfc" nistracije, njegov politični program se tudi bistveno n3 razlikuje od uradnega. Kot je znano, pa zdajšna vladna politika mnogim Američanom ni več pogodu. Zato poznavalci menijo, da Hura« phrey, tudi če ga konvencija potrdi, ne bo uspel. Podobno je z McCarthvjem, do nedavna še skoraj neznanim senatorjem, katerega program je samo nekoliko spremenjena kopija zamisli pokojnega Roberta Kennedyja, Ves svet budno spremlja razplet predvolilnega boja 1 ZDA. To je razumljivo, saj nI nikomur vseeno, kdo stoji za krmilom ene od obeh vele sil, ki krojita usodo sveta I. Guzelj en tak članek bi lahko napisal, če bi hotel vse ponoviti, Toda omenil bom le tistOj kar je ljubitelj krilatih človekovih prijateljev pripomnil za konec: »Za ptičke ni vsakdo dober. Mnogo je namreč treba potrpeti. Jaz na primer imam doma vse nasmeteno, a me to ne moti. Prav zato pa ženske, ki so vse po vrsti neumne na red, ptičev ne trpijo. To je res, čeprav se čudno sliši.« 1 Portret starega Ločana pa bi ne bil popoln, če ne bi omenili še tretje stvari, ki igra važno vlogo v njegovem življenju — loterije. »Vsak mesec zmečem pre-i cej denarja za srečke državne loterije, za loto in za športno stavo,« je potarnal Janez. »Saj vem, da sem na škodi, da več zapravim kot dobim, pa vseeno rad igram, še dobro, da mi ni treba kupovati oblačil, sicer bi ne mogel shajati. Tako pa mi trafikantke in drugi tu in tam podarijo kakšno obleko, čevlje ali kapo. Včasih tudi kdo umre in tedaj dobim od svojcev kak kos njegove garderobe.« O Taksen je Janez. Samo-% svoj človek, posebnež v 0 svetu, kjer se vse nekam £ peha, kjer se vse vrti # okrog denarja. Nenavaden 9 je, ne pusti se motiti, ne 0 odstopa od svojega nači-0 na življenja, a tudi sam % nikogar ne ovira. Razna-© sanje časopisov, ptići in # loterija je vse, kar potre-9 buje, da je zadovoljen. ® Morda bi morali vsi mi # tudi imeti samo tri obra-% ze, morda bi se ne smeli # venomer pehati za nekaj, % riniti nekam navzgor. Po- # tem bi najbrž bili precej # bolj srečni I. G- Dvakrat »naj« NAJVIŠJA železniška proga na svetu je speljana skozi višavje Bolivijskih Kordiljerov. Povezuje Rio Mulato s krajema Potosi in Sucre. Njena najvišja točka je 4.880 m nad morsko gladino. NAJDALJŠA ravna železniška proga je dolga 350 kilometrov. Leži v južni Avstraliji in povezuje mesti Perth in Adelaide. BOGOMIL DEBELJAK TORE7 PREI/RZFJMO TO TOT MEDICIkISKO OR/SE MO ZFf RCLkl/CO ? OSKRBELO Z GOBIVO* i PRELETELO H'LJ*L „ NRL^FJL 7E VRLO VZHOpUlfrl OSZlH™ 7ZDEC£QP? Večje perilo za novorojenčke? V Sovjetsko zvezo so povabili mnoge tuje izdelovalce jopic in drugih oblačil za dojenčke, da bi s skupnimi močmi spremenili velikost perila. Sovjeti so namreč opazili, da so novorojenčki menda »večji« in »močnejši« kot pred leti. Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje in konec) Potem statistični podatki: o številu prebivalcev, hiš, o socialni strukturi itd. za točno določena leta. Sivec npr. nikjer ne omenja število kmetov v Mostah pred prvo svetovno vojno in danes. Spreminjanje socialne strukture bi prav na tak nučin lažje prikazal. Prav tako se s številkami da lepo prikazati veh kost kmetij in spreminjanje velikosti, število Parcel, velikost (poprečna) Parcel (tudi v gozdu) itn. Zelo zanimivi in le slabo obdelani so še odnosi med posameznimi socialnimi slo Ji na vasi nekdaj in danes, sodelovanje (ne le pri delu) med sosedi in ostalimi va-scani, odnos z domačo in tujo (priseljeno) inteligenco, kontaktiranje s sorodniki, znanci itd. Pogrešamo več povsem vsakdanjih, preprostih podatkov o izkoriščanju prostega časa. Pogrešamo podatkov o odnosih s sosednjimi vasmi, z najbližjim večjim centrom, s Kranjem in Kamnikom; ne o uradnih, institucionaliziranih odnosih, ampak o stikih ljudi z ljudmi. Koga ljudje na vasi najbolj spoštujejo in zakaj? Koga ne spoštujejo? Zakaj? Kaj se ljudje med seboj pogovarjajo ob raznih priložnostih? Kako je organizirano življenje in delo družine — včasih (večje družine) in danes? Itd. Vse polno je še stvari, o katerih še nismo pisali. Upam, da bo Glas s pomočjo vas, dopisnikov in bralcev, s teh področij zabeležil še marsikatero zanimivost! A. Triler Zvonovi zvonijo ob enajstih Zvonovi zvonika cerkvic-\ Spodnjem Otoku pri Rakijici že okrog 300 let zvo-mjo poldne ob enajsti uri. Ni. nce ne poskuša menjati ta stan _ običaj. Pravzaprav se morajo zvonenju zahvaliti, da je še vedno živa legenda o tem, kdaj so OtoČani začeli zvoniti ob enajsti uri. Cerkvica je na vzpetini nad vasjo. Konservator Av-sec meni, da je bila zgrajena v XIV. stoletju. Takrat je imela raven strop. Znano je, da je bila prva škofijska vizitacija cerkve 1631. leta. Cerkvica nosi na portalu letnico 1694; tistega leta so jo verjetno renovirah. Freske v cerkvi so iz XVI. stoletja. V davnih časih je bilo tam, kjer je zdaj vas, jezero. Hribček, na katerem je cerkev, je bil otok podoben Blejskemu. Zato so tudi vas imenuje Otok. Na otok, kjer je bilo verjetno svetišče, so vozili brodarji s čolni. Še danes se pri neki hiši, ki je bila v davnih časih verjetno na obali jezera, pravi pri Broščarju (od besede pri Brodarju). Predniki te hiše so namreč prevažali ljudi na otck, kjer je cerkev. Da je bilo tod res jezero, ni potrebno posebnega znanstvenega dokazovanja. Polja in travniki okrog vasi imajo le malo črne zemlje, takoj pod tanko plastjo črne zemlje pa je bel pesek, značilen za kraje, kjer je bila nekoč voda. O legendi, ki je v zvezi z zvonenjem, sem se ondan pogovarjal z vaščani. Ivan Jun-gerle, cerkovnik, sicer pa upokojenec in čevljar Jože Pangerc sta mi povedala, da ljudsko izročilo omenja zvo-nenje v zvezi z boji s Turki. Cerkev na hribčku, obdana z zidom, je služila kot trdnjava za boj proti Turkom. Tr>d so v naglici našli domačini zavetišče, ko so bežali pred sovražnikom. Ženske in otroci so v cerkvi molili, možje pa so se ob zidu bojevali na življenje in smrt s Turki. Neki takšen boj se je točno dopoldne ob enajstih uspešno končal za domače junake. Nekateri trdijo, da so ljudje, ko so videli bežati Turke, začeli od veselja zvoniti. V spomin na to zmago so odslej vedno zvonili ob enajstih, kar je ohranjeno še vse do dandanes. Po drugem viru pa so zvonovi začeli kar sami zvoniti. Seveda druga verzija nima nobene trdne podlage in je plod kasnejše zmesi »nadnaravne« volje in čudežev, ki so jo v tej ali drugi obliki posredovali ljudstvu srednje-vekovno religiozni ljudje. Nobenega dvoma ni, da je legenda in zvonenje resničen odsev življenja naših ljudi iz časa turških vpadov na naše ozemlje. Menda tudi na Šmarni gori zvonijo ob pol dvanajstih v spomin na podoben dogodek kot je to primer na Otoku. Marda nam bo kdo izmed bralcev pojasnil tamkajšnjo legendo. J. Vidic Cerkvica v vasi sp. Otok pri Radovljici — Foto: Vidic •■■■■■■■■■■■■■> ».■■■■■■■.n...i.miiiiii.iiiiiuniiiiRai>HDiiiiicmiiiiiiiHi>MiiniifiiiiHiiHHintiiiiiimiinniiiiii !!5KK!!"!!""!KI!""J"!"m^........■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■» ■ ■■.■»•»■■iijliiiii.......(...........■......... Luna - pokopališče prihodnosti Egon Eiermann, 61-Ietni profesor arhitekture — zgra-d|l je spominsko cerkev v Berlinu, nemški paviljon na svetovni razstavi v Bruslju ln nemško veleposlaništvo v Washingtonu — se je nad sedanjimi oblikami pokopava-nja zelo razhudil. Ugotovil je, da je pogreb »velikanski pomp« in milijonska »svinjarija«. Začel je obtoževati: kadar se ljudje zberejo ob krsti svojega sorodnika ali prijatelja, spremljajo ta dogodek same »nepravilnosti, ne popisne bedarije in burkaštvo«. Devetim svojim študentom na tehniški visoki šoli v Karlsruhe je za diplomsko nalogo dal nenavadno temo: nove oblike pokopavan ja. Raziskave so pokazale, da so predstave o spoštovanju umrlega preživele in v mnogih primerih v velemestih neizvedljive. Ena izmed arhitektovih učenk je povedala primer iz Milana, kjer buldožerji opravijo delo pogrebni-kov. Izkopljejo dolge jame, vanje polagajo krste in jih drugi dan zasujejo. Oda Bronk je naredila osnutek za veUkanski zid z majhnimi vratci, na katerih so napisana imena umrlih — 48 žar na kvadratni meter. Podobni so bili predlogi ostalih študentov. Vendar, profesorju so se zdeli premalo revolucionarni«. Zanj je vodilo: po smrti mrliča sploh ni več! »Toda kam s pepelom,« ga je vprašal nekdo. Karl-Heinz Vautz, njegov soštudent mu je znal odgovoriti: »Luna bo dobila novo vlogo v človekovem življenju — gotovo se bo odločil, da bo pepel pokojnikov pošiljal na mesec « — Svetujem ti, da ne ugasneš svetilke. Povezana je namreč z alarmnim sistemom v očetovi sobi. Miha Klinar: Mesta, C0 ** razcestja Domovina III. DEL 152 Razstava malih živali v Kranju Društvo rejcev malih živali je pred dnevi na dvorišču pri Grajzcrju nasproti Tekstilne šole odprlo razstavo malih živali. Obiskovalci si tam lahko ogledajo kokoši raznih pasem, golobe pismonoše, zajce, ježe in morske prašičke. Živali, ki so last raznih privatnih rejcev in ki so naprodaj, je ocenila posebna skupina strokovnjakov. Doslej si je razstavo ogledalo okrog 1000 ljudi. Odprta bo do 13. avgusta. c„n)0 zato Upr »Ljudje bi reikili, da sva pohitela ^fega. KVa Jakoba že odpisala iz življenja, še preden je rnrt ••. ega pa ne mo- rem. Ce me imaš rad . . .« »Kako bi te ne imel?« to^"" »Potem me boš imel rad tudi čez le ^! Xoda , . »Ne samo čez leto dni! Tudi čez * > giej, nisem več mlad . . .« »Tudi jaz sem že čez trideset.. •* ^?no iet0 M »Vidiš, prav zato, mislim, je vsako S?^ No. kako bi že rekel,« se Mateju zatika misel, ker *,tcprvega otrokPOVt>dal> da bi rad družino in seveda že prihodnjeKa .. , »gi ne želiš, da bi post asi a že prihodnje leto j*, teboj, m ' :im, Matej! Želim si otroka! OU ;,: ^ j.^. »Vidiš, in prav zato se ni treba 11(1 naju mera nunec oklicati in potem . • • . ' »Da, seveda! Ce pomislim s te stfa ^ iti: tu »Da, s te strani! S te strani mora ^ 0 SVa otrok, ki mu beva dala življenje. Dov° srečala in da se imava rada, zares rad3- »A mati? Kaj bo rekla mati?« , »K njej stopiva! Razumela naju P0- »A tvoji?« »Imam t amo očeta!« la tej!« Jutri, ze jutri sva ti čakala. ln jaz in da sva se „A f Že jutri . u-y »Zanj ves, da ti je rekel, da bi te ^ *i v hiši!« »To je bila šala!« Jfo mlade v hi&ii »Ne, ni bila! Prav tako kakor Ja*kđ<*i jih nje«*? ne samo mlade! Tudi vnukov si želi! VnU* JegoVl pnj*^, že imajo.« SVGtla iskra »Vnukov si želi?« se v Marijinih ^ ^ . <». »Da, vnukov, Marija,« se ji Matej Pn pri2m« k sebi v objem. . I(u . »Nikar. Matej! Domači so v kuhinj'' ^ost. priž . Toda Matej se ne zmeni za Marij^fc »W^n^° ^U in Marija tone v sladkost, iz katero J* Ptn k<* Ul nato jok, ki pretres<> hišo. (< »Jakob! Jakob! Moj nesrečni JakoD- To je materin krik. »Brat moj! Moj nesrečni brat!« To je Stefankin jok. »Marija, Marija, Matej;« se skrušena opoteče v izbo Rezi k a. »Jakoba, našega Jakoba so obsodili na smrt,« drži v roki razganjeno pismo, kakor da ga ponuja Mateju. »Jakob? O, sveti bog'-< zajoče Marija in se skruši za mizo. Hiša je polna joka in tožb. Matej skuša moliti, a ne more, marveč pobere razganjeno pismo, ki je padlo Roziki iz rok. Le počasi lahko razbere žagasto pisavo, ki priča, da tega pisma ni pisal vojaški kurat, marveč obsojenec sam: LJUBI DOMAČI, POSEBNO TATA IN MAMA! NE ŽALOSTITE SE PREVEČ! ODPUSTITE MI VSE. KAR SEM KDAJ STORIL NAPAK. TUDI TO, DA MORATE SEDAJ ZARADI MENE TRPETI. TO ME BOLI IN NE TOLIKO MISEL, DA BOM MORAL JUTRI ZARANA UMRETI. NAJ VAS TO, LJUBI TATA IN MAMA NE STRE! POSLEDNJE POZDRAVE VAMA, BABICI, MARIJI, ŠTEFI IN ROZIKI, BRATU ANTONU IN STEFANKINEMU SINU SLAVKU — VAS JAKOB. »Jutri zarana?« razbere Matej datum. »O bog, saj to je bilo že včeraj,« se zdrzne, nato pa poboža Marijo: »Marija, moja nesrečna Marija,« šepeta in se čuti sam nesrečnega, ker se je njegova in Marijina sreča oddaljila za celo leto ali še dalj . . . Potem pride večer. Ljudje so že zvedeli za nesrečo, ki je doletela Uršičeve. Prihajajo in jim s sočutjem segajo v roke. »Uršičevega bo ustrelili!« Novica, ki jo je pravkar prinesla Lizika, je kakor balzam na rane. ki skelijo kmeta Kragulja v duši že od dne, ko je zvedel, da sta morala njegova sinova zaradi pobega Uršičevega boljševika na fronto. »Torej ga je doletelo, kar je zaslužil!« momlja, ko s slastjo posluša, kako je ustrelitev Uršičevega dezerterja. udarila Uršičeve. »Prav jim je, prav! Se premalo jih je udarilo, še premalo,« mrmra zase, ker neče, da bi hči in žena opazili njegovo slast, tako zelo podobno tisti slasti, ki je pregrešna in ki se je človek, ki se ji vdaja, sramuje pred drugimi. Toda slast ga draži, čedalje bolj draži. Ne more doseči vrhunca, Če si sam ne bo ogledal trpljenja, ki drobi dezerterjovo družino. Zato mora ven v večer, da si bo od blizu ogledal bič, ki tepe Uršičeve, ljudi, ki so po njegovo krivi vse nesreče, ki se je zlila nanj in na njegova sinova. »Da, oni, samo oni so krivi, kajžarska svojat!« že dolgo skeli Kragulja naraščajoči ugled Uršičevih pri vaščanih, ugled, ki bi moral pripadati .samo njemu, najbolj veljavnemu, najbolj imovitemu kmetu daleč naokrog, pred katerim so se še lani snemali klobuki z glav, glave pa so klonile globoko na prsi, ker &p se bale, da jih bo moč, ki jo je izžareval, oslopila. Samo župniku in orožnikom so se h tako odkrivali. Danes pa, kane v Kraguljevo slast kaplja grenkobe, gredo ljudje mimo njega, kakor da ga ni in kakor da ni več bogat, najbolj bogat gospodar med Kobaridom in Breginjem. Ljudje pozabljajo, da je treba bogate spoštovati. Pozabljajo, da je bogastvo mera ugledu. Pa ne samo ljudje, tudi župnik ravna z njim kakor s kakim kajžarjem. Ondan, ko jo hotel s svojega sveta pregnati s psom Uršičevo najmlajšo, ga je oštel kakor kakega šolarja. »Najbrž je nunec pozabil, da je svet na obeh straneh ceste moj in da sem na svojem svetu cesar jaz in nihče drug.« Tudi to je te dni Kragulja razjedalo. Pravzaprav ga je župni-kova naklonjenost do Uršičevih začela zreti, že nekaj dni po nesrečnem dnevu, ko sta mu sinova pisala, da sta morala zaradi pobega nekaterih karantencev, med katerimi sta bila glavna Uršičev Jakob in neki Kosirnik, v pohodni regiment in na fronto, in ko so kmalu potem zgrabili zdaj že ustreljenega Uršičevega dezerterja, s katerim je hotel sam obračunati in tako maščevati nesrečo svojih sinov, a mu žandar j i niso pustili, čeprav se je pehal za zvezanima dezerter-jema v sam Kobarid, da bi pri glavnem stražmojstru dosegel, kar je hotel, a mu je stražmojster s pušknim kopitom pomagal skozi vrata prav tedaj, ko se je pripeljal stari Uršič s svojo hčerko, s tisto nem-škuto, ki hoče s šolami pogospoditi svojega sina. Z nunčevim kon.;em in kolesom sta se pripeljala stari Uršič in nemškuta, ki niti v cerkev ne hodi in ki je povrhu vsega še naročena na brezbožne prekocu^ke časnike. Konj in koleselj sta ga zbodla, tako da ni čutil pravega zadoščenja, ko je staremu Uršiču pokazal na zvezana dezerterja, čeprav je Uršič zlezel skupaj, kakor da ga je udarilo božje. Uršičevi so torej župniku več kakor on, ki daje farovžu bero, kakršne ne daje nihče, in ki je naposled še vedno cerkveni ključar. Župnik je najbrž na to že pozabil, a se bo že spomnil prihodnje leto, ko mu ne bo dal stare bere, če mu jo bo sploh še dal. Se žal bo nuncu, ko bo spoznal, od koga ima več! Uršičevi. za katere se poteguje zaradi tisto Marije, ki obliže vse oltarje v cerkvi, mu ne bodo dali celega peršuta, kakor ga sleherno leto dobiva od njega, gospodarja bogate Kraguljevine! Mogoče se bo tedaj spomnil, da se je postavil proti njemu, Kragulju, na stran Uršičevih, ki trpe brezboštvo pod svojo streho in ki imajo v svoji družini kar dva dezerterja, tega, ki ga ni več, in onega, ki se še vedno skriva pred cesarjevo pravico, oba prelomnika svete prisege, ki sta jo dala pred bogom presvetlemu cesarju. »Da, prelomoprisežnika prekleta!« Na to je zadnjič opozoril nunca, a nunec ga je samo prezirljivo pogledal, povabil Uršičevo najmlajšo, naj prisede, njemu pa zagrozil, da bo poskrbel, da bo prišel pri oblasti še ob tisto veljavo, ki jo kot volilni mož v občini še ima. In kot je videti, nunčeva grožnja ni ostala samo pri besedah." Ze včeraj je to čutil, ko je moledoval na glavarstvu, da bi ga sprejel glavar in mu pomagal s svojim vplivom pri vojaških oblasteh rešiti sinova in ju spraviti nazaj v zaledje. Ne bi šel tja, toda sinova je hotel ohraniti pri življenju. Prosila sta ga v pismu, naj ju za vsako ceno skuša rešiti iz frontnega pekla, ker ga drugače ne bosta preživela. Nikoli nista mislila., da j« vojna nekaj tako strahotnega, sta mu pisala. — Ne bova jo preživela ... Iz starega gasilskega doma bodo v Sp. Besni ci tako dobili nov dom družbenih organizacij Turistična zavist Na področju desetih vasi krajevne skupnosti Žirovnica je okrog 80 turističnih sob pri zasebnikih. Lani je imelo turistično društvo čez leto odprto recepcijo v prostorih avto-moto društva ob glavni cesti. V neposredni bližini recepcije je hiša predsednika turističnega društva. Na njegovi hiši se svetli napis •Room« (sobe). Prek ceste je napis za recepcijo, toda brez žarnice. Avto-moto društvo popravlja prostore in zato letos tam ni recepcije. Turistični delavci niso poiskali druge rešitve.'Zato danes občani govorijo, kako je pri predsedniku društva in nje- govih prijateljih vedno vse zasedeno, da jim turizem prinaša izdatne dohodke, da pa nikogar ne briga, če so druge sobe prazne. Takšni pogovori so danes na dnevnem redu v Žirovnici. Toda ta zavist ni utemeljena in je povsem krivična do predsednika turističnega društva. Spomladi se je na sestanku odbora turističnega društva predsednik ostro spri s predstavnikom avto-moto društva zaradi tega, ker je avto-moto društvo najavilo, da bo prek leta popravljalo prostore društva. Franc Vrbas, predsednik turističnega društva, je zahteval, naj av- to-moto društvo prostore obnovi po letni turistični sezoni, da bi lahko poslovala recepcija. Toda vse je bilo zaman. In še nekaj moramo razumeti. Glavna cesta na relaciji Jesenice—Ljubljana pelje samo skozi Moste, zato je razumljivo, da se tam ustavlja več turistov, ki iščejo prenočišča. Nekaj mi ni jasno: kje so vsi številni kritiki turistične dejavnosti takrat, ko jih vabijo na seje turističnega društva. Na neki seji spomladi je bilo samo pet članov. J. Vidic V Besnici družbenih Stari gasilski dom v Spodnji Besnici je bil toliko dotrajan, da so se vaščani pred tremi leti odločili, da ga popravijo in dogradijo popolnoma nov del v dolžini devetih metrov. Po predračunu gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice bi celotno delo veljalo 137.975 novih dinarjev. Tako visoke vsote vaščani vsekakor ne bi zmogli. Zato so sklenili, da dom zgradijo sami. Prebivalci Zgornje in Spodnje Besnice, Rakovice, Zabukovja in Njivice so zbrali po! milijona starih dinarjev, poleg tega pa so kmetje prispevali 39,5 kubičnih metra lesa. Lani so dozidali novi del gradijo dom organizacij stavbe s stolpom. V njej so dvorana, klubska soba, sanitarije in gasilska orodjarna. Vrednost opravljenega dela presega pet in pol milijona starih dinarjev. Za dokončno notranjo opremo in ureditev bodo potrebovali Še devet milijonov starih dinarjev, čeprav gredo sredstva krajevne skupnosti samo v ta namen, — poleg najnujnejših popravil poti, — v Besnici niso prepričani, če bodo sredstva dobili. Tajnik krajevnega urada nam je povedal, da doma prej ne bodo odprli, preden ne bo popolnoma gotov, želijo pa, da bi bilo to letošnjo jesen. J. Košnjek V nekaj stavkih V novem Kompasovem garni hotelu na Ljubelju opravljajo te dni še zadnja dela. Kot so nam povedali, ho prihodnji mesec tehnični prevzem, kmalu nato pa bodo v hotel že prispeli prvi turisti, loto: F. Perdan PREDOSLJE — V počastitev krajevnega praznika Kokric« in Predoselj je strelska družina Franc Mrak iz Predoselj pri redila strelsko tekmovanje z zračno puško. Udeležili so se ga člani ZB NOV Kokrica, Predoslje in Britof ter strelska sekcija iz Kokrice. Najboljši uspeh je dosegla ekipa iz Predoselj. drugo mesto ekipa ZB NOV Kokrica m tretje mesto strela s Kokrice. Med posamezniki je bil najboljši Jože Kavčič v Predoselj. JESENICE — Na Jesenicah sta hotela Korotan in Pošta, ki imata skupno 90 ležišč, polno zasedena, številni turisti, ki so namenjeni na Jadran, se namreč zelo radi ustavijo in pre nočijo na Jesenicah. JESENICE — V železarni predvidevajo, da bodo prihod nje leto naredili pol milijona ton jekla. Prepričani so, da jint bo to uspelo, saj so letos samo v juliju naredili 37 tisoč tos jekla in že dosegli postavljeni količinski plan. V fakturirani realizaciji zaostajajo za 8 milijonov N din. Glavni vzrok za to pa je bilo pomanjkanje naročil v prvih dveh mesecih letos. BOHINJ — O tem, da so se v Bohinjski Bistrici, pa tudi v drugih vaseh Bohinja vključili v tekmovanje za polepšanje krajev, so turistični delavci prebivalce obvestili preko šoloobveznih otrok. Rože, ki so jih nabavili v ta namen, prebivalci lahko kupijo po znatno nižji ceni, saj bo razliko krilo Turistično društvo. Nekaj sredstev je namenjenih tudi za prepleskanje stavb. Obravnavali so tudi vprašanje vzdrževanja objektov družbenega sektorja, ki niso v najboljšem stanju. To seveda zmanjšuje pravico opozarjanja na ureditev stavb, ki so last zasebnikov. Za tekoče izvajanje akcije bosta skrbeli dve komisiji. Področje Vabor so prepustili v vzdrževanje tamkajšnji osnovni šoli. JEZERSKO — Zaradi ohranitve spominov na stare čase in pa tudi iz turistično-propagandnih razlogov bo Zavod za spomeniško varstvo Kranj v kratkem uredil originalno zavetišče za popotnike na Zgornjem Jezerskem. To bo objekt, v katerem se bo vsak gost počutil prijetno in domače TR/.IĆ — Kakor hilro je Tr/iška Bistrica le malo narasla, je že ogrožala jugovzhodni del mostu na Gorenjski magistrali. Ob poplavah leta 1966 je voda pred mostom tako zelo iz-podjedla breg, da bi ob malo večjem nalivu Tržiška Bistrica utegnila prodreti cesto in odbiti most. Delavci podjetja Hudournik pa so lani in letos naredili iz mrež in kamenja pregrade ter s tem regulirali tok vode pred mostom. Zato sedaj most ni več ogrožen. Pregrade so tudi za oko prijetne in dajejo temu delu ceste videz urejenosti. GORENJSKA — Nova gorenjska magistrala severozahodno od Podbrezij teče skozi lep borov gozdiček. Izletniki radi opazujejo vitke, nad dvajset metrov visoke borovce in zeleno borovničevje ter mah pod njimi. Številni tujci se zato često ustavljajo na bližnjih parkiriščih in občudujejo to lepoto. B. B. JEZERSKO — Veliko ljudi iz vseh krajev Slovenije W sosednje Avstrijo je minulo nedeljo prisostvovalo tradicionalnemu ovčarskemu balu na Jezerskem. Osrednja prireditev se je začela nekaj po 14. uri s prigonom ovac s planine. Ceremonijal je navdušil slehernega udeleženca. Nastopila je tudi 18 članska mladinska in pionirska folklorna skupina, menda najmlajša v Sloveniji, ki je e svojim bogatim programom dopolnila prireditev. Letošnji ovčarski bal je bil pr*f* gotovo eden od najbolj uspelih doslej. GORENJSKA — Kmetje bo konec prejšnjega tedna že pričeli kositi drugi pridelek trave — imenovano otava. Ce bo vreme ob košnji ugodno, bo pridelek boljši kot 60 predvidevali, saj se je trava po obilnem dežju in tudi soncu, močno opomogla. Vse kaže, da letos na Gorenjskem ne bo primanjkovalo suhe krme za živino, zlasti še, ker je tudi detelj3 dobro obrodila. — »° Kino Kranj CENTER 14. avgusta amer. barv. CS Komedija HOTEL RAJ ob 16. 18- in 20. uri 15. avgusta amer. barv. CS komedija HOTEL RAJ ob 16., 18- in 20. uri 16- avgusta ital. barv. CS pestem ČRNA ZVEZDA ob 16-» 18. in 20. uri Kranj STORžIč 14. avgusta franc. barv. film PROTIGANG-18 ^ BRIGADA ob 16., 18- m 20. uri 15. avgusta amer. barv. CS , olc* aiiici. Udi v. v_-o Komedija GARSONJERA ZA ob 16., 18. in 20. uri 16. avgusta amer. barv. CS sornedija HOTEL RAJ ob 16. uri. amer. barv. vvest. «SRIF iz DODGE CITYJA °b 18. uri Stražišče SVOBODA 14. avgusta ital. barv. CS CRNA ZVEZDA ob 20. Kamnik DOM 14. avgusta amer. barv. krim. UBIJALCA ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. krim. UBIJALCA ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 14. avgusta nemški barv. NASV1DENJE NA MODREM MORJU ob 19. uri 15. avgusta nemški barv. NASVIDENJE NA MODREM MORJU ob 20. uri Škofja Loka SORA 14. avgusta jugosl. film NASPROTJA ob 18. in 20. uri 1$ avgusta franc. film F AN TOMASOVA VRNITEV ob 20. uri 16. avgusta franc. film FAN-TOMASOVA VRNITEV ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 14. avgusta amer. barv. film OPERACIJA OPIJ Dovje — Mojstrana 15. avgusta amer. barv. cinem. film JESEN CHE-YENNA Kranjska gora 15. avgusta amer. barv. film OPERACIJA OPIJ Smrtna nesreča v Podvinu V ponedeljek ob 15.15 se je na gorenjski avtocesti v Podvinu zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Voznik osebnega avtomobila BO-185070 Oddone Zanga-rini iz Italije je prehiteval tovornjak KR 158-59. Ker je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smrei tovornjak LJ 443-30 Martin Luzar iz Lesc je prišlo do hudega trčenja. Zangarini je bil takoj mrtev, njegova žena pa je umrla med prevozom v bolnišnico. Osebni avtomobil je uničen. — sz Nesreče v zadnjih dneh V soboto ob 18.30 se je na gorenjski avtocesti v Podta-bru zaradi neprimerne hitrosti in izrabljenih gum prevrnil voznik osebnega avtomobila KR 156-93 Janez Meglic iz Podljubelja. Pri nesreči je bila laže ranjena sopotnica Irena Dobrin iz Tržiča. Na avtomobilu je škode za 7.000 N din. V nedeljo ob 9.45 je na Jeprci padel motorist Ivan Piskar iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je zadel ob pedal mopeda, ki je stal ob cesti. Piskar se je pri padcu laže ranil. Na cesti II. reda v Straži-šču je v nedeljo ob 21.50 voznik osebnega avtomobila KR 40-01 Franc Bergant, doma iz Godešiča zbil pešca Alojza Hafnerja, doma iz kate °^ ' se le nasPr°ti bencinske črpalke v Radovljici zgodila huda prometna nesreča, Sijske i prj^° zaradi prehitevanja. Voznica Stankovičeva je z osebnim avtomobilom bel-vornjakef>StiaC^e Pren'teva'a tovornjak in takoj ko je prehitela voznika zapeljala pred to-*eval dn 3 ne ^ voznik zadel njeno vozilo je zavil v levo. Ker pa je tedaj tovornjak prehi-Pri nnt 8 ^osebni avtomobil je prišlo do trčenja vseh treh avtomobilov. Stankovičeva je bila WnS. hudo ranjena, medtem ko je na njenem avtomobilu (na sliki) škode za Zahvala Ob težki bolezni nas jc za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama Marija Ahačič Ukačeva mama se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za po-i onjeno cvetje, društvu upokojencev, pevskemu zboru iz Besnice, g. kaplanu otrazišča pri Kranju ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. vsem še enkrat iskrena hvala. Sp. Zabukovje, 5.8.1968 Žalujoči: sin Franc z družino, sin Tone, hčerka Milka z možem in drugo sorodstvo. Zg. Bitenj, ki je šel po desni strani ceste. Hafner se je pri padcu hudo ranil. V ponedeljek ob 16. uri se je na viaduktu Lešnica na gorenjski avtocesti voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo zaletel v pred njim vozeči tovornjak. Voznik v osebnem avtomobilu Luka Galič je bil pri nesreči laže ranjen. Ob 8. uri zjutraj, prav tako v ponedeljek, se je v Vrbi prevrnil na streho voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo Franc Kraljic. Kraljic je prehiteval kombi, medtem pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal avto. Začel je zavirati, pri tem pa ga je zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil na streho. Voznik Kraljic in še štirje sopotniki so bili pri nesreči laže ranjeni. Na avtomobilu je škode za 26.000 N din. S. Z. Huda nesreča v Železarni V noči od ponedeljka na torek, nekaj po polnoči, se je v jeseniški železarni zgodila huda obratna nesreča, ki je zahtevala življenje delavca Zvonka Josipoviča. Iz še nepojasnjenega vzroka se je prevrnil vagonček s segreto žlindro na delavca Josipoviča in Zdravka Najdani-ča. Josipovič je bil tako hudo opečen, da je takoj umrl, Najdanič pa je le laže ope-čen. -sz Strela zanetila kozolec V nedeljo približno okoli 22. ure je ob hudi nevihti udarila strela v kozolec posestnice Marije Potočnik iz Studenčice št. 16. V kozolcu je bilo žito in detelja. Pogoreli kozolec je imela lastnica zavarovan. - sz Pripombe na osnutek mrliških vežic Razstavljeni osnutek in maketa mrliških vežic v poslopju občinske skupščine Jesenice sta vzbudila pri občanih splošno pozornost in različne komentarje. Njihove misli razberemo iz knjige pripomb. Nekdo je svojo oceno napisal v enem samem stavku »Odlično je, še bolj pa nujno.« Drugi je napisal »Lahko bi bilo bolj enostavno«. Sedanje pokopališče na Blejski Dobravi nima na razpolago prostora, kjer bi ležali pokojniki pred pokopom. Na tem pokopališču pokopujejo pokojnike z Jesenic, Javornika in Koroške Bele, ker sta bili pokopoliščl na Jesenicah in Koroški Beli ukinjeni že pred leti. Glavna pomanjkljivost načrta je, da so štiri mrliške vežice premalo in da bi jih morali zidati najmanj šest. Tudi odprt predprostor pred vežicami in nepokrite stopnice v sanitarije vzbujajo zaskrbljenost, kako bo s pogrebi pozimi, ko je veliko snega, ali pa v deževnih dneh. Nekateri tudi menijo, da bi vežice morali zidati s kvalitetnim kamnom, ne pa z betonom, ker razlika med zimsko in letno temperaturo močno vpliva na nepokrite betonske zidove. J. Vidic BOHINJ — Pred časom so odgovorni pregledali oporni zid pri Savici. Ugotovili so, da ga bi bilo treba obnoviti v dolžini 20 metrov in višini 6 metrov. Potrebni sta dve plošči, in sicer zato, da bi bil zid bolje zavarovan. Za pomoč pri teh delih so zaprosili Vodno skupnost Gorenjske, planinsko društvo Ljub-ljana-matica in Gozdno gospodarstvo Bled. BOHINJSKA BISTRICA — Na železniški postaji Bohinjska Bistrica smo zvedeli, da je šlo letos, odkar so vpeljali prevoz avtomobilov na vagonih, skozi bohinjski predor skoraj 100 osebnih avtomobilov. Na prvem tiru postaje imajo štiri nizkostenske vagone, kamor je mogoče zapeljati avto. S cestnimi vozili naložene vagone potem prepeljejo skozi predor do Podbrda ali pa celo do Mosta na Soči. Prevoz je razmeroma poceni, saj lastnik za fička, ki ga prepeljejo do Podbrda odrine le 20, do Mosta pa 30 novih din. Za druga večja vozila je treba plačati največ 50 novih din. Teh prevozov se poslužujejo predvsem tujci, deloma pa tudi domači gostje. Prodam enostanovanjsko HlSO z vrlom na Jesenicah in žensko italijansko KOLO. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice 4007 Predam TRAKTOR-holder A G-3. Naslov v oglasnem Oddelku 4008 KONJA po izbiri prodam ali zamenjam za govedo. Sp. Brnik 13, Cerklje 4009 Predam NSU-175 cem dobro ohranjen. Stefanja gora 10, Cerklje 4010 Predam sadno ŽGANJE. Zalog 41, Cerklje 4011 Predam SPALNICO dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 4012 SGPGORENJC Radovljica PRODA po sklepu DS 24-sedežni avtobus OM TAURUS v nevoznem stanju. Do razprodaje, ki bo 22. 8. t. 1. je možen ogled avtobusa na bazi v Radovljici — Ljubljanska c. 15. Prodam dobro ohranjeno JEDILNICO, električni in navaden-kabinet ŠTEDILNIK. PEC na olje, ANTENE za televizor. Ogled vsak dan, Bled, Rečiška 1 4013 Prodam zazidljivo PARCELO 501 nv z dokumentacijo. Informacije Srša Marija, Za- J savska c. 54, Kranj-Orehek 4014 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO. Naslov v ogl. oddelku 4015 Prodam LATE 5 x 7 cm in nekaj DESK. Ogled v četrtek popoldan. Cuderman, Predoslje 109, Kranj 4016 Prodam IZRUVAC krompirja na konjsko vprego ali traktorsko — po izbiri. Oba dobro ohranjena. Kranj, Sta-retova 25 4017 Prodam MOTOR — Panonija 125 cem. Drulovka 42, Kranj 4018 Prodam MOTOR-Galeb in dva motorna (tricikla). Naslov v oglasnem oddelku 4019 Prodam FIAT 600 ali zamenjam za MOTOR — DKW. Naslov v oglasnem oddelku 4020 Prodam dobro SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Zalog 42, Cerklje 4021 Prodam traktorsko enoosno PRIKOLICO in motorno gnoj nično ČRPALKO. Saus, Bašelj 9, Preddvor 4022 Prodam BIKCA ali TELI-CO po 200 kg težka. Novak, Jama 16, Kranj 4023 CESTNO PODJETJE V KRANJU takoj zaposli za nedoločen čas KV KUHARICO z večletno prakso kuhanja v delavskih kuhinjah. Prošnje naslovite na: Cestno podjetje v Kranju, Komisija za delovna razmerja, Kranj, Kebetova 18, najkasneje do 29.8.1968. Prodam KRAVO-friziko, ki bo v kratkem tretjič teletila 4024 Prodam več družin ČEBEL v Kraničih in v AZ panjih, TOČILNICO za med in AV-TO-TRANZISTOR. Murnik Janez, Velesovo 47, Cerklje 4025 f](jENTRAL GOSTILNA KOKRA na Primskovem v Kranju pripravlja tople malice v dopoldanskem in popoldanskem času, kosila ter večerje po zelo nizkih cenah. Sprejemamo tudi abonente. Obiščite nas in prepričajte se o naših kvalitetnih jedilih. Kolektiv gostilne KOKRA KRANJ Dne 8.8.1968 od 8. do 12. ure se je na relaciji Kranj—Bled izgubilo rezervno kolo z (gumo) 6,5 x 16 TAM — 2000 Najditelja prosimo, da sporoči podjetju KAMNOSEŠTVO KRANJ Tečaj za poklicne voznike CE in D kotegorije, organizira ZŠAM podružnica Tržič. Informacije in prijave pri tajniku J. Goričanu, Trg svobode 9, Tržič. iBBBaaaa ..Miš;";""""!""««««« »■;■■»■■■■■■■■■»■" NAJMODERNEJŠI P L E T I L N I STROJI DEMONSTRACIJE na Koroškem sejmu v Celovcu, nova sejemska hala, vhod 2 in kot vedno pri £1 mm mm i ■S ■■ mm ■1 I ■i mm mm VOLNA, DRALON W O L L B A R I (pri kapucinski cerkvi v Celo vet ■ m V BOGATI IZBIRI IN NOVIH BARVAH. ■■■■■■■■■■■■■nmi»ii!iuiii»iiiiiiM9ii»'2! ■ ■■M ■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■&■■■*■■■■■■■■■■■■•■■■■[«■■»■• »■■■■•■«•» • Oglejte si demonstracijo pralnih strojev GORENJE v naši trgovini na Bledu vsak dan od 7. do 19. ure. ERKUR V SVOJIH TRGOVINAH PRODAJAMO VSE BLAGO ZA TUJO VALUTO S POPUSTOM MERKUR Kranj, Koroška c. 1 OPREMA Kranj, Koroška c. 11 BLAGOVNICA Škofja Loka, (pri avtobusni postaji) i VELEZEIiEZNINA K R N J v vseh trgovinah v Kranju, LJubljani, Skofjl Loki, Gorenji vasi in žlreh prodajamo na potrošniško posojilo tudi obrtnikom in kmetovalcem. Milek spet državni prvak V ponedeljek se je v Celju končalo atletsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Na 24. državnem prvenstvu je nastopilo tudi devet članov kranjskega Triglava, ki so osvojili po eno prvo, dru-80 in tretje mesto, dvakrat Pa so bili peti. Pregled disciplin, v katerih so startali predstavniki Triglava: • MOŠKI — 800 m: Naslov Prvaka je osvojil Slovenec Jože Medjimurec, član beograjskega Partizana. V polfi-aahi je Triglavan Drago Žu-mer zasedel v svoji skupini Peto mesto (1:57,6). REZULTATI: 1. Medjimurec (Partizan) L.49,9, 2. Miloševič (Partizan) 1:51,1, 3. Vukomano-vič (JLA) i;52,0. • višina: V konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih skakalcev je zmagal Polde Milek in tako ohranil lani osvojeni naslov državnega prvaka. Vsi trije kandidati *a lovoriko, Milek, Todosi-jević in Siladji, so pričeli skakati na 200cm. Todosije-vić in Milek sta letvico preskočila v drugem poiskusu. 206 cm so vsi trije premagali v prvem skoku. Naslednja višina, 209 cm, je bila usodna za Todosijevica; Milek jo je premagal v prvem, Siladji Pa v tretjem skoku. S tem sta izenačila rekord prvenstev Jugoslavije ki ga je že kia 1961 postavil Djordje Majtan. Na višini 212 cm tokrat nismo videli uspešnega Skoka. VRSTNI RED: 1. Mi-lck (Triglav) 209 , 2. Siladji (Vojvodina) 209, 3. Todosije-vić (Crvena zvezda) 206 ... 12. Lašič (Tr) 175. • troskok: Zmagovalec Kiaradi je edini premagal [nejo 15 metrov. Kranjčan Dušan Prezelj je tokrat skakal nekoliko slabše, vendar ■le bi! kljub temu najboljši mladinec. REZULTATI: I. Njaradi (Partizan) 15,21, 2. Kozlovački (CZ) 14,90, 3. Sta- nišič (CZ) 14,85 zelj (Tr) 13,96. 7. Pre- 9 kopje: Celjan špilar je presenetil z zelo dobrim metom 71,38 m. Matej Fister je v močni konkurenci zasedel 13. mesto. REZULTATI: 1. špilar (KI) 71,38, 2. Vukmi-rovič (Part) 69,80, 3. Trifuno-vić (CZ) 67,19... 13. M. Fister (Tr) 58,55. % deseteroboj: Na letošnjem prvenstvu je bil deseto-roboj domena slovenskih atletov, saj so osvojili prva tri mesta. Zanesljivo je zmagal državni rekorder Franc Vravnik. Kranjski Triglav je imel v tej disciplini kar tri predstavnike, med katerimi je najboljši Franc Fister dosegel tudi nov gorenjski rekord. REZULTATI: 1. Vravnik (KI) 6809, 2. F. Fister (Tr) 6537 3. Kaštivnik (Tr) 6399, 5. Konc (Tr) 5812. # ŽENSKE — 100 m: Kasnejša zmagovalka Marjana Najboljša atletinja Triglava Lidija Osovnikar Prijateljska nogometna tekma Triglav : Celovec 2:1 (2 :1) ski i priPrav za jesen- % P^enstva v slovenski Trt ,S° v soboto nogometaši čhn ? V Kran-iu Piemagah ana koroške lige Celovec, ^■'.lub zmagi so domačini razočarali. Odhod najboljših igralcev Vagaje, Bregarja, Kožarja, Nosana in Kule.no-v«ča pomeni veliko izgubo za ekipo. Trener Krašovec ima s-cer na voljo veliko igralcev, Vendar no ~----- * spo- ;kme. I2dar P« mnogi še niso Sobn' /a prveStvefie tel Bolje od ostalih so igrali Zorman, Zivkovič, Ajdovec in Komet*. Strelca za domače sta bila Mitič in Žumer, za goste pa Gončnik. Zanimivo je, da je bil eden od najboljših igralcev Celovca Kranjčan Miha Bajželj. Triglav je nastopil v postavi: Zorman, Ajdovec. Ba-jič (Petrovič), Zivkovič, Kleč (Tomac), Prostor, Mitič (Pin-tar, Milojevič), Zumer (Li-pej), Butalo, Vukotič, Golič. P. Didič Lubej je že v polfinalu dosegla nov državni rekord. Osovnikarjeva je bila v svoji polfinalni skupini peta z rezultatom 12,7 in se ni uvrstila v finale. REZULTATI: 1. Lubej (KI) 11,5, 2. Nadj (Slavonija) 12,1, 3. Djanič (Maraton) 12,2. 9) 200 m: Lubejeva je zabeležila državni rekord še na tej progi. Z odličnim tekom (25,6) se je uvrstila v finale tudi članica Triglava Lidija Osovnikar. Z rezultatom 25,4 je dosegla drugi čas v Sloveniji in nov gorenjski rekord. REZULTATI: 1. Lubej (KI) 23,8 2. Ambrazi (Proleter) 25.1, 3. Nadj (Slavonija) 25,3, 4. Marolt (KI) 25,4 5. Osovnikar (Tr) 25,4. M. Kuralt milllllllllfllllllltllllllllllltlllllllllZlIIllIIlIIIlIIHIIIIlJIIIllIIlIIIIIIIEilllillllEIlilllllllllllllllllllinf!*'^ I Dokončni spisek olimpijskih 1 kandidatov | Na sestanku IO ASJ, ki so ga organizirali v Celju E I med državnim prvenstvom v atletiki, so spreje-i do E 5 končni spisek atletov in atletinj, ki naj bi sodelovali E ■ na letnih olimpijskih igrah v Mehiki. Spisek zajema = S deset tekmovalcev — pet žensk in pet moških; tekmo- E S valci v njem so razporejeni po dosedanjih rezultatih 5 ■ in možnostih dobre uvrstitve v Mehiki: ženske — 1. Vera NIkolić (Morava Ćuprija), 2. Na- §§ S taša Urbančič (Kladivar Celje), 3. Djurdja Fočič (Mla- S E dost Zagreb), 4. Marjana Lubej (Kladivar Celje), 5. E S Snežana Hrepevnik (21. maj Beograd); moški — 1. Pol- E 3 de Milek (Triglav Kranj), 2. Miodrag Todosijevič (Cr- s E vena zvezda Beograd), 3. Nedo Farčič (trenutno na = = Švedskem), 4. Ljudevit Siladji (Vojvodina Novi Sad), E E 5. Jože Medjimurec (Partizan Beograd). E H O predloženih kandidatih bo razpravljal Jugoslovan- E E ski olimpijski komite na reji 20. avgusta, ko bo znano E, E dokončno število oiimpijcev. = M. K. i ^lIlIIIIlillllllflflf^IlfffllfStEllIlflflSIllIESlf IlfllltfllflflillllllffflllllltlliMfFfffllfllltflllHHtSIllIIll^Ulir Po pionirskem prvenstvu Slovenije v Celju Nov naslov za Triglav Po svojitvi prvega mesta na Pokalnem prvenstvu za člane in naslova prvaka za mlajše pionirje in pionirke so Kranjčani v nedeljo osvojili še naslov republiškega ekipnega prvaka za starejše pionirje in pionirke. Kako premočno so zmagali, kaže razlika med njimi in drugo-uvrščeno ekipo — preko 7000 točk. Od ostalih gorenjskih klubov je bil najuspešnejši Eled z osmim mestom. Med posamezniki je največji uspeh dosegla Alenka Kraljic, ki se je kar šestkrat povzpela na zmagovalni oder. Dva naslova sta pripadla Juditi Mandeljc in Bojanu Grošlju, Tomaž Slavec pa je bil prvak na 100 metrov delfin. V štafetah so pionirke premočno osvojile dva naslova, pionirji pa so bili dvakrat drugi. Med prvo trojico so se uvrstili naslednji Triglavani: Pionirke: 100 m hrbtno: 1. Kraljic 1:22,0, 2. Porenta 1:27.4; 100 m prsno: 1. Man deljc 1:28.1, 2. Pajntnar 1:322; 100 m prosto: 1. Kralj;č 1:15.6; 200 m hrbtno: 1. Kraljic 2:59.6, 2. Porenta 3:05.6; 200 m mešano: 1. Kraijič 3:05.1; 200 m prsno: 1. Mandeljc 3:10.8, 2. Pajntnar 3:19.9; 4x100 prosto: 1. Triglav (Pajntnar, Mandeljc, Porenta, Kialjlč) 5:44.8; 4x100 mešano: 1. Triglav (Porenta, Mandeljc, Pajninar, Kraijič) 5:54.6; Pionirji: 100 m prsno: 1. Grošelj 1:24.2; 200 m hrbtno: 3. T Slavec 3:01.7; 200 m prsno: 1. Grošelj 3:05.1; 200 m mešano: 3. T. Slavec 2:56.1; 100 m hrbtno: 3. Švarc 1:27.5; 100 m delfin: 1. T. Slavec 1:20.8; 4x100 m mešano: 2. Triglav (švarc, Grošelj, Slavec, Tronkar) 5.32.2; 4x100 m prosto: 3. Triglav (Tronkar, Ar-tač, Švarc, Slavec) 5:10.4; 4x200 ta prosto: 3. Triglav (Tronkar, švarc Artač, Slavec) 11:24,0. P. Didič Kvalifikacij za I. ligo v vaterpolu ne bo v Kranju Upravičeni protesti Triglava Pred nekaj dnevi je ligaški odbor PZJ sklenil, da bo finalni turnir, ki bo odločil o novem članu I. zvezne lige, odigran v Rovinju in Splitu. Ker je za izvedbo enega od turnirjev kandidiral tudi Triglav, je zadnja odločitev povzročila v KranjuVazumljivo ogorčenje. Kranjčani menijo, da imajo do tega največ pravic, saj so imeli zadnji tak turnir leta 1962, Split pa je bil organizator lani. Zato so Kranjčani vložili protest, ki pa ni bil sprejet. Na letošnjem turnirju bo nastopilo šest ekip. Največ možnosti imata POŠK in KPK Resneje ju lahko ogrozita le Primorje in Triglav, ki pa bosta najverjetneje zasedla tretje in četrto mesto. Zadnji mesti sta rezervirani za Rivijero in Jedinstvo. Kranjski vaterpolisti so se zaradi slabcea vremena preselili v zimski EMMa. V finalu bodo nastopili z ekipo, ki je uspela v kvalifikacijah: F. Rebolj, Chvvatal, Mohorič, Torkar, Kodek, Košnik, Baldenr.an, J. Rebolj, Velikan je, Šorli in Finžgar. član uprave Pavle Kranjc je pred odhodom povedal, da Je ekipa svoj letošnH cilj dosegla že z uvrstitvijo v finale, kjer računa na 3. do 5. mesto. Ekipa je pokazala solidno kvaliteto, vendar je še ne:;d;i'šena, prav tako pa ima premalo materialne lil moralni pomoči. P. Didič V soboto ob 16. uri odprto prvenstvo Kranja v atletiki Tradicionalna vsakoletna atletska prireditev, Odprto prvenstvo Kranja, bo v soboto, 17. avgusta na stadionu v Kranju. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri. Prireditelj je povabil vse najboljše atlete iz Slovenije, udeležbo pa so obljubili tudi nekateri državni reprezentan ti, poleg njih pa bomo videli atlete in atletinje iz Avstrije in Italije. V soboto bodo na sporedu naslednje discipline: moški — 110 m ovire, 100 m, 400 m, 800 m, 1000 m mladinci, 3000 m, višina, troskok, krogla, disk, 4x100 m; ženske — 80 m ovire, 100 m, 200 m, daljina, krogla, 4x100 m. M. K. Prezelj in Žumer v reprezentanci V ponedeljek zvečer je odpotovala iz Ljubljane v Livomo (Italija) mladinska reprezentanca Jugoslavije, ki bo v četrtek nastopila na atletskem dvoboju proti ustrezni ekipi Italije. Kapetan reprezentance Krešo Račić je v našo izbrano ekipo določil tudi člana AK Triglav Dušana Prczlja (troskok) in Draga žuinra (800 m). M. K. 61587254082^60863793889273192669833741580326 G Iv AS SREDA — 14. avgusta 1968 Kje bo nov predelovalni obrat za meso? Tehtnica se nagiblje na stran Trate Že dolgo pristojni organi v škofjeloški občini razpravljajo o izgradnji novega predelovalnega obrata za meso. Po investicijskem programu Kmetijskega gospodarstva v Škofji Loki bi bilo treba v bližnji prihodnosti zgraditi nov predelovalni obrat. Ta obrat naj bi po prvi varianti stal ob sedanji klavnici v škofji Loki, po drugi varianti pa na Trati za Gorenjsko predilnico. Oba predloga imata svoje zagovornike. Kmetijsko gospodarstvo se ogreva za gradnjo v Škofji Loki, republiški sekretariat za gospodarstvo, poslanci gospodarskega zbora, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in urbanisti pa zagovarjajo gradnjo na Trati. Vsak ima za svojo trditev določene razloge, ki jih bomo skušali v tem članku navesti. Poglejmo najprej mišljenje Kmetijskega gospodarstva. Kot rečeno, je Kmetijsko gospodarstvo izdelalo svoj investicijski program. V tem programu je govora o novih prodajalnah mesa in o izgradnji novega predelovalnega obrata. Načrt temelji na treh splošnih ugotovitvah. Podjetje se nahaja sredi potrošniškega centra svojih izdelkov. Prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih in terciarnih dejavnostih, je dober potrošnik mesa. Zaradi vedno večjih dohodkov gospodinjstev pa računajo, da bo potrošnja njihovih artiklov še narasla. Podjetje se ubada tudi s prodorom na bližnji italijanski in avstrijski trg. Posebno pozornost namerava posvetiti turističnemu prometu. To so lepi načrti. Za njih uresničitev bodo morali v prihodnjih petih letih odpreti vsaj 30 novih prodajaln mesa in mesnih izdelkov. Vanje bodo vložili okrog 20 milijonov novih din. Po izračunih naj bi od njih dobili letno približno 30 milijonov novih din. To je razlog, ki sili podjetje v izgradnjo novih, sodobnih predelovalnih obratov. Sedanji predelovalni obrati so ločeni od klavnice, kar predstavlja 250.000 novih din stroškov na leto za prevoz in prekladanje. Poraba telečjega mesa narašča Mesarsko podjetje Jesenice letos ne izvaža svojih izdelkov na tuja tržišča. Njihove mesarske izdelke prodajajo na domačem trgu. Zato je zanimiv pregled porabe mesa v občini. 1965. leta so v jeseniški občini prodali 207 ton, 1966. leta 224 ton, 1967. leta 202 toni in letos 208 ton govejega mesa. Poraba govejega mesa je torej približno enaka v zadnjih treh oziroma štirih letih. Poraba svinjskega mesa pa precej niha. V jeseniški občini so 1965. leta prodali 246 ton, 1966. leta 188 ton, 1967. leta 241 ton in letos 225 ton svinjskega mesa. Povsem drugo sliko pa nam daje poraba telečjega mesa. 1965. leta so v jeseniški občini prodali 39 ton, letos; pa 110 ton telečjega mesa. To je kar triki; i več kot ob reformi. Vsi podatki *%t za obdobje Januar—maj. " • J. Vidic Razen tega, da so obrati ločeni od klavnice, so na dveh mestih tudi v neustreznih prostorih, zato je nemogoče uvesti dobro organizirano proizvodnjo. Obrati tudi higiensko ne ustrezajo. Zaradi otežkočenja tehnološkega procesa ima podjetje pri določenih proizvodih celo izgubo. V sedanjih predelovalnih obratih naredijo letno 1400 ton mesnih izdelkov. Za oskrbo dodatnih 30 prodajaln pa bi potrebovali 5000 ton mesnih izdelkov. Spričo teh dejstev se je podjetje odločilo zgraditi nove predelovalne obrate. V njih bi bilo možno optimalno organizirati proizvodnjo in uvesti moderne tehnološke postopke. Novi obrati naj bi imeli 4200 m2 uporabne površine. Kakor smo že napisali, prihajata v poštev dve lokaciji. Prva, v škofji Loki, ima svoje prednosti in slabosti. Zgradba na njej bi stala ob sedanji klavnici. Za gradnjo in opremo bi potrebovali 8 milijonov 900 tisoč novih din. Pri tem bi morali porušiti gasilni dom in delavnice kmetijske zadruge. Velika prednost te variante je v dejstvu, da bi bil zaradi bližine predelovalnih obratov in klavnice tehnološki proces poenostavljen, stroški pa manjši. Druga stran tudi navaja svoje razloge in sicer: prostor, kjer naj bi zidali nove obrate, je omejen s treh strani. Na dveh straneh s četo in na eni s Selščico. Torej ni možnosti razširitve v prihodnosti; površina tega prostora je okoli 1400 m3. Torej bi bilo potrebno zgradili tronadstropno stavbo. Ta po svojem videzu ne sodi v okrilje srednjeveške škofje Loke; porušiti bi bilo potrebno gasilni dom (stroški 650 000 N din). Temu se seveda upirajo tudi gasilci; proti izgradnji novega obra a v škofji Loki so tudi okoliški prebivalci, ker jim že sedaj klavnica povzroča precej nevšečnosti (ropot, smrad, prah itd.). Prebivalci Spodnjega trga, Jegorovega predmestja in bližnje okolice so za preselitev klavnice iz tega področja. Urbanisti vsekakor ne bodo pristali na izgradnjo novega obrata v Škofji Loki. Poleg tera je prav, da gledamo nekoliko v prih .dnost. Ko bodo kapacitete klavnice in novega obrala premajhne, ju bo treba seliti drugam. Stroški za to bi bili nedvomno večji od stroškov za gradnjo novega obrata na Trati in za preselitev same klavnice čez pet ali deset let. Druga varianta ni bistveno dražja. Vanjo bi bilo potrebno vložiti 9 milijonov 12.500 novih din. Gradnji na Trati pa nasprotuje tudi kmetijski kombinat. Večina teh ugovorov je utemeljenih. Računajo, da bi za dodatne usluge na relaciji škof j a Loka — Trata letno porabili 366.400 N din. Poleg tega bi nastal problem okoli prevoza toplega mesa, ki je potreben za nekatere mesne izdelke. Prevoz bi škodil kvaliteti nekaterih mesnih (izdelkov. Postavlja se tudi vprašanje izkoriščanja krvne plazme. To so zelo resni pomisleki. Po mnenju druge strani mora nov obrat stati na območju nove industrijske četrti. Tu bo imel veliko Večje možnosti za razvoj. Poleg tega bi tudi urbanistično najbolj pristojal tjakaj. Dokončna odločitev še ni padla. Zdi se nam, da bi bilo prav, če bi upoštevali tudi mnenja prebivalcev obeh okolišev. Toda ta mnenja naj bodo iskrena in ne lokalnega značaja. Stane Jesenovec Restavracijska dela na blejskem otoku zanimivost Bleda, ostal nekako v senci ostalih zanimivo- Kadar govorimo o Bledu, nedvomno ne moremo mimo njegovega turističnega pomena. Čeprav v zadnjih letih tudi pri nas močno narašča tujski turizem, ima Bled na tem področju bogato tradicijo. Pa ne samo to. Da bi Bled in. hkrati z njim tudi Bohinj postala še bolj zanimiva za tuje goste, da bi to v prihodnje postala kraja, kjer bi turizem predstavljal tudi močno vejo v gospodarstvu, si posebno v zadnjem času prizadevajo tudi v radovljiški občini. Razvojni programi občine, ki so tako-rekoč pred spretjem, močno upoštevajo te zamisli. Prav gotovo pa moramo priznati, da si na tem področju še posebej prizavedajo blejski in bohinjski turistični delavci. Da je to res, med dugim kažejo tudi prizadevanja, da bi dokončali restavraejiska dela na blejskem otoku. Pravzaprav je prav po slednjem Bled tudi močno zaslovel v svetu. Dosedanje dolgoletne arheološke raziskave so odkrile nekatere arhitektonske in druge zgodovinske najdbe, ki jih do sedaj niso odkrili še nikjer v Sloveniji. Žal so tovrstna dela v zadjem času zaradi pomanjkanja denarja precej počasi napredovala. Zato je otok sredi jezera, kot največja turistična sti. Vendar pa so blejski turistični delavci sklenili, da tako ne gre več naprej. BlejsW otok je treba restavrirati ter urediti na njem razsvetljavo in kanalizacijo. Ko smo se pred nedavnim pogovarjali s predstavniki zavoda za razvoj turizma na Bledu, so nam Ie-ti povedali, da so narejene že vse konkretne stadije za ureditev blejskega otoka. Upajo tudi, da bodo letos septembra tudi začeli oziroma nadaljevali z deli. Predvidena investicijska vsota za ureditev otoka in ohranitev dragocenih zgodovinskih najdb je sicer precejšnja, saj znaša okrog 300 milijonov starih dinarjev, toda vsi so prepričani in odločeni da z urejanjem oziroma rej stavriranjem ne smejo vec odlašati. Pravijo: »Ce ne bo šlo vse naenkrat, bomo otok urejali postopoma!« Blejske turistične perspektive so torej precej optimistične. Nekateri turistični objekti, ki so jih v zadnjem času uredili oziroma so $e v gradnji ali pa dokončno določeni v razvojnem P*-0* gramu pa kažejo na nezadržen korak k cilju. A. žalar Prihodnji mesec bo v novem stanovanjskem naselju pri Vodovodnem stolpu v Kranju na voljo za vselitev 44 novih, letos zgrajenih stanovanj. Direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju Ivo Miklavčič nam je povedal, da je trenutno v gradnji 13 stanovanjskih objektov, kmalu pa bodo začeli graditi še dva. V teh objektih bo zgrajenih 474 stanovanj, od teh pa bo 242 končanih že do konca letošnjega decembra. Prihodnji mesec prve vselitve Vsa letos vseljiva stanova- I Na podjetju smo tudi izv** nja so že prodana. Največ | deli da bodo ob vselitvi & stanovanj sta za svoje delav kupili podjetji ce kupili podjetji Iskra in Tekstilindus v Kranju: nekaj pa tudi Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in drugi. Prihodnje leto bo v tem novem stanovanjskem naselju zgrajenih novih 232 stanovanj. Tudi za ta stanovanja je 170 kupcev že znanih. Tako bo v stanovanjskem naselju Vodovodni stolp II ostalo še 208 stanovanj, ki bodo zgrajena 1970. leta. med faltirane tudi vse poti stanovanjskimi objekti. P*"3* sedaj gradijo tudi že toplarno in trafopostajo. Priprl" ljajo pa tudi program izgradnje preskrbovalnega cent*8' ki ga bodo v stanovanjskem naselju zgradili prihodnje fe" to. Posebej pa so na Podjetj? poudarili, da bo z dograditvi' jo vseh stanovanjskih objek' tov (do 1970. leta) naselje tudi komunalno urejeno. 4. t- B : 9 m mm It S i i m ii| u •1 i f m m mm it j m m mm 81,1 Del novega stanovanjskega naselja v Kranju .•- Foto: F. Perdan