33, štev,
V Kranju, dne 13. avgusta 1915.
XVL leto,
my      Wwt W^ I%t %j[ W^
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K. po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Cesarjev rojstni dan.
Prihodnjo sredo bo praznoval naš ljubljeni vladar cesar Franc Jožef petinosemdeseti rojstni dan. Velike slavnosti se bodo vršile po vsem cesarstvu. Ljubljanski knezoškcf je ukazal, da naj cerkve proslave ta dan z izobešenjem zastav, slavnostnim zvonjenjem in slovesno božjo službo, ter opominja vernike tako:
»Letos ko praznuje naš ljubljeni vladar, Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I, v Času strašne svetovne vojne svoj petinosemdeseti rojstni dan, hočemo ta dan tudi cerkveno prav slovesno praznovati. Milost Vsemogočnega je, ki nam je ohranila cesarja Franca Jožefa I. do te visoke starosti. Božja previdnost je nadalje dopustila, da je celo večer življenja našega miroljubnega vladarja, ki je v svojem dolgem življenju prestal toiiko težkih poizkušenj, ožarjen s plamenom svetovne vojne. To je en vzrok več, da se zatečemo letos ob cesarjevem rojstnem dnevu s tem večjim zaupanjem pred prestol Najvišjega, da priporočimo Vsemogočnemu našega cesarja, našo ljubljeno Avstrijo, vse narode našega krasnega cesarstva in našo ožjo domovino. Prosimo prav iskreno in pobožno ljubega Boga, da bi varoval in krepil cesarja, da bi blagoslovil vso cesarsko hišo in vsa Avstrijo, da nam. podeli kmalu zaželjeni mir v blagor avstrijskega cesarstva in v srečo vseh narodov, ki bivajo pod vladarstvom in okriljem habsburške slavne hiše."
Veljava dveh slovanskih narodov.
Dva slovanska naroda se zdaj nahajata na vrhuncu sreče, ker se ves svet zanju pult, namreč Poljaki in Bolgari. Glavno veljavo jima daje Avstrija.
Poljski zemlji se menda bliža konec neizmernih muk. Nemčija in Avstrija sta baje pri-
pravljeni, nagraditi junaško požrtvovalnost poljskega naroda, ki se je posebno sijajno izkazala v sedanji vojni. Poljaki pričakujejo, da jim bodo Nemci in Avstrijci vrnili od Rusov teptane pravice in obnovili staro, neodviino kraljestvo poljsko. Iz vseh poljskih listov odmeva glas, da je s padcem Varšave napočil zaželjeni dan svobode. List „Kuryer Polski" piše: .Varšava, ti srce Poljske! Odprli so se grobovi v temnih trdnjavskih rovih in iz njih so vstale sence poljskih junakov, rešene verig svojega sovražnika. Izvršilo se je prvo dejanje: Izgnani so roparjf, napuh je kaznovan. Začenja se drugo dejanje: Vrnitev poteptanita pravic. Varšava, zopet se obnavlja tvoja vera v vstajenje nekdanje slave in svobode poljskega naroda! Z mučeniško krvjo oblita Varšava, z zvezdo svobode na ponosnem čelu, kliče: Tako mine vsaka na krivičnosti osnovana sila, tako ginejo tlačitelji Poljske."
Na Dunaju v dvorni cerkvi je imela poljska kolonija te dni v navzočnosti bivših avstrijskih ministrov povodom padca Varšave veselo slovesno službo božjo. ,Poljsko kolo" je pa imelo v državnem zboru na Dunaju slavnostno sejo. Izvolil se je odbor sedmih članov, ki je sestavil oklic na poljski narod. Predsednik odbora Ladislav Jaworski čudovito odločno govori v oklicu, da se mora ustanoviti neodvisno poljsko kraljestvo, pod katero bi spadala fuof Giffcfja, in (ta naj se precej zvrši v tem smislu organizacija vsega naroda. Ta oklic so prinesli brez pripomenj tudi dunajski nemški listi. Stvar je najbrž dogovorjena v višjih krogih.
Pa tudi Rusija sedaj čisla Poljake. V ruski dumi je govoril ministrski predsednik Goremvkin sledeče: .Poljski narod, ki je viteški, plemenit, zvest in hraber, zasluži neomejeno spoštovanje. Danes mi je car naročil izjaviti, da je njegovo Veličanstvo ukazalo ministrskemu svetu izdelati zakonske načrte, ki bodo dali Poljakom po vojni pravico, da bodo svobodno razvijali svojo narodno
in gospodarsko življenje na temelju avtonomije pod žezlom ruskega carja-"
V ruskem državnem svetu je pa grof Bo-brinski govoril tako: .Ker je danes prišla Varšava v roke sovražnika, državni zbor ne more molčati. Klanjamo se do tal pred bolestjo naših poljskih tovarišev. Srčni bodite, bratje 1 Trpite nekaj časa. Dan zmage napoči tudi Vam. Objokujemo izgubo poljskega glavnega mesta, sestre Rusije. A Rusija m pravi: .Zdravil Z Bogom!", marveč: .Na tvidenje!" — Predsednik državnega sveta se je popolnoma pridružil izjavam grofa Bobrinskega. Nato je odgovoril Poljak Šebeko, član državnega zbora, sledeče: .Ginjenim srcem nastopim na govorniškem odru. Sedanji dogodek tiče tako našo domovino in nas vse, ki smo Poljaki, da bi morali biti železnih živcev, da bi mogli prenašati po Previdnosti poslano nam trpljenje. Pred dnevi so me globoko gauile izjave dume glede na Žalost Poljske. Mi Poljaki jih ohranimo v neizbrisljivem spominu. Danes se nam z odra visoke zbornice izraža globoko sočustvo ruskega ljudstva za Poljsko v njeni nesreči. V sredi nesreče se spominjamo okolnosti, da nas je na teb tleh dolga vrsta zgodovinskih dogodkov ustvarila za nedeljiv poljski narod izrecnega značaja. Železna veriga veže sedanji rod z gomilami minulosti ic z zmagami bodofootUi, V ir&ea» aai^a uodegaoatt vmp rosam, dovolite mi, da tu najslovesnejše izjavim, da poljski narod ni tlačen, marveč da je svoboden, da ni izčrpan in pod hlapčevstvom, marveč da. je močan. Hvala njegovemu mogočnemu narodnemu življu, in v zavesti, da bo zavzel v rodbini Slovanov svoje mesto na dostojen način, se bo vojskoval z Vami do zadnjega dihljaja in ne bo nikdar izdal zastave slovanstva." (Pritrjevanje.) Predsednik zakiiče: Živio poljski narod!
Kakor Poljakom se dokaj dobro godi tudi Bolgarom. Podpore in obljube lete skupaj od vseh stranij.
PODLISTEK.
Z bojišča ob spodnji Soči.
Miško piše -
V bujni domišljiji si človek komaj more predstavljati, kdor ni sam videl bojišča, kaj se tukaj godi. Naskok se vrsti za naskokom: pet in še več jih je eno noč ali eno dopoldne. Kar vali se ljudij pred žičnimi ovirami, strojne puške pa kose, da je groza. Vse presega siloviti učinek ekrazitnih težkih granat. Skale, drevesa in mrliči se premetavajo po zraku.
Parkrat so se vrinili Lahi v naše prve strelne jarke. Začela jih je obdelovati naša težka baterija. Opazoval sem od blizu to obstreljevanje. Granata je vdarila naravnost v jarek, kjer so bili Lahi. V trenotku je dvignila štiri Lahe s tornistrami vred kakih 15 metrov visoko. Leteli so po zraku v polkrogu z razprostrtimi rokami in nogami. Vsa okolica se pri udarcu granate močno strese. Drobci oddrobljene£i kamenja pa frče včasih po 800 metrov daleč. Kakšen učinek ima še le 30*5 centimeterski možnar! Strel tuli po zraku kot ranjeni bivol. Ko se zadere v hišo ali gozd, vse skoči visoko kvišku: ljudje, drevesa, bruni ostrešja, zidovi so zmleti v šuto, dim se pa kot gora dvigne proti nebu. Če v kako vasico prileti kakih pet takih po 350 kg težkih krogel, so poslopja posneta s površja zemlje. Lahi se potem po cel teden ogibljejo dotičnega kraja.
Da bi bil kdo kdaj tako na gosto streljal, kakor streljajo Lahi, še svetovna zgodovina ne pozna. Kadar Polentarji začutijo, da se jim bliža kakšna nevarnost od naše strani, začno s streljanjem iako strahovito obdelovati vso okolico k a kor bi bili obsedeni. Šrapnel za šrapnelom leti po zraku. Poročate mi, da ste ono nedeljo na Gorenjsko zelo slišali streljanje. Takrat smo tu imeli res pravi pekel. Preračunali smo, da je padlo na tej črti tisti dan 120 tisoč šrapnelov vseh kalibrov, granat težkega kalibra pa 15 tisoč. Nekoliko si tedaj lahko mislite, kako se kakšen dan tukaj godi, ko kar več tisoč strelov pade na mal prostor tekom ene ure. Vragi komaj spravijo kaj takega skupaj.
V podnožju hriba so posejane sovražne baterije, po dve, tri, tudi po štiri v eni vrsti. Naštel sem že večkrat v eni minuti po dvajset laških baterij, ki so vse kot posamni ognji streljale na eno mesto. In te muzike ni konca, gre kar naprej še vedno noč in dan. Zlasti je strašno po noči.
To je dobro, da Človek v boju postane divji in ne ve, kaj dela, ter nekako top, da je za najbolj pretresljive dogodke neobčutljiv. Smejamo se iz vsega grla, ko trešči granata v rob in nam odbrenči kamenje preko glav. Sami pa ne vemo, zakaj se smejamo; .fest" se nam zdi.
Italijani vkljub vsi svoji silovitosti nimajo nobenega uspeha. Odzvonilo jim je. Nikdar ne bodo zagospodovali po naši lepi Gorenjski! Kakor bi bili iz jekla, stojimo mi tu in se ne umaknemo nikamor. Ko bi nas bilo malo več, bi pričeli z
ofenzivo. Pa tudi to še pride. Italijanska pehota itak ni nič vredna. Ali bodo tekli, ti izdajalci 1 Zadnji čas so Lahi zopet imeli kralja na fronti, pa jo je kmalu odkurii, ker je videl, da
njegove armade nič ne opravijo.
Varšava.
Mesto Varšava šteje nad 800.000 prebivalcev; 56 odstotkov je katoliških Poljakov, 35 odstotkov Židov in devet odstotkov Rusov. Samih Židov je tedaj v Varšavi več, kakor imata Gorenjska in Dolenjska skupaj vseh prebivalcev. Od Varšave do Petrograda je 1370 km. V ruskem carstvu sta le Petrograd in Moskva večja kot Varšava; Petrograd šteje 2milijona, Moskva pa 1,600.000 duš. Varšava se deli v dva dela. Večji del mesta je na levem bregu Visle, na desnem bregu leži predmestje Praga in oba dela spaja most čez reko. Varšava je lepo moderno mesto z ravnimi ulicami in visokimi palačami. V mestu je 27 cerkva, ki so večinoma katoliške, le šest je pravoslavnih, ena luteranska in ena sinagoga. Posebno veličastna je katoliška katedrala sv. Janeza, zgrajena leta 1360. v starem mestu; po hodniku je zvezana s kraljevim gradom. V cerkvi so krasne slike in pod cerkvijo leže* pokopani slavni Poljaki. Leta 1681. je bila dovršena kapucinska cerkev, v kateri je spomenik Ivana III. Sobieskega. V okrašenem kraljevem gradu so bile določene posebne sobe za bivanje carja, sicer je pa sto-
Nemške in avstrijske banke so posodile Bolgariji 500 milijonov frankov pod pogojem, da se polovica sedaj izplača, druga polovica pa po končani vojni.
Znano je, da ima Bolgarija pogajanja s Turčijo, ki ji obeta za slučaj naklonjenosti posebne ugodnosti, zlasti glede železnic.
Četvorni sporazum pa dela prav zadnji čas z vso močjo na to, da bi Bolgarska dobila srbsko in grško Makedonijo, za to se pa seveda zavezala, nastopiti proti Turčiji. Da se Srbija še vedno brani odstopiti Makedonijo, je umevno, ker je to njena nabolj prisrčna zadeva. Za Bolgarijo se je potegnil s posebnim pismom do srbskega prestolonaslednika ruski car. — Italijanski časniki pa pišejo, da je bila bukareška pogodba v škodo Bolgariji, in da se mora tedaj popraviti.
Koliko časa bode Evropa še upoštevala Poljake in Bolgare, kdo ve? Politika je čudna stvar.
Sv. oče in sreča narodov.
Kdo bolj odločno in na glas obsoja nesrečno klanje po svetu, kakor Benedikt XV.? Nepristransko on nastopa, ker mu tako nareka nauk, ki ga zastopa.
Rimski časopis .Osservatore Romano" je objavil njegov glas in svet se je zganil Zadeta je bila hudo vest prizadetih držav, kajti papež je krepko zaklical: „Vi nosite strašno odgovornost za mir in vojno pred Bogom in pred ljudmi."
Zato pa vsaka stranka trdi, pa ni nje mislil. Iz papeževega klica doni dovolj jasno, kdo je vojne kriv, kdo jo podaljšuje in kdo pripravlja nove strašne vojne za prihodnje čase. Naravno je, da je zadetim grešnikom odkrita beseda sv. očeta neljuba. Zato pa vali nasprotno časopisje krivdo na Avstrijo in Nemčijo, avstrijsko in nemško časopisje pa razkriva grehe nasprotnih držav.
Papež je krepko izrazil, da je eden največjih vzrokov uničevalnega klanja krivično zatiranje podložnih narodov, da tiste države podaljšujejo vojno, ki bi rade še po vojni krivično tlačile premagana ljudstva, in da države, ki to hočejo, pripravljajo nove vojne grozote za bodočnost. .Če se narode ponižuje ali stiska, tedaj podjarmljeni narodi drhteč prenašajo naloženi jarem, pripravljajo svoje osvobojenje in rod rodu zapušča žalostno dedščino sovraštva in maščevanja." Tako povdarja papež.
Zdaj se prička evropsko časopisje, kdo je bolj zatiral slabejše narode. Mi pa spoznavamo iz tega prepira in iz blagih papeževih besedi, kdo edini se bori za pravi mir na zemlji in kateri vladar ima srce za vse narode.
Papež pravi, da naj vladarji pretehtajo ne pristrano pravice narodov in ustrežejo njihovim pravičnim stremljenjem. Na tej podlagi naj sklenejo mir. .Cvetoč in gotov mir", nadaljuje sv. oče, .stoji bolj trdno, ako hočejo narodi drug drugemu dobro in spoštujejo med seboj drug drugega pravice in čast, kakor pa, če kdo oborožuje množice in gradi strašne trdnjave."
Nikdo, ki hoče narodom srečo na zemlji, ne more ugovarjati papeževim besedam. Ker se ne more ugovarjati, skušajo nekateri vsaj zvaliti krivdo na druge. Papež pa se bori za mir.
Hkrati se bori glavar Cerkve še za nekaj, za pravice narodov. Samo naš verski glavar kliče brez strahu vsemu svetu: .Ustreže naj se pravičnim stremljenjem narodov!"
Zato je prav, da se narodi, in posebno manjši ter slabejši narodi, zbero okrog svojega očeta. Ne bilo bi prav, ko bi pozabili, kdo se v stiski in sili bori za nas. Potegujmo se za pravice onega, ki se bori za pravice naše, in branimo ugled in svobodo sv. Očeta!
Italijansko bojišče.
Vedno se ponavljajoči sunki Italijanov se končujejo zanje s popolnim neuspejuom, Kjer začne italijanska pehota napadati, jo požene nazaj ali ogenj naših topov, ali pa naša hrabra pehota. Tudi najmočnejše priprave Italijanov ničesar ne opravijo. V noči na 5. avgust in drugi dan se je izjalovilo več napadov; enega so napravili Lahi pri Zagraju, drugega pa na podgorsko višino. Polje, kjer so napadli, je bilo pokrito z italijanskimi trupli. Istotako so bili tudi sunki pri Plaveh in v Krnskem ozemlju brezvspešni.
Italijani so izgubili v bojih ob Soči 1500 častnikov. Odslovljenih je bilo doslej šest itali-iijanskih generalov, ker so se preslabo vojskovali. Novo izvežbane čete III. kategorije so iz
južne in srednje Italije spravili kot rezervo v severno Italijo.
Odsek bojne črte pri Polazzu in Redipulju je dne 7. avgusta dopoldne občutil ljut ogenj italijanske artiljerije. Več italijanskih bataljonov pešcev je napravilo napad na ta odsek, pa so prodiranje po kratkem boju ustavili.
Neki italijanski pripeti balon, ki je služil opazovanju italijanske artiljerije, so naši pri TiiUču sestrelili.
Goričani vedno lahko vidijo pripete zrakoplove, naše in italijanske, ki ves dan nepremično vise v zraku okoli 500 metrov visoko in dajejo navodila artiljeriji. Zrakoplove preganjajo s krog-Ijami in šrapneli, pa jih ni lahko zadeti.
loval v njem glavni guverner. Znameniti so tudi gradovi Belvedere, kjer je bil 1. 1630. atentat na kneza Konstantina, grad Lazienkv, zgrajen od Ponjatovskega, s slikami poljskih kraljev, nadalje Kronenberg in drugi. Prav lepa so tudi poslopja: pošta, glavno sodišče in gledališča. Vidi se tudi mnogo umetno izdelanih spomenikov, postavljenih na čast kralju S^gismundu III., Ivanu Sobieskemu in drugim. Vseučilišče je leta 1869. postalo rusko, ondi je velika knjižnica, razni muzeji in botanični vrtovi. Gimnazij ima Varšava 15, sedem deških, štiri dekliške in štiri realne gimnazije, štiri pripravnice, 67 ljudskih šol in mnogo privatnih šolskih zavodov. V velikem gledališču so sodelovali najimenitnejši igralci, ki so večkrat odhajali na razna druga gledališča Evrope. V Varšavi je izhajalo doslej 12 ruskih časnikov, 58 poljskih in 1 židovski časnik. Tiskarn je bilo 42 in knjigotržnic 124. Okoli trdnjave Varšave je bilo 17 fortov in vmes nekaj drugih utrdb. Aleksandrov utrjeni grad je bil sezidan v letih 1832.—1835. Na pet kolodvorov se stekajo razne železniške črte. V mestu je sedež katoliškega in rusko pravoslavnega nadškofi. V mestu je veliko predilnic in tovarn za obdelovanje kovin in lesa.
Leta 1224. so si Masovski vojvodi izbrali Varšavo za svojo rezidenco. V letu 1550. so pa ondi zavladali poljski kralji Leta 1655. so mesto prvič zasedli Švedi, ki so bili nastopno leto premagani od poljskega kralja Ivana Kazimirja. Poljski kralji so mesto zelo olepšali, a 1. 1702. so ga zopet zasedli Švedi. Rusi so pomagali
Poljakom, da so se vnovič polastili mesta. Ko so pa po smrti kralja Avgusta III. nastali v mestu veliki nemiri, je prišel z vojsko ruski knez Repnin in je prisilil Poljake L 1764, da je bil za kralja izvoljen Stanislav Ponjatovski. Ko se je nadaljevala meščanska vojna, so Rusi zasedli mesto in je obdržali v svoji oblasti ob prvi delitvi Poljske 1. 1773. V aprilu 1.1791. je bila posabljana ruska posadka in od 9. julija do 6. septembra so Prusi zastonj oblegali mesto. Ko so 5. novembra 1794 Rusi z naskokom si osvojili Prago pod generalom Suvorovim, je kapitulirala tudi Varšava. Nastopno leto ob tretji delitvi Poljske je Varšava padla (1795) pod Prusijo in je postala glavno mesto južne Pruske. Dne 28. novembra 1806 so Francozi zasedli Varšavo in 1. 1807. se je iz južno-pruske pokrajine napravilo .vojvodstvo varšavsko". Od 23. aprila do 2. junija 1. 1809. so imeli Varšavo zasedeno Avstrijci in 8. februvarja 1813 so jo zopet vzeli Rusi. Dunajski kongres je leta 1815. prisodil Varšavo Rusiji in je postala glavno mesto novoustanovljenega kraljestva poljskega. Velika poljska revolucija se je pričela dne 29. novembra 1. 1830. v Varšavi in se je končala 8. septembra 1831, ko je mesto zavzel ruski maršal Paskjevič. Tudi v letih 1863. in 1864. so imeli poljski punti v Varšavi svoje središče. V zadnjih 25. letih je število prebivalcev v Varšavi poskočilo za polovico.
Dne 8. avgusta je bil južni del Dobrdobske planote na nekaterih točkah pod ljutim ognjem italijanskih topov. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Tudi pri Plaveh so topovi živahno delovali. Pri Zagori so Italijani hoteli vdreti v našo postojanko, pa se jim ni posrečilo.
Avstrijska artiljerija je obstreljevala z za-žigalnimi granatami tržiško ladjedelnico in napravila velik požar, nato pa z močnim streljanjem branila, da se italijansko moštvo, ki je hotelo gasiti, ni moglo približati. Ogenj so potem vendar pogasili.
Dne 6. avgusta zvečer in potem po noči je vdrla italijanska pehota z dvema bataljonoma pri Peji na Tirolsko. Drugo jutro so naši Italijane odpodili. Bežali so s klici: .Eviva Italia" — .Abasso Austria"!
Dne 8. avgusta so na koroški meji manjši sovražni oddelki na več točkah jezno napadali. Pred našimi postojankami na sedlu Bladner je pustil sovražnik nad sto mrtvih. Na tirolskem obmejnem ozemlju je neka naša patrulja na Creste Bianca odbila pol sovražne stotnije in j zadala izdatne izgube, ne da bi bila sama izgubila le enega moža.
Dne 9. avgusta so bili pri Gorici in pri Plaveh jako ljuti boji. Odbiti so bili trije italijanski napadi na zahodni del Dobrdobske planote in sunek pri Zagori blizu Plav. — Cadorna pa poroča: .V odseku Plave smo zasedli nekaj sovražnih utrdb pri Zagori in pri Paljevu (na levem bregu Soče) in smo zaplenili strelivo, ročne granate in metalce min". Po istem poročilu so naši dne 9. avgusta vnovič obstreljevali Tržič in napravili požar.
D' Annunzio je zopet priletel dne 8. avgusta v aeroplanu nad Trst in je vrgel v mesto 200 belo-rdeče-zelenih vrečic, v katerih so bili pozdravi Italijanov in njih sporočila Tržačanom. Ko so ga naši aeroplani začeli preganjati, je hitro odbežal.
V Italiji so vpoklicani pod orožje za dan 14. avgsta v vseh okrajih vojaki iz let 1876, 1886 in 1887.
Italijani imajo smolo na vodi in v zraku.
Dne 29. julija je neki Italijanski podmorski čoln vrste .Nautilus" zadel v tržaškem zalivu na mino in zletel v zrak ter se potopil s celo posadko. Dne 5. t. m. je pa neki avstrijski po-tapljalni čoln pri otoku Pelagružu potopil italijanski podmorski Čoln vrste .Nautilus" s torpedom. To je že drugi slučaj, da je bil, kar se poprej ni slišalo, na tak način končan podmorski čoln. Otok Pelagruž so Italijani zasedli in so napravili tam telegrafsko postajo. Italijani so napad pričakovali in so imeli pripravljenih več podmorskih čolnov. Ko so naše ladje prišle proti otoku, so jih podmorski čolni hoteli navrtati, kar se jim pa ni posrečile. Naenkrat je pa naš čoln zadel italijanskega, ki se je v nekoliko minutah potopil. Posadka je štela 17 mož. — Drugo noč je pa Italijane zadela zopet težka izguba. Najbolj moderni in največji zrakoplov .Citta di Jesi", dolg 90 metrov, ki je vozil z brzino 90 km na uro, je priplul proti Pulju, da bi metal bombe na vojno pristanišče. Naša artiljerija ga je sestrelila, vjela njegovo posadko, obstoječo iz treh častnikov, enega strojnika in dveh mož, in je zrakoplov privlekla v Pulj. Čedno bi bilo, ko bi ta zrakoplov čez nekoliko časa porabili naši pri obiskih italijanskega obrežja. Ker so Italijani izgubili že poprej lepi zrakoplov .Citta di Ferrara", bodo to novo izgubo prav britko občutili.
Steckenpferd lilijno-mlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja ! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 1 krono v lekarnah, drogerijali in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo .Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 80 v za tubo.
Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe „Potrdila o istovetnosti - Identitats-beseheinigung" v tiskarni »Tiskovnega društva" v Kranju, po 3 vinarje komad.
-M
Rusko bojišče.
Šiško kapelo, luteransko in pravoslavno cerkev. Tu je bil sedež nemškega konzula.
General Auffenberg je bil pred divizijskim sodiščem na Dunaju tožen, da je izdal neke vojaške tajnosti, pa je bil oproščen od obtožbe.
Na ruskem bojišču prinaša vsak dan avstrijskim in nemškim armadam nove uspehe. Vse gre veliko hitreje, kakor se je pričakovalo. V maju je bila velika bitka na Dunajcu in od tistega časa so združene naše in nemške čete naglo korakale naprej. Dne 4. avgusta so Avstrijci pregnali Ruse in zasedli Ivangorod. Tu je bilo prej skladišče za rusko orožje. Ruski general Dimitrijev si zopet ni pridobil nobenih lavorik, ker je moral važni Ivangorod zapustiti.
Ko so bili Rusi primorani zapustiti Varšavo, so požgali mostove čez Vislo in se ustavili v predmestju Pragi. O J ondod so več dnij streljali s topovi in puškami na mesto, in posebno na kra-kraljevi grad, ker so menili, da se ondi nahaja nemška vojska. Nemškim četam, ki so bile raztresene po vsem mestu, rusko streljanje ni moglo veliko škodovati. Prebivalci Varšave so pozdravili Nemce z velikim navdušenjem. Vsled streljanja iz predmestja Prage je bilo porušenih več hiš in nekaj oseb ubitih. V pouličnih bojih je bilo prej ubitih 15 meščanov in ranjenih do 20G0 oseb. Rusi so zadnji trenutek dali vojski znamenje za odhod. Brž so porušili vse tvornice za izdelovanje streliva, naložili baterije in vse zvonove in odpeljali čez Vislo. Dne 8. avgusta so Nemci v Varšavi pridobili vzhodni breg Visle.
Severovzhodno cd Nove Aleksandri je je bil vržen sovražnik iz svojih postojank po avstrijskih, priSavinu, severno od Holma, pa po nemških četah.
Armada generala Woyrscha se že več dnij bojuje z močnimi ruskimi četami ob železnici, ki vodi iz Ivangoroda v Varšavo.
Med Vislo in Bugom so se dne 7. avgusta boji nadaljevali. Avstrijske čete so vdrle nad Lublinom, južno od Ljubartova, nemške pa severovzhodno od Lenčne.
Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je prodirala v prostoru med Vislo in Viepržem. Tudi južno od Miehova so imele naše čete uspeh. Rusi so napravili protinapad in prišlo je do ročnega meteža, a bili so prijeti na čelni črti in na krilu in vrženi čez Všeprž nazaj. Števiio ruskih vjetnikov znaša 23 častnikov in 6000 mož. Razun tega so naši zaplenili dva topova, 11 strojnih pušk in dva vozova za strelivo. Drugo jutro so se začeli umikati ob Visli severozahodno od Ivangoroda tudi tisti ruski zbori, ki so se tačas še tam nahajali. General Mackensen je vrgel Ruse proti Viepržu z levim krilom, njegovo desno krilo se pa še bojuje.
Čete generala Kdvesa so 10. avgusta napredovale skupno z nemško armado Woyrscha vzhodno od Zelehova. Pridružil se jim je del armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda in so skupne prekoračile spodnji Vieprž. Ob fronti do Buga so naši vzeli več sovražnih zadnjih postojank. Pri Črnelici na južnem bregu Dnjestra so se no-tranjeavtrijski (III. armadni zbor) in primorski polki armade in deželne brambe polastili utrjenih postojank, katere so Rusi trdovratno držali. Ru si so pobegnili čez reko in pustili v naših rokah 22 Častnikov in 2800 mož ter šest strojnih pušk in veliko vojnega materijala.
Na Kurskem so se vršili dne 5. avgusta pri Popelu in Kuvarsku boji med nemško in rusko konjenico za Nemce dokaj ugodno. Južno od Lomže, na bojni črti ob Narevu, so napredovale nemške armade vkljub trdovratnemu odporu Rusov. Med izlivom Buga in Nasjelska so prodrle oblegovalne čete Novogiorgijevska sovražno postojanko pri Blendstovu in vdrle naprej proti spodnjemu Narevu.
Vzhodno od Ponevjega so se Rusi umaknili nazaj na Jaro. Pri Kovnu so tudi Nemci napredovali. Vjeli so 50) Ru sov in zaplenili 2 strojni puški.
V prostoru med Lomžo in izlivom reke Buga sta imela generala Scholz in Gallv/itz ljute boje z Rusi in sta jih premagala. Od 4. do 6. avgusta so Nemci vjeli 85 častnikov in 14.200 mož, zaplenili pa šest topov, osem metalcev min in 69 strojnih pušk. Čete, ki oblegajo Novogeorgijevsk, so vdrle od severa pri Narevu skozi in vzele utrdbo Dembe. Na jugu so Nemci Vislo dosegli pri Pienkovu.
Nemško zračno brodovje je bombardiralo Bjalostok.
Rusi izpraznjujejo trdnjavo Kovno. Vsi civilni prebivalci so že zapustili mesto. Državne banke so se preselile v Vilno.
Rusi se umikajo ne-le zaradi pomanjkanja streliva, ampak tudi zato, ker menijo, da se bo ponovilo leto 1812, ko so v past izvabili Francoze. Pa se utegnejo goljufati.
Dne 9. avgusta so se Nemci približali med trajnimi boji utrdbam pri Kovnu in vjeli nekaj sto Rusov. Armada generala Scholza je pa prodrla utrjeno črto pri Lomži, drugi dan vzela trdnjavo Lomžo in prekoračila cesto, ki vodi v Ostrov. Od 7. do 10. avgusta so Nemci vjeli 10.100 mož. Princ Leopold Bavarski se je s svojo armado obrnil proti vzhodu in je prišel blizu ceste, ki vodi iz Stanislavova v Novominsk.
Nemčija v bojih na za padu.
Vzhodno od Vperna so napredovale močne angleške čete in zasedle zahodni del Hooge. Francozi so premostili Larg južno od Mannsbacha. Nemci so sestrelili nekega francoskega zrakoplovca.
Pred Dardanelami.
Neko turško pomorsko letalo je z bombami potopilo sovražni podmorski čoln.
Angleži so torpedirali turško oklopno ladjo Jiaireddin Barbarossa, katero so bili Turki kupili od Nemcev. Angleški podmorski čoln je prišel skozi Dardanelt ter je izstrelil torpedo na to ladjo in jo potopil.
Napad na Angleško.
V noči od 9.—10. avgusta so nemški zrakoplovi napravili napad na Angleško. Vrgli so bombe na angleške vojne ladje in na pristanišče v Londonu in Hanvichu, kjer so napravili škodo, potem se pa vrnili. Za Angleže je bila to huda noč.
Srbija.
Knez Trubeckoj se je vrnil v Niš in ostane ondi kot ruski poslanik. — Isa Boljetinac je obupal nad Albanijo in se je vrnil v Srbijo, ker ima na Koso ve m polju velika posestva, ter je prisegel Srbom večno zvestobo. — Kolera se oglaša tudi v Srbiji. Zato se je zgradilo ondi mnogo barak. Iz Angleške in Amerike prihajajo zdravniki. — Letina kaže v Srbiji prav dobro, le v nekaterih krajih je škodila žetvi velika vročina. — Za slučaj, da bi Bolgarija napadla Srbijo, obeta grško časopisje, da bi bila častna zadeva Grčije, priti Srbiji na pomoč. — Angleška vlada je darovala mestu Valjevu, ki je bilo po vojni poškodovano, 648.000 kron.
Ruski car je poslal lastnoročno pismo srbskemu prestolonasledniku Aleksandru. V pismu car obžaluje mlačnosi Srbov do skupnih koristi j zaveznikov in mu priporoča pripraviti Bolgariji pot, da se bo mogla udeležiti vojne. — V Srbijo je prišla čez Črno Goro neka angleška brigada in se je priklopila srbski armadi, ki tabori pri Semendriji. | Romunija.
Kaže se, da bode v Romuniji kmalu padla odločilna beseda. Skoto soglasno je bil sprejet predlog za nov kredit v znesku 100 milijonov frankov za vojne namene.
v
Avstrija — Amerika.
Avstrija je predlagala vladi Zedinjenih držav, da naj prepovedo za čveterozvezo izvažati vojni materija!. Amerika je pa odgovorila, da bi taka prepoved pomenila kršitev ameriške nevtralnosti.
POLITIČNI PREGLED.
Prestolonaslednik v Budimpešti. Prestolonaslednik Karol Franc Jožef in soproga nad-vojvodinja Cita sta prišla v Budimpešto in sta bila ondi slovesno sprejeta. V razgovoru z županom je prestolonaslednik omenil tole: .Italijani so hoteli priti v Trst in niso vkljub velikanskim izgubam niti en kilometer prišli naprej. Izgubili so v dosedanjih bitkah samo na bojni črti ob Soči 110.000 mož.
Vindava. Na izlivu reke Vindave v Vzhodno morje na Kurskem leži mesto Vindava. Rusi so mesto in pristanišče, ki nikoli ne zamrzne, požgali. Mesto je imelo nad 7000 prebivalcev, eno kato-
Kam v šolo?
Naučno ministrstvo je ravnokar izdalo na deželne šolske svete opomin, ki svari pred pošiljanjem dečkov v gjmnazije in realke, češ da iz njih dobivamo preveč ljudij, ki ne dobe kruha. Ministrstvo priporoča pošiljati mladino v one šole, ki nudijo praktično strokovno izobrazbo. Davno bi bili že morali priti Slovenci do tega, na kar nas zdaj ministrstvo opozarja. Gimnazijcev In realcev, ki so Čakali na službe, smo imeli pred vojno preveč, razne vrste strojnikov pa premalo. Za naše obrate smo morali s težavo dobivati strojnike in boljše delavce iz tujine. Bili so dobro plačani, za delo med našim ljudstvom pa malo sposobni, ker se nočejo naučiti našega jezika. Še ene vrste šola nam je sedaj nujno potrebna in na to opozarjamo visoki deželni odbor kranjski, ki skrbi za odpošiljanje mladine v mornarico in razne zavode. Menimo namreč večjo zidarsko šolo. Milijone kron so pretekla leta izviekii Lahi iz Avstrije in v zahvalo nam sedaj pošiljajo čez mejo milijone krogelj. Prav sedaj je as, da neha biti Slovenec tujcu sluga, ki sme imeti v rokah le kramp in škaf za malto, nad katerim kriči dobro plačani italijanski zidar. Naši mladeniči so toliko prebrisane glave, da se bodo tudi finega zidarstva kmalu naučili. Obrtna šola v Ljubljani v tem oziru ne zadostuje. Tudi slovenskih zidarjev z Goriškega ni dovolj. Ustanovi naj se večja zidarska šola kje na Gorenjskem, n. pr. v Škof j i Loki, Polentarjem pa pokažimo figo.
NOVIČAR.
Slovensko romanje na Brezje. Prihodnji ponedeljek pojde mnogo Slovencev prosit Marijo Pomagaj na Brezje srečne rešitve za Avstrijo in našo ožjo domovino, ki sta obe v veliki nevarnosti. . RomanJe : »e W vršilo po o&JavljetienV ' programu. Zvečer bo slovesna procesija s svečami, ob polnoči božja služba, v torek zjutraj bo skupno sv. obhajilo, ob 10 uri propoved preč. g. kanonika dr. Lam peta in slovesna sv. maša prevzv. g. knezo-škofa dr. Jegliča. Kdor pojde na Brezje, naj vzame seboj legitimacijo in kaj živeža.
Ni pravo razmerje! V Kranju se prodajajo najlepši voli po dve kroni kilogram žive teže, meso se pa prodaja tudi od slabih volov po štiri krone kilogram. Kranjska občina si namerava pomagati s svojo mesnico.
Cene za seno. Določile so se cene za pre-šano seno 8 K 50 v in za Tahlo seno 7 K 50 v meterski stot. Kdor bo seno dražje prodajal, bo kaznovan.
V Škof ji Loki je zadnji ponedeljek zjutraj pogorel mlin Blaža Pokorna v predmestju. S pomočjo vojakov in meščanov se je požar kmalu omejil in udušll.
List «Štajero je imel za urednika Antona Peitlerja, ki je bil pravi rokovnjač. Ropal je in streljal na ljudi. Preganjali so ga orožniki. Ustrelil ga je ravnatelj Fritz, ko ga je Peitler napadel.
Duhovniške izpremembe. V zavod sv. Stanislava sta prišla za prefekta čč. gg. kapelana Ivana Fdipič iz Šmartina pri Litiji in M Stanonik iz Kostanjevice. V Kamniku ostane za kapelana č. g. Josip Klopčič in pri Sv. Lenartu za upravitelja č. g. I. Borštnar. Č. g. Josip Markič je prestavljen iz Preddvora za kapelana v Naklo in novomašnik Andrej Kajdiž je prišel za kapelana v Smlednik.
*Sveta vojska* se je začela razširjati tudi po Hrvaškem. Škof Mahnič je pravila potrdil za krško škofijo. Tiskana in potrjena so pravila tudi za škofijo na Reki.
Vse, kar je prav t Lani ob izbruhu vojne je neki slovenski list pisal, da je povsod Srbstvo najti tam, kjer so zakleti sovražniki katoliškega ljudstva. To je precej resnično. Manj temeljito je pa, kar je pisal isti list malo pozneje, da Srbi niso Slovani, marveč Kucovlahi. Tako se je tudi zadnji teden neki domači list malo pomotil, ko je pisal, da srbsko ime ni ime naroda, ampak države, da Srbi bivajo le v Srbiji in da je bilo na avstrijskih tleh ime Srb do zadnjega časa neznano. Zgodovina uči drugače. Dr. Kos (.Gradivo", II, 63) navaja listino, ki pripoveduje o srbskem narodu, bivajočem v velikem delu Dalmacije že v 9. stoletju. — Tudi našemu zakletemu sovražniku ne delajmo krivice, da bo prej nehal biti zaklet!
Žrtve vojne. Umrl je na ranah, dobljenih v drugi soški Ditki, Jakob Grašič. organist trste-niiki, domačin, Čačkov s Trstenika. Pokojnik jc bil vže v Galiciji hudo ranjen, nakar je prebil zimo na visoki Tatri v Karpatih. Ko je okreval, je odšel na laško bojišče, odkoder je še sam sporočil, da ga je na njegovega godu dan zadela v glavo laška Šrapnela. Rajnik je bil vešč organist. Tudi njegov brat Alojzij se je povrnil kot invalid z bojišča.
Sadni moSt se bode letos lahko prodal. Nemci kupijo vsak živež in že povprašujejo tudi po sadnem moštu. Kdor hoče cel vagon sadnega mošta prodati, naj se obrne na državno nemško špedicijsko tvrdko Rob. Metzger na Dunaju (I, Franz Josrf Kai 7). Tvrdka mu preskrbi vagone s kotlom, kakršni se rabijo za pošiljanje vina ali špirita. Sadni mošt mora biti zdrav in pravilno izdelan.
Iz ruskega vjetniStva je pisal Anton Zelnik s Pivke pri Kranju. Na dopisnici, ki je došla materi v roke 7. t. m., piše: .Zdaj se nahajam na Ruskem v vjetništvu, pa Skodvarjov Janez (s Pivke), TrFarjov iz Stražišča in Bacek s Cegelnice smo skupaj. Vjeti smo bili 18. junija, v dneh 18. in 19. junija so nas zelo veliko vjeli, ko smo šturmali. Robovčov Janez Iz Na-klega je pa padel. Kroglja ga je zadela ravno v srce. Jaz sem bil zraven njega. Sem ga še mal porihtal, kakor je pri nas navada za zadnjo uro. Živel še pet minut ni več, ko ga je kroglja zadela. Dvakrat je zajamral in izdihnil. Če Bog da, da pridemo enkrat srečno domov, se bomo že pogovorili, ker tega vam ne morem opisati, kaj človek vse vidi in skusi. Zdaj se nam godi dobro, tukaj so dobri ljudje. Prav lepo Vas pozdravim Vaš sin Anton.
Razglas. Prebivalstvo se s tem opozarja, da je vsled ministrske muedbe z dne 23. julija 1915 št. 206 drž. zak. vsaka prosta prodaja sočivja (grih, fižol, leča), ki se ne vporablja kot zelenjava, prepovedana in se bo proti krivcu po obstoječih predpisih strogo postopalo. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 11. avgusta 1915,.
Razglas. Na dan 18. avgusta t,1. se bo cesarjeva 85 letnica po celi Avstro Ogrski posebno slovesno obhajala. .Rdeči kri;" v Kranju je sklenil se teh slovesnosti udeležiti s Wm, da bo v znak hvaležnosti in patrijotičnega čustvovauja pogostil vse v kranjski vojaški bolnici ;e nahajajoče ranjence s cigaretami, smodkami, pivom, vinom, dobrim pecivom in z drugimi primernimi darili. Ker pa z ozirom na veliko število ranjencev (500) nedostaje sredstev, obrača se »Rdeči križ" potom okrajnega glavarstva na županstva, ta naj nabero denarja aH pa omenjenih naturalnih predmetov, zlasti pri premožnejših slojih prebiva'stva, in čim preje semkaj pošljejo.
Nadalje se naznanja, da je c. kr. deželno predsedstvo z odlokom z dne 24. julija 1915 št. 5776/Mob. prosilo, naj bi se akcija zaradi nabiranja darov za c. in kr. vojno oskrbninski urad nadaljevala, zlasti ker so vsa darila iz naših krajev namenjena vojakom, borečim se proti verolomnemu Lahu. Vsa darila, bodisi v denarju, bodisi v naturalijah, naj se pošljejo izključno le na nabiralnico daril pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 20, ali pa na okrajno glavarstvo. Pošiljatve na posamezne v vojni se nahajajoče vojake so izključene. Zlasti je veliko pomanjkanje perila in bi bilo želeti, da se naše ženstvo poprime zopet izdelovanja perila, nogavic, krp, rut, jopičev, itd. za naše junake, ki tako sijajno branijo perfidnemu sosedu vpad v našo domovino. Pa tudi vsak drug dar bo dobrodošel. Naj zlasti kmetovalec majhen del svojega pridelka žrtvuje na oltar domoljubja in, kakor je to storil lansko leto, naj tudi letos pripelje krompir, fižol sadje itd. v prid ranjencem in vrlim vojakom. Naj se gg. župani in drugi občinski funkcijonarji osebno postavijo na čelo tej akciji in naj si pridobe sopomoč naših spoštovanih in požrtvovalnih dam in vrlega ženstva sploh, prečastite duhovščine ter pridnega učiteljstva, in prepričan sem, da bo kranjski okraj zopet letos, kar se tiče požrtvovalnosti, nadkriljeval vse druge okraje. Opozarja se na tuk. oklic z dne 22. maja 1915 št. 11475. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 4. avg. 1915.
Razglas. Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih, in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašnic nastanjeno moštvo, katero se je vrnilo (ranjeno) z bojnega polja, se je izgubilo mnogo kosov vojaških oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v ozemlje zadaj za bojnim poljem. Taki predmeti
so se našli tudi po kolodvorih in železniških vozovih. Ker ima civilno prebivalstvo, kakor kaže izkušnja, veliko nagnjenje nakupovati take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreči, kakor tudi na to, da se ti predmeti za čeie, k! odhajajo na bojišče, zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na io, da se mora te predmete, spadajoče k vojaški opravi, kakor obleko, opreme, odeje, daljnoglede, kolesa, orodje, posode, konjske opreme, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, municijo, ovoje od topniških izstrelov itd. nemudoma oddati na najbližje vojaško poveljstvo ali najbližje upravno oblastvo (občinski urad, c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa na najbližjo orožniško postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in jih oblastvu ne izročile, zakrive po vrednosti najdenega predmeta prestopek po § 461 kaz. zakonika ali pa celo zločin po § 201 lit. c. kaz. zak. in bodo primerno kaznovane. Občinski uradi morajo najdene predmete, ki so se jim izročili, takoj oddati najbližjemu vojaškemu poveljstvu in proti osebam, ki bi se proti temu razglasu pregrešile, prijaviti kazensko ovadbo. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 4. avg. 1915.
Razglas. Zaznalo se je, da kupujejo vzltc ces. naredbi z dne 21. junija 1915 št. 167 drž. zak.. ki prepoveduje odprodajo žita, še vedno nekateri žito od kmetov. Zlasti kupujejo pivovarne ječmen. Opozarja se zategadelj, da je vsaka tako sklenjena kupna pogodba neveljavna in se bo poleg tega proti krivcu po obstoječih določilih najstrožje postopalo (glej tuk. razglas z dne 15. tulila 1.1. Št. 14810). V občinah Cerklje, Mavčiče, Predoslje, Naklo, Smlednik, Šenčur se ukaže posestnikom svoje stare zaloge žita (pšenice, rži in ječmena) v teku treh dni naznaniti županstvu. Neopazovanje te naredbe se bo strogo kaznovalo. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 6. avgusta 1915.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 11. avgusta. Avstrijske Čete, ki so prodrle čez Vjeprž, so šle včeraj naprej. Na črti Ostrov—Uhrusk pri Bugu so se Rusi zopet ustavili.
Berlin, 11. avgusta. Izpad močnih ruskih sil iz Kovna se ni posrečil. Nemci prodirajo proti Bobru, vzeli so močno utrjene postojanke Črvoni —Bor in važno železniško križišče pri Ostrovu, zasedli izpraznjeno utrdbo Benjaminov ter metali bombe v obkoljeni Novo Georgievsk in v Brest-Litovsk. Ob Zlati Lip"« ni izpremembe.
Berlin, 11. avgusta. Pri Rigi je bila morska bitka. Tri nemške ladje iskalke min so se potopile. Tri večje ladje so poškodovali ruski zrakoplova. Potem so nemške ladje odplule.
Dunaj, 12. avgusta. Naše čete so vzele Lukov, šle čez Bistrico zahodno od Radima. Rusi so se unaknili na celi črti med Bugom in Porom. Nemci so vzeli utrdbe pri Hizni, z naskokom zasedli Samborov in vrgli bombe na kolodvor v Bjalostokn.
Dunaj, 11. avgusta. Včeraj so Italijani zopet hujše pritisnili ob Soči, zlasti na robu Doberdobske planote vzhodno od Tržiča. Dva napada sta bila tudi na del planote, ki štrli proti zapadu. Italijani so bili povsod z velikimi izgubami. Pri Pevmi so jih naši odpodili z ročnimi granatami. Zavrnjen je bil tudi nočni napad pri Zagori blizu Plav. General Borojevic zelo hvali junaštvo hrvaških in slovenskih čet.
Dunaj, 12. avgusta. Novi napadi na Dobr-dobsko višino in Zagoro so bili odbiti z velikimi izgubami Italijanov. Pred Gorico je mir. — Včeraj zjutraj je naše brodovje obstreljevalo železniške naprave pri Molfetti v spodnji Italiji in napravilo veliko škode. Iz Barija so Italijani brezvspešno streljali na naše ladje in podmorske čolne.
Bukarešt, 11. avgusta. Bivši vojni minister Filipescu izjavlja v listu .Opinion", da Romunom ne kaže iti na vojsko, ker so zamudili ugodni čas, ko so Rusi imeli Lvov.
Darujte za „Rdeči križ"!
Prisilna delavnica v Ljubljani.
(Zgodovinska črtica, spisal Janez Zabukovcc.)
Ob sedanji svetovni vojni se razvijajo posebne socijalne razmere. Skoraj vse delavne moške moči se nahajajo v vojni služb!, strahovita draginja vlada, mnogokrat se še ?a denar nc dobi najpotrebnejših živil, oderuštvo je v najgršem cvetu. Ali je čudno, da se toliko sliši o tatvinah, da se je beračenje čudovito razpaslo? Kaj bo šele po vojni, ko bedo prenehale podpore, ko bo toliko za delo nezmožnih, pohabljenih, slepih, bolehnih, hiralcev! Ali bo država sama mogla uspešno po-msgati? Izdatno pomoč v resnici ubogim, neizprosno strogost nasproti delomržnim postopačem 1 To se mora zahtevati I Kako naj se to izvede, o tem naj razpravljajo poklicani faktorji. Jaz hočem podati le malo sličico onih socijalnih razmer po naš h krajih, ki so izsilile ustanovitev prisilne delavnice v Ljubljani.
V arhivu župnije Križe pri Tržiču se nahaja listina, ki nam priča, kolika nadloga za ljudstvo so bili v prvi polovici 19. stoletja zlasti po Gorenjskem tuji berači, potepuhi, postopači in ro-kovnjači. Listina z dne 26 maja 1834 obsega izjavo o prostovoljnih prispevkih župnika Mihaela Kogovška v Krizah in kriških župljanov za ustanovitev in vzdržavanje prisilne delavnice v Ljubljani. Izjava je pisana v nemškem jeziku in je bila potom dekanata v Kranju poslana knezoško-fijskemu ordinarijatu v Ljubljani.
Iz župnikovega poročila je razvidno, da so vsi župni uradi dobili od zgoraj poziv, naj ljudstvu obrazlože pomen in namen prisilne delavnice ter naberejo prostovoljnih darov za njeno ustanovitev in vzdržavanje. Poročilo pravi, da kriškim faranom namen, da se ustanovi prisilna delavnica, zelo ugeja in da je vsaj nekaj koristi od nje pričakovati. Zato pa kljub temu, da je občutno pomanjkanje denarja in je bilo po vrsti nekaj slabih letin, po možeh, nalašč v ta namen določenih, podajo sledečo izjavo: 1. Za ustanovitev prisilne delavnice hočejo dati enkrat za vselej 12 fl. kovanega denarja, zavežejo pa se izročiti ta prispevek šele ob začetku te zgradbe.
2. Svoje domače, v resnici podpore potrebne reveže hočejo sami iz lastne moči vzdržavati in preskrbljevati.
3. Upati je, da se bodo ljudje za poznejše prispevke dali lažje pridobiti, ko bo prisilna delavnica že zgrajena in ko bodo videli, da so res rešeni povodnji tujih beračev, zlasti postopačev, potepuhov in takozvanih .RokounazhoV; Shtekla-zharjou, Mauharjou" in da jih leti ne bodo več
nadlegovali. (Dalje prih.)
Velika množina
ar blclklou
novih prnoorstnlh In že rabljenih
se dsbl ps zelo nizki cen! v novi trgovini pri »Stari pošti' v Kranju.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerlkanskl nmetnl zeble
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seyoi, L|nbl|ana.
Stritarjeva ulica št. 7.
■VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVj
&»■   Kupujte razno manulakturno in galanterijsko blago vedno le prt -4
t ,Prvi gorenjski razpošiljalnici' Ivan Savnik, Kranj i
► ki prodaja dobro ln trpežno blago po najnižjih cenah.    ■*..*..* M
■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAB
Lastništvo ln tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.