PeStnlns platana v gotovim.
Izhafa vsa* torek, četrtek In sobota * Cena posamezni itevllkl Din. —so.
r ‘
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTA
o
Y»3
\\r>
{frcdnlttro fn upravnlltvo J« v Ljubljani, GradlSie Stev. 17/1. — Dopisi m m vračajo. — ŠUv. pri fekovnero orada v Ljabijanl 11.993. — štev. telefona 552. ■aroCnlaa ta ozemlja SHS) letno 0 60’—, ta pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15'—, mesetoo D S*—, za Inozemstvo D 90*—. — PlaCa In tol! se v Ljubljani
S	j
LETO V.
LJUBLJANA, dne 2. septemb. 1922.
ŠTEV. 102.
Ljubljana, 2. sept. 1922.
Danes je bil otvorjen na slovesen načini II. ljubljanski velesejm. Mno-gošteivlni zastopniki trgovine, industrije in obrta ter vseh gospodarskih organizacij so se zbrali na sejmskem prostoru, da prisostvujejo svečanemu činu, ko je vladni zastopnik formalno izročil veliki kompleks paviljonov njihovemu namenu. Leto dni je prer teklo, odkar smo imeli v Ljubljani prvo veliko sejmsko prireditev. Tokrat so se mnogi skeptično motrili ogromno delo, ki ga je bilo izvršiti da je zrastla iz tal obilica prodajnih prostorov, lop in kioskov. Sijajni uspeh lanskega sejma pa je navdušil in očaral celo najbolj malodušne; institucija si je priborila vsestransko naklonjenost. Zato letos upaipolmo otvarjamo II. velesejm v izdatno povečanem) obsegu in trdno pričakujemo še večjih gmotnih in moralnih uspehov. Nebroj tvrdk, ki so lani smatrale udeležbo za nepotrebno, se letos udeležuje sejjmskega prometa. Sloves ljubljanskega velesejma pa je prodtrl tudi pireko mej Slovenije, ker so se letos v primernem številu oglasili Hrvatje, da, celo inozemci. Vse to je uspeh lanske prireditve, ki je v polni meri zadovoljila kupčijski svet in občinstvo ter si je vsled us-pelosti zagotovila trajno privlačnost v bodočnosti.
Ljubljanski velesejm je predvsem verna slika slovenske podjetnosti in marljivosti. Kar smo šele pred kratkim imeli priložnost občudovati v Ljubljani, nam stopa zopet pred oči, zdaj v drugi obliki. Rezultati ogromnega truda, duševnega in telesnega, se oblikujejo pred nami, in opazovalec čudoma vidi, kako smo napredovali v zadnji dobi na polju obrtnega dela. Pri spominu na predvojni čas, ki malone ni poznal v Sloveniji tovarniških dimnikov in drugega obi-ležja, ki je lastno obrtnim deželam, šele občutimo ogromno razliko tedanjega in sodobnega domačega gospodarskega življenja, ki pa strumno spe naprej in dnevno rodi nove uspehe. Vse priznanje je izreči predvsem podjetnikom, ki se niso ustrašili skrbipolnega ustvarjenja, da dvignejo niveau svojih obratov na čim modernejšo stopinjo ter uvedejo nove produkcije in nove industrije. Pri pogledu na pisano množico razstavljenih predmetov in na šumno vrvenje občinstva na sejmskem prostoru, se nam zdi, da pri takih tvornih silah naroda ni dvomiti nad boljšo bodočnostjo zemlje, ki še vedno nosi vojna bremena in se bori z draginjo. Vsa čast pa tudi delavstvu, ki je s svojo marljivostjo neposredno ustvarilo te umotvore ter pri tem pokazalo tudi voj o visoko inteligenco. V današnji dobi, ko je tako potrebno složno sodelovanje kapitala in dela, ki edino more izvesti človeštvo iz sedanjih socialnih blodenj v spravljivejše smeri, tega ne moremo dovolj povdariti.
Vsem gostom iz Jugoslavije in inozemstva pa kličemo iskreno dobrodošlico. Naj bo vsakdo, ki nas te dni obišče, uverjen, da je drag gost, ki mu bo Ljubljana nudila vse, kar je v njenih močeh. Kar smo zamudili doslej, večinoma brez svoje krivde, prenavljamo pridno, in metropola Slovenije z orjaškimi koraki hiti za svojimi sosedami, da stopi čimpreje v krog modemih kupčijskih centrov,
kjer valovi promet in se širi obrt-nost. In baš II. velesejm, ki je bil danes otvorjen v Ljubljani, je porok za to, da smo na poti zdravega in vsestranskega gospodarskega napredka.
Poglavje o rudarski stavki.
0b koncu rudarske stavke, ki je prinesla delavstvu znatno izboljšanje njihovega gmotnega položaja, se nam nehote vsiljujejo mnogotere misli o sedanjih gospodarskih razmerah, in s trpko resignacijo vidimo, kako val draginje narašča. Izgleda, da ni izr hoda iz brezkončnega dviganja cen, ki je v zadnjem času nastopilo s podvojeno silo. Učinek povišanih rudarskih mezd se bo rodil v najkrajšem času ter bo objel druge produkcije in to predvsem avtomatično zvišal prevozne stroške. Lavina hrumi naprej in pri tem narašča. Tudi močnih duhov, ki so doslej dokaj hladno motrili razvoj cen in niso izgubili ravnovesja, se loteva malodušnost in brezupna skepsa. Vidimo, da v glavnem ne zaostajamo mnogo za avstrijsko republiko, ki drvi v propast in v grozo krvave socialne revolucije z ned oglednimi posledicami. Nekdo je dejal, da bi Jugoslavija morala pridobiti inozemskega finančnika ter njemu, tujcu prepustiti svojo finančno usodo. Kakor je ta izrek po sebi absurden, ker so javne razmere vsake države le verna slika dejanskih tvornih sil naroda, mu moramo priznati neko teoretično upravičenost zbog očividnega pomanjkanja domačih strokovnjakov. Ta zavest se nehote prikrade v naše razmišljanje. Doba prehoda iz ozkih prilik v redno državno poslovanje velike državne enote, zahteva od nas neizmernih žrtev in le počasi prihaja čas ozdravljenja sedanje finančne onemoglosti Jugoslavije. Vendar to bledo upanje more v nas živeti le vsled močne vere v naraščajočo izobrazbo ljudstva in posameznikov ter v rodovitnost zemlje.
Med stavko smo opazili dva pojava, ki jih je treba zabeležiti, ker kažeta nezdrave razmere, v katerih zori danes razvoj iz idiličnih časov predvojne doline šentflorjanske, v treznejše pojmovanje širših gospodarskih vprašanj, ki tvorijo končno bistvo vsega državnega življenja. Del našega tiska, ki zastopa, prav konzervativno javno mišljenje, ki po svoji naravi ni daleč od velekapitalistič-nega, se je tako enostransko postavil na stran stavkujočih, da je objektiven opazovalec, ki pozna kapitalistični in proletarski svet, moral strmeti nad to, recimo, nedoslednostjo in jiad takim briskiranjem resničnega položaja. Čitatelj brez predsodkov je moral paziti, da mu ni šinil ironičen posmeh preko obraza, ko je našel zagovornike delavstva v krogih, ki so pred vojno komaj vedeli, da na tisoče delavcev v trboveljskih rovih koplje premog. V tem pogledu mora nastopiti pri nas iztreznjenje. Posebno v mezdnih bojih mora vsako strankarstvo, posebno pa ono, ki se je posebno razvilo pri nas, utihniti, in govoriti imajo samo zastopniki kapitalističnih in proletarskih organizacij. Drugje je že davno tako. Krogi, ki so jim tuja celo glavna načela pre-
ventivne angleške kapitalistične socialne politike, ker niso v skladu z njihovim okusom in njihovimi predvojnimi tradicijami, naj vendar ne segajo delavstvu preveč v roko. — Proletariat sam odklanja tako mrtvo prijateljstvo, ki izvira iz pretiranega partizanstva, ali morda celo iz nepoučenosti in nevednosti.
Na delavski strani smo opazili veliko razcepljenost in vsiljevanje demagogov, ki jih le težko priznamo za prave delavske zastopnike. Ni naša dolžnost, učiti delavstvo sindikalne organizacije, čeprav je ministrstvo za socialno politiko že svojčas to akcijo pokrenilo — če se prav spominjamo. Pri mezdnih pogajanjih so nastopile poleg figurantov kot zastopniki delavstva osebe, ki jim nieradi pripisujemo tisto poznavanje proletarskega življenja, ki ga občuti vsakdo, ki je v dnevnem stiku z njim in pozna tudi njegovo temno stran, čeprav se ne pripoznava k socialistični veri, ker ta nazor nima nobene tvorne sile in je obsojen samo na rušenje vsake solidnejše stavbe. Tisti, ki so izjavljali, da imajo pooblastilo skupnega delavstva, niso podpisali mezdnega sporazuma. Ako odštejemo legitimacijo poklica narodnega poslanca, moramo reči, da enostavno ne razumemo vodstva mezdnih pogajanj, da se je spuščalo v razgovor z navadnimi debaterji« ki ob sklepu seje niso podpisali pogodbe. Ni namreč to po našem prepričanju zgolj formalnost, ampak glavna stvar. Grupacijo delavstva pri mezdnih pogajanjih smo omenili zato, ker mislimo, da bi slednja potekla v stvamejšem. tiru, ako bi pokrajinska uprava za Slovenijo bolj upoštevala staro, preizkušeno strokovno delavsko organizacijo, kot pa predstavnike krogov, ki imajo vzrok, da tako nastopajo, kot smo videli zadnjič v bibliotečni dvorani par lače pokrajinske uprave v Ljubljani.
Verona.
0b vznožju Lesinskih Alp, v starodavni Veroni, ki je bila nekdaj avstrijska, se je sestal avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem, da mu obrazloži obupni gospodarski položaj republike in ga naprosi za kakršnokoli rešitev iz krize. V prvi vrsti je apeliral na neposredno italijansko pomoč in je pri tem povdar-jal tudi članstvo Italije v antanti. — Praškemu in berlinskemu obisku je sledil veronski, ki je zaključil politično potovanje zveznega kancelar ja.
Italijansko časopisje je to pot s prav simpatičnimi besedami pozdravilo drja Seipla na benecanskih tleh. Povdarjalo je, da je minula doba narodnostne napetosti na Južnem Tirolskem in v Primorju, kjer je bivša monarhija zatirala latinski element, in da se je z aneksijo Brennerja razblinil zadnji vzrok stoletnega sovraštva. Zvezni kancelar je moral pač z dvomljivim veseljem sprejeti to dobrodošlico, ker mu je mučna zavest, da več stotisoč Nemcev upapolno gleda proti severu preko meje svoja nove domovine, grenila trenotni užitek. Italijanski tisk je dalje naglasil, da se je po sklepu miru zelo poglobilo medsebojno poznanje Avstrijcev in Italijanov, ker so slednji v vedno
večjem obsegu začeli posečati Dunaj in avstrijska letovišča, pri čemur so našli mnogo simpatij pri prebivalstvu. Vendar ta izrazito italijansko-uljudna gesta kancelarju ni prinesla posebnih vidnih uspehov. Prišlo je samo do izmenjave misli in stališč, in italijanski zunanji minister je na splošno obljubil, v mejah svojih dovolj vezanih pooblastil, namreč v okviru mirovnih pogodb, priskočiti propadajoči Avstriji na pomoč.
Nekam nepričakovano za javnost so se odigrali ti dogodki, ki so si sledili z veliko naglico. Avstrijski tisk inozemskim obiskom kancelarja ne pripisuje velike važnosti in vidi v njih v prvi vrsti politično demonstracijo, ki naj zopet enkrat pokaže svetu brezmejno nesrečo države, kjer klonijo celo doslej močni duhovi, ter se vedno bolj širi panično razpoloženje. Vendar moramo reči, da smo baš v Avstriji tekom zadnjih treh let doživeli že toliko sličnih uprizoritev, da nameravani učinek ni nastopil v pričakovanem obsegu; večno povdar* jan je neposredno grozeče katastrofe je že začelo vzbujati dvom v njegovo odkritosrčnost in je bilo vedno ne-uspešnejše. Malokateri narod je po zlomu pokazal toliko malodušnosti in brezupa, kot avstrijsko prebivalstvo. Večni apel na pomoč inozemstva in s tem združeno napuščanje državljanskega ponosa in Čuta moralne odgovornosti napram domovini, sta napravila slab utis in sta dnevno manjšala ugled države.
Pogumnejši v Avstriji so ta položaj že davno uvideli, ali njihova svarila, naj se ljudstvo ne vdaja iluzijam o dvomljivi pomoči inozemstva, so ostala glas vpijočega v puščavi. Kamen je zdrknil po klancu ter gre svojo brzo pot, in samoprevara Avstrijcev narašča. Razjedajoči pesimizem, ki se je vsesal v psiho posebno mestnega prebivalstva, najde vse-stranki odmev v večini časopisja. — Kdor čita situacijska poročila o avstrijski krizi, mora najti v njih očitno preveč negativnega tarnanja in premalo one zdrave samozavesti, ki v najtežjih trenutkih obdrži ravnovesje in nikdar ne izgubi svoje ustvarjajoče sile. Zato smo se te dni prav začudili, ko smo čitali izvajanja uglednega dunajskega gospodarskega politika, drja Gustava Stolper-ja, povodom obiska v Veroni, da bi bilo pametnejše, da je zvezni kancelar ostal doma in da je začel celiti državne avstrijske rane pri korenini, opirajoč se na samopomoč in na še zdrave dele avstrijskega državnega organizma. Ta brutalna in odkrita beseda je bila povsem na mestu, in je samo želeti, da bi njen globoki pomen našel več razumevanja pri vladi in pri strankah. Finis Avstrije je postal priljubljena krilatica, vendar ga pač še more odvrniti krepka volja prebivalstva, da noče zavreči najlepšega zaklada, ki si ga more narod priboriti, državne suverenosti, ter da noče materijelno in moralno propasti. In to velja tudi za one, ki nestrpno pričakujejo priključitve k Nemčiji, kajti le prerojena in gospodarsko okrepljena Avstrija bo mogla stopiti v krog članov nemške države, ne pa hrom in beraški nestvor,
RozMe Trgovski list!
Oglase naročite lahko tudi na sejmskem prostoru pri prodajalki „Trg. Iista“!
U. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Tovarna v Črvenki je opremljena, da v 24 urah lahko predela 1,000.000 kg pese ali v normalnih razmerah 10—15.000 vagonov v sezoni. Iz te množine pese izdeluje po kakovosti 1000—1.500 vagonov kristalnega sladkorja, pri čemur se dobi 400—600 vagonov melase. Rajon te tovarne za peso je na severu Subotica, Senta, Knl-ski, Somborski, Titeljsk in Bajski srez, Torža in Črvenfca. Tovarna v Vrbasu ima rajon proti Novemu Sadu, ki pa je pomešan tudi proti subotiški strani; na izmešanem prostoru je bilo izvršeno dobro rajoniranje. Katastralni oral v okolici Črvenke, kjer je zemlja naplov-ljena, da je 80—220 metrskih stotov pese. Da se doseže toliko množino, ga je treba gnojiti z 10 do 15.000 kg klevnega gnoja na 1 katastralni oral. Sicer daje ta zemlja 1000 do 4000 kg storžne koruze, 1000—1400 kg pšenice in 800—1300 kg ovsa na katastralni oral. Drugače se gnoji katostralni oral z 200' kg superfosfata, 100 kg solitra in 40 kg kalijevega chlorida. Tovarna je bila zgrajena leta 1912 in je začala obratovati 1913 leta. Zgradila jo je tvrdka Blecha iz Prage. Tovarna izdeluje kristalni sladkor, rafinade ne izdeluje. Po svoji opremi se smatra za najmodernejšo in najlepšo tovarno v Evropi. Pred vojno je stala okrog 18,000.000 kron. Stroji so iz Češke od Breitfeld in Danjeka, Škode in iz Budimpešte. Tovarna ima 600 delavcev, od katerih jih je 80—100 Čehov, 50 Hrvatov in Srbov, ostali pa so domači NemČi. Uradniki so Čehi, Nemči in Madžari.
Tovarna v Vrbasu je bila zgrajena leta 1912 in 1913 s kapitalom 10,000.000 kron. Stroji so od Breitfelda in Danjeka, ter Češkomoravske strojne tovarne iz Prage, ter od Danubiusa in Ni-cholsona iz Budimpešte. Od delavcev je 200 iz Češke, 150 Ličanov, 80 Nemcev in 40—50 Madžarov. Uradniki so Čehi in Madžari. Izdeluje se sanio kristalno peščeni sladkor. Kapaciteta je 140 vagonov repe dnevno.
Tovarna sla4korja v Velikem Beč-kereku je opremljena, da lahko dnevno podela 120 vagonov repe in, da izdela 1200 vagonov kristalnega ali peščenega sladkorja. Tovarna leži ugodno; siber je zgubila del zemljišča, ki ga je za-sejavala zrepo, vsled razmejitve, vendar je v stanju, da na ozemlju Banata krije svojo potrebo. Tovarna je zgrajena z kapitalom 6,000 000 kron leta 1911. Tujih uradnikov ima 10, profesojinelnih delavcev 60—70, ki so Cehi in Madžari, navadnih delavcev 600—700, ki so po narodnosti pomešani Srbi, Mad-
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(27. nadaljevanje.)
VI. POGLAVJE.
PomnoKtev kupčijskih zvez in dela. — Smola v trgovini s sadjem. — Nenavadna oterta ia Kairo.
Nasi prijatelji so se morali nekaj tednov! s podvojeno pridnostjo poprijeti dela. Trgovina z Levante je delala veliike korake v napredku, in že od g. Bruckmanna vpeljana trgovina z Italijo, Portugalsko, Maroko, Alžirijo, Tunisom in Tripolisom se fe znatno razširila, tako, da je korespondenca rastla dan za dnem. — Vodili so jo večinoma v francoskem ieziku, toda dohajala so tudi druga, pred vsem španska pisma. To je dalo Kurtu povod, da se je z vso vrnemo poprijel učenja španskega jezika, kajti jezilo ga je, da dobiva pisma, katerih vsebine ne razume.
Dobivali so že različne vrste blaga iz dežel Sredozemskega morja, le uvoza in trgovine s svežim sadjem ni bil g.Feldbach noben prijatelj in se je je vedno ogibal. »To trgovino prepustim velikim uvozničarjem, ki se pečajo samo s sadjem, kajti za to je treba velikih izkušenj in izredno dobrih zvez«. —
žari, in Nemci. Tovarna je urejena samo za izdelavo kristalnega sladkorja, a ne tudi rafiniranega sladkorja.
Tovarna v Osjeku je zgrajena 1. 1905. Osnovale so jo prva Harvaška štedionica v Zagrebu, Hrvaška poljedelska banka in Živnostenka banka v Pragi z okoličanskimi veleposestniki in sicer z kapitalom 5,000.000 kron. Tovarna je izdelovala pred vojno 800 do 1000 vagonov sladkorja. Ona ima tudi rafinerijo in je v stanju, da izdeluje tudi vsakovrstni sladkor. Peso je dobivala povečini iz Srema, le majhen del tudi iz Slavonije. Tovarna lahko v 24 urah podela 85 vagonov sladkorne repe. Rezance tovarna suši. (Dalje prih.)
"" —•»-----------------------------------
Izvoz in uvoz.
Prepoved izvoza živil iz Poljske. Kakor poročajo iz Varšave, je poljaka vlada zabranila izvoz glavnih živil.
Izvoz našega lesa v Italijo. Po italijanskih statističnih podatkih se je v prvih treh mesecih izvozilo iz Jugoslavije v Italijo okoli 75.000 ton lesa.
narodno gospodarje zadeve.
Trgovina.
Tržaški vzorčni sejem. Kakor javljajo tržaški listi, je kralj poveril vojvodo D’Aosta, da svečano otvori tržaški vzorčni sejem. Po poročilih listov pridejo na sejem tudi zastopniki Trgovske zbornice iz Aleksandrije v Egiptu.
Industrija.
Električna centrala v Ogulinu. V
Ogulinu se je nedavno ustanovila delniška družba v svrho, da čim prej zgradi potrebno električno centralo. Ta centrala 6e zgradi ob stoku reke Dobre in Bistraca, ki je oddaljen od Ogulina samo šest kilometrov.
Denarstvo.
Osiguranje valute. Generalna direkcija carine obvešča, da se ima za izvoz otrobov osigurati valuto ravnotako, kakor za druge predmete, za katere je osiguranje valute predpisano v smislu člena 16. pravilnika.
Kurzi listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, nadalje zato, ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju menjava, je komisija, ustanovljena z odlokom gospoda ministra za finance, za določanje kurza, po katerem Be morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki ilovejn mi zlato ali inozemsko valuto, določila nastopne kurze, ki veljajo za čas od dne 1. do vštetega dne 80. septembra t. 1.: 1 napoleondor 320 Din; 1 turška lira v zlatu 360 Din; 1 angleški funt 873 Din; 1 ameriški dolar 82 Din; 100
V	začetku decembra je poprašal agent iz Kartagene, bi-li bili pri volji sprejeti malo pošiljko oranž, katero bi rad njegov trgovski prijatelj iz Murcia kot poskušnjo konsigniral v Antwerpen.
Kurt, ki jie imel veliko nagnjenje do Špancev zaradi učenja njih jezika, je prosil očeta, napraviti ta mali poizkus. Ako bi se ta obnesel, bi lahko polagoma podvzeli tudi trgovino s sadjem, ki so jo do zdaj zanemarjali. Tudi prokurist ni proti kupčiji ničesar ugovarjal in slednjič je, sicer nerad, privolil v njo tudi gosp. Feldbach.
Obvestili so agente v Kartageni, da sprejmejo naročilo, in obenem naročili, naj pošiljko takoj odpošlje, kajti ravno pred Božičem je največje povpraševanje po oranžah in mora pošiljka dospeti v Antwerpen na vsak način nekaj dni prej.
Le mimogrede se jc vzbudil mali pomislek, ko je kmalu na to poročal novi trgovski prijatelj iz Murcia, da je naložil oranže na parnik »Penin-sula« in da si je dovolil za 70% fakturnega zneska 1320 frankov, torej za 924 frankov izstaviti za konnosse-ment »a vista tratto«.
O takem pogoju seveda ni bilo poprej nikakega govora, toda ker je kartagenski agent opisal oranžnega trgovca kot poštenega in dostojnega moža, se mu je sklenilo dovoliti ta predujem, kajti, po mnenju gospoda
francoskih frankov 672 Din; 100 švicarskih frankov 1596 Din; 100 grških drahem 187 Din; 100 italijanskih lir 384 Din; 100 nemških mark 10 Din; 100 češkoslovaških kron 220 Din; 100 madžarskih kron 6 Din; 100 romunskih lejev 69 Din; 100 bolgarskih levov 51 Din; 100 španskih pezet 1300 Din; 100 nizozemskih goldinarjev 3240 Din; 100 danskih kron 1807 Din; 100 avstrijskih kron Din —.16; 100 poljskih mark Din 1.30.
Zlata pariteta v Avstriji znaša od 28. avgusta do 2. septembra 17.000 avstrijskih kron.
Carina.
Zlati carimski nadavek v Nemčiji znaša od 30. avgusta do 5. septembra 21.950 odst. proti 17.400 odst izza One 23. avgusta.
?reša rine.-
Trošarina na bencin. Generalna direkcija posrednih poreza je z aktom, br. 20475, sporočila generalni direkciji carin, da je v razpisu C. br. 5077 po-grešno postavljeno, da se trošarina na bencin plača za 100 litrov, ampak se mora glasiti za 100 kilogramov in se ima tedaj v tem smislu predmetni razpis popraviti.
Dobava, prodaja.
Dobava zabojev. Intendantsko skladišče v Ljubljani (Moste) razpisuje na dan 6. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave 4.200 zabojev za prepečenec. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
P. a. naročnikom!
Radi ponovnega zvišanja tiska, smo žal primorani zvišati tudi naročnino, tako da stane list od 1. septembra za celo leto 360 K, za pol leta 180 K, za Vi leta 90 K, za mesec 30 K in posamezna Številka K 2.50.
Novi »Mednarodni pisemski pristoj-benik< je izšel te dni. Novi pristojbenik velja za pisemske pošiljke v ožjem smislu, t. j. za pisma, dopisnice, tiskovine, blagovne vzorce, poslovne papirje in mešane pošiljke. Pristojbenik je razdeljen v več delov, od katerih sta najvažnejša prvi in drugi del. V prvem delu bo občna določila za pisemske pošiljke, ki se nanašajo na prepovedi razpošiljanja, na pristojbinska določila in razpošiljalne pogoje posameznih vrst pisemskih pošiljk, potem na predpise glede priporočanja, povratnic, ekspresne dostave, preklica pošiljk, izpremem-be naslova, poizvednic itd., pa tudi glede frankiranja pisemskih pošiljk. Drugi
Feldbacha, kdor je rekel A, more reči tudi B.
Nekaj dni nato je bila prezenti-rana »a viste« tratta in plačana proti vročitvi konnoasementa. Slednji je bil takoj odposlan antwerpenskemu špediterju tvrdke Feldbach in sicer z naročilom, naj se pošiljka takoj po dohodu stavi na razpolago posredovalcu Mertens.
Parnik bi moral čez par dni dospeti v Antwerpen, in zlasti Kurt je bil radoveden, kakšen bo rezultat te prve kupčije 8 sadjem. Toda pretekel je celi teden in vendar ni bilo glede pošiljke še nobenega poročila. Tedaj piše Fric špediterju, da se ze-
lo	čudijo, ker ni o prihodu parnika nič slišati, in da naj takoj sporoči, kdaj pričakujejo parnik v Antwerpe-nu. Pošiljka je že celi mesec na potu.
Končno je dospelo pojasnilo iz Antvverpna in sicer je bilo javljeno, da parnik »Peninsula« sploh ne pride v Antwerpen, ampak da odloži v Londonu svoj tovor; pošiljka oranž bo odposlana v Antwerpen s parnikom »Huddersfield«.
»No, lepa reč to!« zakliče gospod Feldbach; -»oranže so najbrže že več dni v Londonu in s tamošnjim ležanjem in prekladanjem gotovo niso nič pridobile na kakovosti. Tak nesmisel, pošiljati oranže v Antvverpen čoz London!«
(Dalje prihodnjič.)
del navaja enakovrednosti inozemskih pristojbin v razmerju z zlatim frankom, pojasnjuje, v katere države so dovoljene ekspresne pošiljke in prošnje za preklic pošiljk ali izpremembo naslova, našteva države, ki priznavajo izkaznice o istovetnos^, in pa države, ki so uvedle službo s plavajočimi blagajnicami, in navaja naslove, kamor je treba pošiljati prošnje za preklic pošiljke ali za iz-premembo naslova in pa poizvednice po navadnih in priporočenih pošiljkah. Oblika imenovanega pristojbenika pa je prevelika, namreč 30X40 cm.
Znižanje brzojavnih pristojbin za Čeboslovaško. Počenši s 25. avgustom t. 1., se je znižala pristojbina za brzojavke v Čehoslovaško od 25 na 19 zlatih centimov od besede. Za novinarske brzojavke pa ostane dosedanja pristojbina 8 centimov od besede v veljavi.
Ljubljanski veliki sejem.
Posestnike permanentnih legitimacij ponovno opozarjamq, da dobe sejm-ski znak šele pri sejmskih blagajnah v zameno za pri legitimaciji nahajajoči se kupon. Za polovično vožnjo po železnicah zadostuje legitimacija sama, ne da bi bilo za to treba sejmskega znaka. Dohod na uejruske prostore je pa dopuščen za posestnike legitimacij le v zvezi s sejmskim znakom.
Razsvetljava razstavišča. Kakor lansko leto, tako bo tudi letos razstavišče iz varnostnih ozirov ponoči dobro razsvetljeno. Nekaj naravnost krasnega pa b® razsvetljava zabavnega dela sejmišča, kadar bo zlasti v Latermanovem drevoredu gorelo na stotine žarnic. Montažna dela za to razsvetljavo dela tukajšnja tvrdka Štebi & Tuječ, potreben električni	tok bo pa	proizvajala posebna
električna centrala, ki bo proizvajala preko dnevnih ur tudi za pogon strojev z električno silo.
Poštni urad Ljubljana veliki semenj začne	poslovati	permanentno dne 1.
septembra. Sprejemal bo vse poštne pošiljke in brzojavke ter posredoval telefonske pogovore Da se zadosti vsem željam,	bodo na sejmišču letos tudi tri
javne	telefonske	govorilnice in sicer
dve pri poštnem uradu Ljubljanskega velesejma, ena pa na novem sejmišču za Latermanovim drevoredom.
Dela na sejmiščn: Dela nasejmišču, zlasti na novem delu razstavišča, se bližajo svojemu koncu. Gledalce naravnost preseneti ogromno število novih paviljonov, ki so nastali na travniku med drevoredom v šiški in Koelerje-vim gradičem. Njih pestrost je jako bujna in tvorijo po svojih oblikah zelo posrečen pendant k staremu sejmišču. Izmed večjih gradb naj omenimo le po svojem stilu zelo dopadljiv nov razstavni paviljon »K<, dalje razstavni pav;' ljon »L«, čegar gradba spominja na obliko, ki smo jo vajeni videti na Praž-kem sejmišču. Po svoji gradbi nekaj posebnega pa je velika sejmska restavracija, ki se baš e svojo nesimetričnostjo tako okusno prilagodi celoti. Nekaj res originalnega je ruska hišica z lično ograjo, v kateri se nameravajo nastaniti za dobo sejma naši bratje Rusi, da bodo tam krepčali pose trnke sejma ■ pristnim ruskim čajem in pristnim ruskim prigrizkom. Tudi prijatelj dobre vinske kapljice bo našel ta paviljon, ki so ga postavili dolenjski in bizeljski vinogradniki n« samo udobno, temveč tudi mično etreho. Nič manj pa bo presenetilo vsakega razstavljal ca tudi staro sejmišče. Na njem ugleda veliko število novih zasebnih paviljonov, teko da mu popolnoma spremeni ono lice, ki ga je imelo lansko leto, ter ga napravi očesu tembolj okusnega. 2iv dokaz uspeha lanskega sejma je, da je veliko število lanskih razstavljaloev izdatno povečalo svoje paviljone in napravilo iz njih nekaj res umetniškega. Tako paviljona Gospodarske zveze sploh ni več spoznati. Izmed novih naj omenimo predvsem zgradbo naše domače, v tujini se nahajajoče družbe »Triglav«, ki tvori nekako idealno središče sejma. Število vseh razstavnih paviljonov utegne letos presegati 80. Če je bilo razstavišče že lansko leto polno razstavnega blaga, bo letos tvorilo, čim pride enkrat v okrožje teh paviljonov življenje, krasno sliko vzpodbudne podjetnosti industrije, obrti in trgovine.
0Me«.Trgovskem Ustni
Priloga »Trg, listu" žt. 102
II. Ljubljanski velesemenj od 2.-11. sept. 1922
Otvoritey II.*Ljubljanskega velesejma.
Nekako pred poldrugim letom so se pričele širiti prve vesti, da so podjetni slovenski trgovci, obrtniki in industrijalci sklenili prirediti v Ljubljani semenj po vzorcu drugih sejmov, ki so jih posebno po vojni pričeli prirejati po vseh večjih mestih. Celo ljudem, ki so dobro poznali razširjenost in moč slovenske industrije, se je zdela ta misel skoraj predrzna. Kako so šele dvomili oni, ki si niti predstavljati niso mogli, kako po vseh skritih dolinicah in prijaznih krajih našie lepe slovenske domovine vstajajo nova podjetja, kako rastejo in se širijo iz malih začetkov in vstvarjajo dan za dnem najraznovrst-nejše predmete; kako počasi odrivajo s trga impartirajno, tuje, največkrat manj vredno, a dražje blago in tako delajo v čast in blagor našega naroda in naše mlade države.
Ko s© je potem otvoril, vršil in dokončal Ljubljanski semenj in to z uspehom, ki je daleko prekosil največji optimizem, še je vsakdo čudil moči in sili, ki je bila prezentirana na sejmu. Ta veliki razvoj se je predvsem pripisoval novemu položaju, ki ga jie zavzela Ljubljana v naši narodni državi. Res je, da je tudi to zilatno pripomoglo k temu, vendar je ta razvoj največ posledica dolgotrajnega boja Slovencev za njih narodni obstanek. V tem trdem in hudem boju smo spoznali, da ni dovolj, če vcepljamo svojim otrokom narodno zavest v njihova mlada srca; da ni dovolj, 5e bodrimo drug drugega k potrpežljivosti in vztrajnosti, in da ni dovolj, če vzgajamo svoje sinove za dobre uradnike, ponižne kmete in pohlevne delavce, ki jih je vse skupaj koneč-no vendar-le izrabljal tujec v svoj masten dobiček in našo veliko škodo. Uvideli smo, da si bomo svojo pozicijo utrdili šele takrat, kadar bomo ogromna prirodna bogastva naših pokrajin sami izkoriščali in kadar bodo tudi trgovina, obrt in industrija širom naše slovenske domovine v naših slovenskih rokah. Z energijo in vstrajnostjo, z marljivostjo in bistroumnostjo, ki so vsakemu Slovencu prirojene, smo konečno tudi na tem polju z malimi izjemami izvojevali častno zmago. In to zmago smo skoraj v popolni veličini opazovali prvič na lanskem sejmu.
Iz teh vzrokov Ljubljanski sejem ni bil zamišljen — kar je bilo tudi edino pravilno — kot kaka mednarodna institucija, temveč je bil njegov namen ta, da poda kolikor mogoče vemo sliko onega, kar produciramo in izvršujemo doma. Tuja industrija se pritegne samo v toliko, kolikor je neobhodno potrebno.
Lanski Ljubljanski sejem je svoj namen častno in v polni meri dosegel. Njegov uspeh je zvabil tudi hr-vatske industrijske, obrtniške in trgovske kroge, da so tudi oni v svoji prestolici, v banskem Zagrebu, priredili Bemenj, svoj »Zagreb. Zbor«. Vršil se je od 17. junija do 2. julija in smo o njem v našem listu poročali. Omenjamo samo, da so o priliki njegove otvoritve zagrebški listi povdar-jali njegov internacionalni značaj.
V	našem listu smo povodom, lanskega sejma izrazili tudi željo, da naj bi ostal ljubljanski velesejem stalna institucija. Kakor vse kaže, se bo naša želja, ki je obenem želja vseh go-spodarkih krogov v Jugoslaviji in tudi izven nje, unesničila. Danes se je izvršila svečana otvoritev II. Ljubljanskega velesejma, ki se bo zaključil 11. septembra.
Kakor lani, tako je tudi letos uprava velesejma izvršila ogromno delo pod vodstvom našega uglednega in marljivega someščana in podjetnega industrijalca gosp. Bonača, predsednika II. Ljubljanskega velesejma. Ni bilo to morda lahko delo enega meseca. To je težko delo enega leta. Ni naša navada deliti pohvale, • ven-
dar bi si šteli v zlo, če ne bi na tem mestu javno napisali iskrene zahvale g. Bonaču, vodstvu in upravi sejma in vsemu industrijskemu, trgovskemu in obrtniškemu stanu. Največja in najbolj zaslužena pa bo zahvala in zadovoljščina vsem tem pač uspeh
II	Ljubljanskega velesejma, o katerem niti malo ne dvomimo. Nasprotno, prepričani smo, da bo letošnji semenj ravno vsled splošne gospodarske krize še veliko bolj uspel, kakor lansko leto. Že dosedanje zanimanje nas v tem utrjuje in nam vliva najboljše nade za bodočnost.
Govor predsednika sejma g. Bonača.
Danes ob 10. uri dopoldne se je izvršila svečana otvoritev II. Ljubljanskega sejma. Že dosti pred 10. uiro so prihajali posamezni gostje in so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavne prostore. Dasiravno vsled raznih zaprek, posebno vsled deževja zadnjih dni, razstavni prostor še niso bili popolnoma urejeni, vendar so se vsi izrazili zelo laskavo in pohvalno. Vzorni red, ki vlada vsepovsod, znak dobre in vestne organizacije, so vsi izredno pohvalili. Posebno gosti iz tujine so bili iznenadeni in jim je posebno ugajal dobro izbrani prostor.
Malo po 10. uri je predsednik sejma, gosp. I. Bonač otvoril II. Ljubljanski veliki semenj, pozdravil številne goste s sledečimi besedami:
Imenom predsedstva celokupnega odbora Ljubljanskega velesejma si štejem v prijetno dolžnost, Vas, velecenjena gospoda, ob otvoritvi druge naše prireditve, kar najprisrčneje pozdraviti!
Uspeh, ki ga je imel pokazati naš lanski velesejm, prvi v naši osvobojeni domovini, je bil nad vse sijajen, tako v moralnem, kakor tudi v gospodarskem oziru. V moralnem, ker se je izkazal velesejm, kot najučinkovitejša propaganda za medsebojno zbližanje in spoznavanje odtujenih si delov maše kraljevine, v gospodarskem, ker so na svoj račun prišli v enaki meri tako razstavljalci, kakor tudi kupci. Sklenile so se številne kupčije in navezali mnogobrojni trajni trgovski stiki. Zlasti poživljajoče je vplival I. ljubljanski veliki sejm na našo industrijo, ki se je baš nahajala v precejšnji stagnaciji. Sejm je odpri nova tržišča njenim izdelkom in jo tako zaposlil za mesece.
Dasi je naša domača trgovina, industrija in obrt že s svojim prvim nastopom vzbudila vseobčo pozornost in nedeljeno priznanje, bo letošnja razstava, kakor se nadejam, pokazala na našem gospodarskem polju nadaljni, razveseljivi napredek, ki bo ob enem dal najlepše spričeva-
lo	tudi naravni inteligenci in marljivosti našega jugoslovanskega delavca. Specijelno Slovenci smo bili že od nekdaj primorani, ker nam zemlja ni nudila zadostne prehrane, udejstvovati se v najraznovrstnejših pri-dobitvenih panogah. Po najbolj skritih in od prometa oddaljenih kotičkih naše ožje domovine je poganjala domača obrt krepke korenine. V mestih se je kljub oviram od strani tujega gospodarja, ki ni s prijaznim očesom motril našega gospodarskega pokreta, lepo razvijala slovenska trgovina. Najtežje stališče je imela naša industrija, ker se je morala boriti ptroti nadmočnemu tujemu kapitalu.
V	razmeroma kratkem razdobju treh let od prevrata sem, je pa tudi ona —1 osvobojena tujih spon — izredno napredovala, tako, da smemo zreti z neomajenim zaupanjem v bodočnost. Od smotrenega našega dela za pov-zdig domače industrije, trgovine in obrti bo imela največjo korist država sama, ker se gospodarske potrebe posameznih pokrajin taloo zelo razlikujejo med seboj. Potrebno je torej, kar najživahnejše izmenjavanje produktov in izdelkov, kojo izmenjavo pa zopet najbolj pospešuje institucija velesejmov.
Letošnji naš velesejm si je nadel še specijelno novo zadačo: zainteresirati inozemsko industrijo, da razstavi na ogled in nakup pred vsem ono blago, ki se pri nas še ne proizvaja. Povabilu so se inostranske tvrdke odzvale v prav častnem številu. Jasno je, da se napram inozem-stu ne moremo hermetično zapreti in se zadovoljiti s tem, kar sami produciramo. Vdeležba tuje industrije bo "predvsem blagodejno vplivala na našo industrijo, ki ne bode samo skušala se vsestransko izpopolniti in zadostiti najdalekosežnejšim domačim potrebam, temveč bo tudi napela vse sile, da čimpreje stopi na svetovni trg vsaj z onimi izdelki, za katere nam nudi lastna zemlja surovine.
Kakor sem že preje omenil, je naše delo eminentno državotvorno, vsled česar smo a priori računa-
li	na popolno razumevanje naših te-žen od strani merodajnih \ mest; Z veseljem ugotavljam, da naša nada ni bila neupravičena in, da nam je nudila vlada, v kolikor je pač v sedanjih razmerah to mogoče, vsestransko podporo. Nadalje mi je dolžnost, se posebej zahvaliti mestni občini, ki nami je šla izredno na roko. S hvaležnostjo se pa moram tudi spominjati uprave drž. železnic ter južne železnice za dovoljene, nam dragocene ugodnosti. Vsem izrekam v imenu celokupnega odbora kar najiskrenejšo zahvalo. Iskreno se pa zahvaljujem tudi onemu činitelju, brez katerega bi bil vsak uspeh nemogoč, to je našemu časopisju, ki z vnemo in razumevanjem podpira itkk ne lahko delo.
Vaša prisotnost, odlična gospoda, nam je porok, da se lahko zanašamo tudi nadalje na najizdatnejšo podporo odločujočih faktorjev, kar bode v bodrilo bodočemu našemu delu.
Čast mi je osobito pozdraviti gosp. ministra trgovine in industrije Osman Viloviča, ki se mu znova vdano zahvaljujem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo našega sejma. Prisrčno pozdravljam g. ministra za socialno politiko dr. Žerjava in zastopnika ministra za vojno in mornarico, g. generala Dokita, komand. Dravske divizije, zastopnika ministrstva za poljedelstvo, načelnika gosp. Miloša Štiblerja, zastopnika ministrstva za notranjo politiko, g. Svetka in jim za naklonjenost izrekam najtoplešo zahvalo.
Iskren pozdrav in zahvalo našemu častnemu predsedniku, ministru in pokrajinskemu namestniku g. Iv. Hribarju, ki nam je kot znan prijatelj slovenske industrije, šel vedno in povsod z dragocenim nasvetom in dejanjem na roko, ki pa radi bolezni žal ni mogel priti. Prisrčno pozdravljam pa tudi vse druge zastopnike vlade in armade, dalje reprezentante inozemskih vlad, zastopnika nemške vlade g. Valdecka, zastopnika avstr, republike dr. Kohlrussa, zastopnika belgijske vlade g. Andre Mot-a, zastopnika francoske vlade, angleške, italijanske, grške države in konečno zastopnika bratske češkoslovaške republike, generalnega konzula dr. Be-neša, člane narod, predstavništva, zastopnike mesta Ljubljane in drugih občin, dalje zastopnike Trgovske in Obrtne zbornice in industrijskih komor in vse druge korporacije, osobito odposlanstvo bratskega Zagrebač-kega Zbora.
Pozdravljam tudi vse ostale spoštovane navzoče, ki ste blagovolili udeležiti se otvoritve našega II. Ljubljanskega velesejma.
In sedaj si dovoljujem prositi g. pokrovitelja ministra trgovine in industrije, da blagovoli otvoriti II. Ljubljanski velesejm.
Ne bilo bi pa zadoščeni srčni potrebi nas vseh, če bi se ne spominjali prvega borca za našo osvoboditev, junaškega našega kralja Aleksandra.
Častita gospoda bo gotovo soglašala z menoj, da odpošljemo s tega
mesta Njega Veličanstvu sledeči brzojavni pozdrav:
»Od vseh delov lepe naše kraljevine k otvoritvi II. Ljubljanskega velesejma došli zastopniki industrije, trgovine in obrti, pošiljajo Vašemu Veličanstvu iskrene pozdrave, in Vas zagotavljajo svoje neomajene zvestobe in udanosti.«
Govor ministra za trgovino in industrijo, gosp. Osman Vilovič.
Poštovani zbore! Veoma sam sre-tan, da sam doživio ovaj redak mo-menat, da mogu kao ministar za trgoi-vinu i industrij u prisustvovati u ime kraljevske vlade in narodnog predstavništva toj manifestaciji te da u svoje ime i u imenu kr. vlade otva-ram današnji ljubljanski veliki sajam.
Nato je g. minister govoril o važnosti sejmov v preteklosti in v sedanji moderni dobi, omenil lepo uspele prireditve v Sarajevu in Zagrebu ter velike uspehe lanskega ljubljanskega velikega semnja ter izrazil svoje prepričanje, da bo tudi letošnja prireditev v vsakpm oziru uspela.
Svoj govor je g. minister zaključil: »Vesel sem, da morem prisostvovati tej kulturni, patriotični in solidni prireditvi Slovencev in kličem: Živeli Slovenci!«
Govor generalnega konzula čehoslo-vaške republike, gosp. dr. Beneš.
»Dovolite mi, da kot doyem zastopstva tujih držav in v imenu vseli konzulatov ter v svojem imenu izrečem najiskrenejšo zahvalo za prijazno povabilo in prijazne besede. Že lansko leto nam je I. Ljubljanski veliki semenj pokazal velik uspeh jugoslo-venske industrije, prepričani smo, da bo tudi II. Ljubljanski veliki semenj pokazal iste dokaze marljivosti in pridnosti, teh splošnih lastnosti Slovencev. Vsled tega v imenu zastopnikov kličem g. predsedniku Bonaču in vsem gg. odbornikom najiskrenejše časti tke!
Živela jugoslovanska industrija!
Vivant, floreat, crescat!«
Po govoru g. dr.- Beneša je godba zaigrala vse tri jugoslovanske narodne himne, nakar so si gospodje ogledali razstavišče.
Prostor nam ne dopušča, da bi omenili vse predstavnike oblasti, uradov in institucij, ki so se udeležili otvoritve in s tem dokazali spoštovanje in zanimanje za trud in delovanje naših vrlih industrijskih, trgovskih in obrtniških krogov.
Omenjamo samo sledečo gospodo; Podpredsednik g. dr. Baltič, zastopnik »Zagrebačkog Zbora« g. Šandor Aleksander, ki se je prireditve udeležil tudi kot zastopnik Zagrebške trgovske komore itd. g. dr. Stjepan Buč, tajnik »Zagrebačkog Zbora«, dalje g. Marko Bauer, zastopnik Sa-veza industrijalaca, gg.: dr. Hinter-lehner in dr. Dolenc, univerzitetna profesorja, poslanci dr. Kukovec, prof. Reisner in Sadovič, poverjenik Ribnikar, in industrijalci Dragotin Hribar, Jelačin, Polak, Rojina, Golob, Vincenc Born, Šarabon, Zebal, Weixel, Strmecki in Čuček.
Radostno je bil pozdravljen general R. Maister. Med udeleženci smo opazili tudi g. dvornega svetnika Regallyja, podpredsednika ljubljanskega višjega sodišča ih gg. ing. Šukljeja in dr. Goljo v imenu Zveze slov. industrijcev, g. dr. Savnika, finančnega delegata in in mnoge druge gospode..
Posebno pa moramo omeniti, da se je prireditve udeležilo mnogo inozemskih časnikarjev, med temi je publicist Herman Wendel in dopisnik »Manchester Guardiana«, enega največjih angleških listov, g. Jakoba Altmaiera.
O semnju bomo še podrobno poročali in bomo ob tej priliki in bomd ob tej prilik o vseh važnejših vrstah industrije posvetili strokovne članke.
Med velesejmom Inserlrate najbolj uspešno v „Trg. listu11!
4
TBOO vsr ' LIST
Erjavec & M
PRI »ZLATI L0PAT1“ trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
SCEO-EL
Indusfriia platnenega In bombažastega
En groš!	blaga	En	grosl
LJUBLJANA, Dunajska cesta Štev. 31.
KORANU
asbestni škrilj. Tovarna Karlovac.
Najboljša streha, najbolj trpežnr, najcenejša. Pojasnila daje:
F. Hočevar,
Žirovnica, Gorenjsko.
C
3
O
<
o
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Cpmp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna uliea štev. 3.	----
FRANC SCHELL
I. JUGOSL. IZDELOVALNICA BLAGAJN
MARIBOR, Koroška c. 31.
(r
Ako si hočete nabaviti ob priliki II. Ljubljanskega velesejma prvovrstna švicarska svilena sita znamke „Albert Wydler“, nadalje volnena sita, žično tkanino in ostale mlinske potrebščine, tedaj obiščite naš prostor št. 349 v paviljonu „H“.
Čadež & Brcar, Ljubljana,
specialna trgovina z mlinskimi potrebščinami.
L liro. toornlco konzervo j SssksssskssssskssssssssssisS
l	! ! Najugodneji nakup ! !
Za osnovni, srednje In olrtne iole, v obliki, kvaliteti in iiniamsntn oatanko po predpisih. Mije vse šolske in pisarniške potrebščine, vsakovrsten papir in razglednice,
dobavlja po nnjnižjlh cenah Tiskarna Sava, Kroni.
Za tigovte posebno nizke cenel immiim.ib*ulp
Dlonlčko društvo
Zaktlevojte cljenlk!
i)
. 8.1
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
V
En gros trgovina
F. ČUDEN, LJUBLJANA
Marijin trg it. 3
razstavi na Ljubljanskem velesemnju 2.—11. sept. 1922. Paviljon E St. 6 a
Švicarske žepne ure:
Omega, Doxa, Eterna, Cyma, Tavannes Watch, Prevotč, Emigma, Volo itd.
Amerik, double bižuterija.
„SINTA“
Splošna Industrijska In Trgovska družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 15
dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebščine za mlekarstrvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi. žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe, ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovom oljem in paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijskih železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. — Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrij-ce po tvorniški ceni.
i^ppppnnppppppppppnppppppnppp^
[XKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX S XXXKKXXKKXXKXXXXXXXXXXXXXXXX
GJeissbocher, lesnoindustrijska družba z o. z., Ljubljana
Dunajska cesta 66.	t.lio«	««
Pozori	Pozori
Priporočava se za nakup vsakovrstne železnine, kakor pohištvenega in stavbnega okovja, nosilk, železniških šin, vsako količino portland cementa itd., nudeno Vam po najnižjih cenah.
ZALTA & ŽILIČ
trgovina železnine na debelo in drobno, Ljubljana, Dunajska c. 11.
*
*'
V;
I. obrat: Parna žaga. Tesarstvo. Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, kegljišč, vrtnih ograj, ledenic, mostov, polotaže.
i
II. obrat: Strojno mizarstvo. Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portali, stopnjice,. steklenih sten.
III. obrat: Tovarna lesenih šaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu.
!;
f.
I
sxxxxxxxxxxxxxxx#xxxx s xkxxxxkxkxxxxxxxxxxxxxxxxxxk:
Dl
od 3. do 10. sept. 1922
Najcenejši Izvirek za nabavo raznovrstnih izdelkov čehoslov. industrije.
■
| Centralno triESfe || srednje Evrope.
Velesejmski znak z izkaznico stoji 25 Din, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslovaški konzulati, zastopniki Praškega velesejma in
Milka pis Pratt l., Storomestskfi rodnice
ker se prodajajo tudi znaki in izkaznice.
rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs
Mavec - gips
Portland- In roman-cement, apno, opeko, umetni H, strešno in izolacijsko lepenko, uatprof, kar-bolinej, drvocemest, razne žebUe
nudi po najnižji ceni
KostaNodokovi^
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
HlkloSičeva cesta štev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xyIo-llthnih tlakov.
			
			
Ali ste že okusili
„LUKUL“???
naš prvi, edini domači juhini izvleček (zabela), kateri
= prekosi =====
vsied izdatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdeluje „LUKUL“, dL d. z o. z.
ZniitegoJte v vseh trgovinah! He pošiljajte nnžego denarja 9 tujino!
r
■
■
i
■
■
■
■
■
j
Pozor! Ne zamudite prilike
ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide
tvrdka
Ant. Krisper
Ljubljana, Hestni trg 26
lstotam se sprejme
šteparlca
zgornjih delov.
Najvetja zaloga	Paviljon	K,	St.	468.
klavirjev in pianinov
v Ljubljani
Jerico Hubad roj. Dolenc. Ljubljano, Hliierjeoa ulico 5.
priporoča za nakup najboljše Instrumente izvrstnih tovarn po naJsoUdneJBHi ni >klh cenah.
Na veliko In malo
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“ igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip itev. 7.
Iplolitola: itlu Motiti.
A/WVW\ /	Veletrgovina	\
> A. Šarabon <
) v Ljubljani ^
\	priporoča	/
€ Špecerijsko blago ^
y raznovrstno tganje -V	moko
^ In deielne pridelke / raznovrstno rudninsko vodo,
< Lastna pratarna za kavo Im mita za dlfave s etaktrttalm obratom.
Cmlkl aa razpolago.
\AAA/\AA/
*
Veletrgovina
Miloš Oset, Maribor
nasproti glavnega kolodvora
priporoča gg. trgovcem po najnižji ceni vse špecerijsko :: in kolonijalno blago.
Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSET, Maribor. Telefon inter. 15.	Zahtevajte	cenik.
i^|qppppppppppppppppppppppfqpp^'
Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti členov. Amer. verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi.
&peoiekliteta.:
Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave.
Naslov za brzojsve: VERIGA, Lesce.
II. ozorčnl velesejem o Ljubljani od 2-11. sep. 1922
Paviljon G.	Ko	ja	it.	262.
OFICIJELNI »ŠPEDITERJI LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA"
BALKAN
Ljubljana, Maribor, Rakek, J •sanice, Zagreb, Beograd, Carlbrod, Trst, Wlen.
Prvovrstna zastopstva v Inozemstvu.
d. d. za mednarodne transporte.
Vsakovrstne špedicije. — Zbiralni promet. — Carinsko posredništvo. Tarifni oddelek.
Vsa strokovna pojasnila dajemo brezplačno v lastnem paviljonu na semnju in v pisarnah centrale in podružnic.
Tvornica perila
MAKS DURJAVA IN DRUG
ao«.	MARIBOR,	Gregorčičeva	ul.	24.	T«iat
Prodaja in nakup moke in deželnih pridelkov. Špecerijsko blago, železnina, cement. Veleprodaja kr. monopolne soli.
Hi »golil Irzoiavki: Leo. lakek
■oafcfseooaeao*
■otu—oo
f I
aaibBlIli amerikaukl pisalo! stroi sedanjosti
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in ročno pisavo polom ne-izrabljive steki. pioSče.
najboljši nemški stroj
»lipi!
nojcenejši razmnoževalni aparat.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	:|
The Rex Co. Ljubljana, Gradile 10. 0
mrPavllion K, it. 485.
MPnaaaaaanaaagMaa
BimSin ■■■"S
M*
Jndiu' c d., prej Carl Pollak
Tovarna nsnja in asnjatlli izdelkov Kranj-UnUlana-Viknlka
Centralna pisarna UabUana. Sv. Petra cesta 68. Telefon 528.
I.	Industrlla usnja;
A. Vegetabilno (čvrsto-
strojeno usnje).
B. Chromousnje.
C. Galunusnje za izde-
lovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D. Lakusnje.
II.	Industrlla usnjatih Izdelkov;
A. Čevljarski izdelki.
B. Konfekcija transmisij-skih gonilnih jermenov.
C. Konfekcija za dokole-nice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd.
Veletrgovina z železnino
PINTER i LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja:
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanja za zgradbe in pohištvo; kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v želez-ninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst; verige domače tovarne.
Postrežba točna!	Cene	solidne!
Vrvi -- vrvorske izdelke sploh - motvoz, platno, lan in konopljo §
priporoča	S
ANTON ŠINKOVEC 9« Kranj - Grosuplje g
razstavlja v paviljonu L 514.	gg
LokomobiBe najnovejše konstrukcije v vseh velikostih.
Parite mlatilne garniture. Tračnice poljskih železnic 660 mm
razdalje med tračnicami (Spurweite) — kompletno.
Piinove in parne cevi v vseh dimen zijah, črne in zacinjene.
Tražnice za stavbe in industrijske proge. Kompletna parna žaga (Vollgatter). Remscheidovo orodie.
Žitniki Od 10-20 do 46-120. Stavbeno — konitrukciisko — surovo Železo, črno in zacinjeno. Pločevina vseh dimenzij, dobavlja takoj s skladišča Maribor
Jugoslovansko importno In eksportno podjetje
ini. Rudolf PečSm* Maribor, Trubarjeva ulica 4. - Telefon inferurb. 82«
PaviSjors tl, št. 340.
Lastnik: »Merkur«, trgovsl.o-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.