-m k Dr. Alojzij Šuštar: DRUŽINA JE SREDIŠČE, V KATEREM SE DOGAJAJO NAJUSODNEJŠE ODLOČITVE NAŠEGA ŽIVLJENJA Stojan Spetič: KLJUČNEGA POMENA JE VSEKAKOR VZDUŠJE OB MEJI.......... **•*#»& Jolka Milič: BREZ ZAMERE, ZAME JE SLOVENIJA LEPA PROVINCA Dr. Andrej Kranjc: VSAKDO BI MORAL VEDETI, KAM ODTEKA ODPADNA VODA... ■ m m w 1 Darko Cerkvenik: KRAŠKA RDEČA ZEMLJA SN 1318-3257 ^tnina plačana pri pošti61102 Ljubljana IN POSEBNA KLIMA Z BURJO USTVARJAJO POGOJE ZA PRIDELOVANJE TERANA W kV* *H> kVt ** . kV, Ku^l KtMf Kkč'4 fCr&f KtM fV!^» Kb&sf K1&4 fčš&zt KlM |/ KlM KiM: Km K1&4 K fvr^vj Spoštovani bralci! KiM -'iMi \M K-i' Km Izdajatelji smo se odločili letos na jesen urediti in izdati tematsko številko revije Kras, ki bo namenjena celoviti predstavitvi zamisli o razglasitvi Notranjskega pokrajinskega narodnega parka in Kraškega pokrajinskega narodnega parka v ustreznih listinah Republike Slovenije. Pripravili jo bomo I po dogovoru z ministrstvom za kulturo in v souredništvu priznanega , krasoslovca dr. Franceta Habeta iz Postojne. M S svojimi prispevki bodo osvetlili vprašanja o obeh narodnih parkih strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gospodarskimi, turističnimi, bivanjskimi, krajinskimi, naravovarstvenimi, narodopisnimi, arhitekturnimi, Km speleološkimi, arheološkimi, kulturnimi in drugimi vprašanji slovenskega K%Ml Krasa in krasa nasploh pri nas. K sodelovanju pa bomo pritegnili tudi strokovnjake iz sosednje Italije. Revijo s tako vsebino namenjamo poleg rednim naročnikom in prejemnikom vsem tistim v Sloveniji, ki se ukvarjajo z narodnimi parki in z varovanjem naravne in kulturne dediščine, poslancem državnega zbora in svetnikom Kimi KtM Kl-MI državnega sveta ter udeležencem javne razprave, ki je predvidena pred odločanjem slovenskega parlamenta o razglasitvi Notranjskega pokrajinskega parka in Kraškega pokrajinskega parka. Služila pa bo tudi kot gradivo za okrogle mize in strokovne posvete o tej tematiki, ki jih nameravamo pripraviti skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa pri SAZU in z drugimi ustanovami. Uredništvo revije Kras vabi k sodelovanju tudi vse tiste, s katerimi se še KtM nismo dogovarjali, saj bo le z vseh pomembnih vidikov obravnavan predlog Kut+1 o pokrajinskih narodnih parkih na Notranjskem in na Krasu ponudil celovito utemeljitev prizadevanj stroke za njuno razglasitev! Uredništvo KvM M M V tej izdaji revije objavljeni prispevki so bili pripravljeni za tisk že 21. maja, vendar so nam 22. maja j ponoči vlomilci vdrli v oblikovalske prostore na Rimski cesti v Ljubljani in odnesli vso računalniško K'VrS'3 °Premo s programi. To nam je, seveda, onemogočilo predviden izid revije, saj smo morali dobiti novo računalniško opremo in revijo nanovo pripraviti za tisk! KlM Km ** Km kV* kV, ^ , kV, ZSL/f m # . Kb&4 KnM KtM Km Km k%^§ Km K%Mt Km K%M KtMS KaM a z:,-* Kt^i Km K*t KtMt Km ŠL. Km Km 'Km Km Slika z naslovnice: trte sorte refošk na posestvu Komen-Sveto kmetijske zadruge V1NAKRAS Sežana ORSC ^formativno revijo Kras izdaja podjetje "^diacarso, d.o.o., 61000 Ljubljana, Rimska 8, telefon 061/125-14-22 -avni urednik Lev Lisjak; odgovorna urednica Ida Vodopivec-Rebolj; obliko-!anie Lev Lisjak - Naslov uredništva: ev>ja Kras, 66223 Komen, p.p.17; as1ov dopisništva: Revija Kras - Bortur, r, Sežana, Srebrničeva ul, telefon 067/72. Sit ^6 - Maloprodajna cena 400 fJ ’ 4500 Lit., 3,00 USA $ - Fotografije: “agencija Mediacarso - Tisk: Čuk V|'a^’ d o “-. Postojna - Po mnenju Urada e ^ Slovenije za informiranje [^ra^^4--92 od 27.5.1993 sodi revija med proizvode informativne nar- Graf, d, vlade l. St-23/l42 Kras med r‘u“''uuu muzi 11 ici 11 v nv 11ai - oma komaj 800 strani in zajema skoraj svet. Meni se zdi, da jih je celo preveč. Da ni Kreft, literarni entuziast, koga podkupil in same čiste vneme do ljube domovine? Moj bog, kakšne "vite" delamo, ker nismo dovolj opazni v svetu (V trzascim m bizjascim, far vite, pomeni delati komedijo, zganjati hrup, itd.). Kot da bi drugi bili. Morda so, a tudi mi zanje ne vemo. Dajte, na pamet mi naštejte vse Švede, ki so dobili Nobelovo nagrado! Kdo je največji pesnik Norveške? Pa Gruzije? Pa največji književnik v Kaliforniji? Povejte mi ime prestolnice Floride, pa kje se nahaja Manitoba, poznana tudi po odlični vrsti istoimenske moke? Naj sprašujem naprej, ali naj se ustavim? In še zadnje -fatalno - vprašanje: Kdo je v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Švici, na Poljskem, Madžarskem in Angleškem to, kar je, recimo, Šalamun za nas? Časa imate za dve šolski uri; lahko sežete po vseh razpoložljivih enciklopedijah, ki jih premore Slovenija. Skrajni čas je, da so odkrili Cankarjevega Martina Kačurja. Brez Arnalda Bressana - to je prevajalca - ga ne bi odkrili... Torej je gojiti prevajalca kot lončnico in mu pomagati z ustvarjanjem ugodne atmosfere, da še kaj našega prevede in plasira pri naših sosedih. Lani oktobra je bil objavljen v Rizzolijevi popularni zbirki SUPERBUR, ki kroži po vsej Italiji, ker je v distribucijski mreži, Bartolov ALAMUT, tudi v Bressanovem prevodu, kar niso mačje solze. Bartolov roman ima vse šanse, da pride v roke veliko bralcev, saj 550 strani debela knjiga, tipografsko zelo privlačna, stane komaj 15.000 lir. Ne smemo si privoščiti luksuza ali samovolje, da bi si takega prizadevnega človeka zapravili, temveč mu moramo nuditi ali olajšati pogoje, da se spoprime še s kakšnim pomembnim delom... Isto velja za druge prevajalce. Če bodo od slovenske kulture nes-timulirani in prepuščeni sebi in ljubemu bogu, ki pa ne plačuje vsako soboto, oni pa morajo jesti vsak dan in celo trikrat dnevno..., potem je pravi čudež, da sploh kam prilezemo in da ne obne-moremo na pol poti. Kajti pregovor pravi: Ljubi svojega bližnjega in slovensko literaturo, a ne pogubi sebe! Brez finančne in moralne stimulacije, in le zastonjsko garanje, te slejkoprej privedeta na rob prepada in še čez. Minister Pelhan in tisti, ki skrbi za meddržavne kulturne zveze, sta čula ali fmgirata, da sta nepismena, pa še naglušna povrhu? Mislite, da je naš slovenski značaj za to primeren? Poglejte, kakšne težave so s sestavo ene pesniške antologije! Kako bi se odločili, kdo je naš "paradni konj", saj bi se doma raztrgali, predno bi uspeli izdati prvo knjigo, denimo, v New Yorku. Doma bi se stepli, koga si želijo imeti na tujem. Imate vi doma kakšno "zdravilo"? Vprašanje je preveč kompleksno. Za odgovor bi rabila najmanj dve, tri strani. Argumenti in utemeljitve so vedno dolgi in zamudni. Ne moreš čudežnega recepta kar ustreliti. Moje mnenje: Nič ali malo preko ambasad in kulturnih atašejev, to je morda vžgalo na Vzhodu, kjer so literate po političnem ključu tudi selekcionirali in nezaželene vsaj ovirali. Založništvo je v privatnih rokah; založnik bo do avtorja, ki ga priporoča država in politika prek svojih izpostav, nezaupljiv. Že ne more biti kdove kako dober, če rabi take botre. Mi smo izgubili - Kasandre ni nihče poslušal - vsaj trideset let čudovitih priložnosti. Ko so bile v Italiji takorekoč knjige zastonj, Feltrinellijeva zbirka žepnih knjig pa požrla...na tone avtorjev. Idem pri Garzantiju etc. Zadostovalo bi takrat (dostojno) prevesti knjigo, jo opremiti s krajšim ilustrativnim predgovorom, minimalno omeniti, kaj pravijo slovenski kritiki, ker v svetu jih noben krst ne pozna, vendar enega, dva inteligentno citirati, vse drugo referenčno pa navezati z znanimi slovenskimi književnimi imeni. In s končnim izdelkom stopiti v kakšno večjo založbo, povedati, za kaj gre in super elegantno vprašati: Quanto? (Koliko bi nas stalo?). Kot smo to storili pravzaprav že s Kosovelom v francoščini pri pariškem Seghersu, a medtem pozabili. Takrat bi Feltrinelli (ali kdo drug) dobil svoj denar nazaj, pa še kakšno lirco zraven, če bi mu mi odkupili dvesto izvodov (in jih prodajali v Trstu). Zgodilo pa bi se lahko, da bi kakega avtorja založnik prodal v večji nakladi, da bi zanj postal celo perspektiven. Itd., itd.... Ne, mi smo se šli coklasto, da ne rečem imobilistično, rajši samo Pen klub in snubili pisatelje in pesnike, ki na Zahodu, založniško vzeto, nimajo besede. Na Vzhodu je "Pen klub metoda" navrgla še kakšno objavo - ker so bile razmere približno take kot pri nas, in so se šli z lahkoto zamenjavo dobrin. Tako v naših založbah kot v vzhodnih je vedrilo in vedri dosti piscev in pesnikov, neglede na finančno plat podviga. V italiji oziroma na Zahodu pa so pisci vezani na založbe pretežno pogodbeno. In finančna plat je strogo kontrolirana od budnega očesa...zasebni-ka-založnika. Ne more in ne sme si privoščiti deficita. Ker...država ali družba bo redkokdaj pokrila njegove dolgove, dotacije pa bodo komaj zadostovale za najnujnejše potrebe. Čakali smo tudi, da bo Tomizza pomagal koga plasirati pri njih. Ni se zgodilo. Pa ne zato, ker je avtorju manjkalo volje in velikodušnosti, pač pa zato, ker mora zahodni pisec kar non stop sebe pehati in porivati naprej, prepričevati založnike, da ne sodi med zgubarska podjetja. Kako rad je pritekel Tomizza, ob izidu vsake svoje nove knjige, k Bogdanu Pogačniku, Josipu Tavčarju pa še h komu, da mu pomagajo roman popularizirati in priporočiti prijatelju založniku, ker vsak prevod - ki donaša založniške tantieme in avtorske pravice - je jamstvo več, da je pisatelj odličen dirkalni konj, na katerega se splača staviti in vanj investirati, saj ustvarja dobiček. Mi smo vrh tega na subvencionirane leposlovne prevode (Cirila Kosmača, na primer, skrajno brusasto (beri: neinteligentno) napisali: knjiga je izšla s pomočjo tega in tega inštituta in podobne psihološko zgrešene oslarije. Na Zahodu je ogromno knjig bodi samozaložniško dejanje, bodi s to ali ono pomočjo. Nikjer pa ni to obešeno na veliki zvon(ec). Naj mislijo ljudje, daje založnik dal iz svojega žepa, kajti če je dal, če je svoj denar riskiral, je to znamenje, da je v kvaliteto knjige verjel; in če je on verjal, zakaj ne bi bil prepričan tudi bralec? Eh, kolegi, pripravite se, da postanete krotki kot golobice, a zviti kot kače! Časi, da vas bo država štela za...delavce, nepovratno minevajo. Tisti lepi in po socializmu dehteči okvirčki v Književnih listih časnika Delo z avtorskimi honorarji bodo, žal, nekoč izginili. Ne bo več merjenj, za koliko so povprečne bruto mesečne plače porasle v Sloveniji... A rajši neham, da ne doživim z vaše strani še linča, saj se živo zavedam, da ni lahko in niti prijetno biti prerok...kolektivne nesreče. A naj vas rajši pitam z iluzijami? Naj vam kupim dudo ali biberonček, nalijem vam sončnoalpskega mleka in vam ga dam v zibelko z vgrajenim mehanizmom za zibanje? Vi niste bili kandidatka za novo Jurčičevo nagrado, pa tudi sicer se vas nagrade raje izogibajo. Da vam jih niso dajali, bodo spoznali, ko bo najbrž prepozno? Zakaj bi morala kandidirati za novo Jurčičevo nagrado? Kakšne literarne veščine sploh nagrajujejo pod njegovo egido, varstvom? Eno nagrado pa sem le dobila. Uganite, katero? Narodne vstaje, pa še ponosna sem nanjo, saj tista moja pesniška antologija iz italijanske Rezistence je... super, ogovarja srce trpečih v vsaki vojni, nestrankarsko in nepartijsko vabi k uporu proti zlu in krivicam, govori o pokončnosti, o tovarištvu, o človečnosti. Nagrade me nasplošno pustijo precej indeferentno, ne zbiram niti točk, ki jih razne živilske tovarne vežejo na svoje artikle. Po mamini želji pijem kavo Lavazza, po njenem naročilu moram odrezati vogalček s točkami, točke pa se potem valjajo v nedogled na mizi, ker si ne vzamem časa, da bi jih dala v kuverto in pismo odposlala. Izjema so nagradne križanke. Morda zato, ker sem jih že od mladih nog reševala in rešitve pošiljala Ugankarskemu tedniku (La Settimana enigmastica) v Milan. Prejemala sem - enajst do dvanajstletno punče - vsak drugi ali tretji teden več mesecev zapovrstjo kot nagrado eno in isto mladinsko knjigo FILO E REFE (Nitka in Konec). Ko sem imela brušurk za eno zvrhano polno nočno omarico, sem rekla: Stop! Ne pošiljajte več! A ker je trajalo več tednov, preden si Vile niča 1987 na dvorcu Zemono nagrado prejel, sem po usodni nehalni odločitvi kot zadnjo knjigo dobila čisto drugačno, in sicer Osvojitev sveta (La Conquista del mondo). Morda zato pošiljam rešene križanke uredništvom; iz domotožja po Nitki in Koncu in iz pobožne želje po osvojitvi sveta. Pa še vnučko uvajam v skrivnosti in radosti enigmistike, učim jo po kapljicah logičnega sklepanja in opazovanja. Vas imajo za kraško gospodinjo. Vzemiva to dobesedno in povejte, kakšen bi bil vaš jedilnik za kakšno dobro kraško kosilo ali večerjo? Saj sem, prava kraška gospodinja in še literarna (samozvana, unikatna), kateri pišejo slovenski navdihnjeni poeti kvartine. Citiram vam ostrico - brez repa in glave, se mi zdi - Dušana Ludvika, ki se glasi: Sem od Sežane furt sitnari neka Gospodinja, ko znmešan tekst zravnam, zanima me, komu se udinja? Uči: lojalnosti ni treba do drugega režima, Žerjav, ko mu ne Štirna klima, se vzdigne kar do Rima. Objavil jo je dvakrat - enkrat v D°mu in svetu lani decembra in malo prej v Sodobnosti, z drobnimi retušami (pisari - sitnari, po "jej - uči, se vzdigne kar do Rima ' se vzdigne - kam? Do Rima?). Zdaj se hamletovsko sprašujem: kar je zravnal, je tudi razumel, ali je usekal kar mimo, saj ni nič dokazal, le nekaj tjavdan česnal 'n smisel iznakazil? In zakaj je objavil dvakrat? Ker je sodil, da je tak umotvor, da zasluži dvojno objavo in dva honorarja? Morda ’z Potrebe po piljenju in je Pričakovati še kakšen tisk s tečnari (namesto pisari in sitnari), s končnim klicajem (namesto Ptke ali vprašaja)? Ali iz bojazni, da bi njegov inspiriran glas prepisala (najhujše je za ustvarjalce, a sejejo v veter brez odmeva!). Nisem! Po tehtnem preudarku mu tvegam dati celo nasvet: Prebrati ponovno "zmešan tekst", sneti z oselnika oslo in dodobra nabrusiti ostrico ali jo nesti k brusaču. In šele nato izstreliti. V obojestransko veselje! Me je sram povedati, da imam glede hrane čisto plebejske okuse: za večerjo kakšno lahko mineštrco, obvezno zelenjava, obvezno sadje, tu in tam kaj zraven, košček sira, jajce, par rezinic šunke, namaz polenovke. Za kosilo pa je vedno dobrodošel krožnik testenin, najrajši špagetov (z najrazličnejšimi omakami). Vse po možnosti malo soljeno, malo zabeljeno, poljubno odišavljeno. Ali riž(ot). Zrezkov ne maram, drugače pa je meso (košček) lahko zraven. Obvezno zelenjava in sadje. Slaščice so mi všeč. Dobre, ne one standardne. Tudi svež hrustljav kruh, resnično pravilno pečen; ne tiste na pol surovine, ki so največkrat pri nas naprodaj, ali celo sežgani-na na površju, sredica pa skoraj testo. Ko bi naši peki pekli v Trstu, bi imeli Higienski urad (Ufficio igiene) vsak dan na vratu in plačali toliko glob, ker je v kruhu preveč vlage in je nezadostno zapečen (torej nezdrav), da bi bili črni! Vi ste s svojim žanrom pisanja nekoliko pred časom; polemike, kozerije, glose, "jol-kizme", aforizme pišete že desetletja in v tako zaokroženem smislu najbrž nimate tekmeca? Namesto odgovora, ki ga ne znam, vam napišem jolkizem: Varl oktobra 1955 Kaj črne luknje v vesolju so nekaj takšnega kot črne gradnje pri nas? V kompetenci kakšnega nebeškega Jazbinška ali Gantarja? Bili sta na vseh Vilenicah, se pravi na srednjeevropskih literarnih srečanjih. Očitno je krivulja zanimanja z nastankom novih držav in osvo- boditvijo Vzhoda rahlo upadla. Vtis je, da se srečujejo vedno isti ljudje. Novih idej pa je vse manj. Zanimivo je, da tujci večinoma mislijo, da bodo dobili manj oziroma doživeli slabše razmere. Kras se jim zdi ne samo lep, ampak tudi bogat. Na dejavnost slovenskega PEN in Društva slovenskih pisateljev pa najbrž gledate z določeno distanco. Ker ste neobremenjeni, bi lahko marsikaj rekli; na primer o mednarodnem angažiranju, ki je najbrž uspešnejše kot nekatere neplodne polemike doma? Na dejavnost PEN in Društva slovenskih pisateljev gledam na splošno z veliko simpatijo - saj gre v bistvu za naše cehovske inštitucije in korporacije; želeti bi bilo kvečjemu malo manj klanovskega in grupaškega duha, ki prostor in obzorje, hočeš nočeš, oži, in več pripravljenosti za odprtost in širino, več kohezivnih, vezivnih naporov. Nanju gledam pač iz sežanske distance. Ker sem zaradi družinskih razlogov na dom skoraj tako privezana kot pes na verigo, me tja pač nikoli ni. In žal niti drugam. Višja sila, ki se mi ne zdi nobena tragedija. Ena vrata se zaprejo, druga se odprejo; odvzeta ti je ta možnost in avtomatično dana druga. Kot je rekel francoski pesnik Paul Eluard: Noč ni nikoli popolna... Vedno je kakšno odprto in razsvetljeno okno... Vilenica, Kranj, Štatemberg, blejsko PEN srečanje in še in še... kot lepe gasilske veselice ali padalski in letalski mitingi, pa športne manifestacije in razno razne šagre in proščenja in opasi-la. S časnikarskimi Gorjupovimi dnevi in osmofebruarsko Prešernijado. Na njih ne bomo nič usodno važnega izrekli (oprostite, Milena in Capuder et consortes, trajalo bo, dokler bo pač trajalo, ker je iz krhke in minljive snovi kot muhe enodnevnice!). In tudi drugi, neomenjeni, mi ne zamerite! Družina Milič - Literarni večer ob 60. obletnici rojstva Srečka Kosovela 16. marca 1963 v Sežanski kinodvorani. Od leve proti desni so: Gregor Strniša, stoji Veno Taufer, Saša Vegri, Lino Legiša in Mimi Ravbar. Živimo v jaslicah. Če kihneš v Sežani, ti v Murski Soboti zaželijo bog pomagaj. Smo pač vsi Sattlerjevi znanci iz bližnje oziroma sosednje ulice..! To bi nas moralo celo osrečevati, saj zdrsneš v alienacijo, odtujitev v svetu pretirane anonimnosti, kjer se počutiš kot mravlja sredi mravelj, brez skupinske duše, na žalost... Nič nisva rekla o ljubezni. Tu sem diskreten, ne pa radoveden! Kaj naj rečem o ljubezni? Da je prečudovita stvar, kot trdi Han Sujin? Naj damo bralcem nasvet svetega Avguština: Ljubi in delaj, kar hočeš!? Naj pokličem na pomoč svetega Pavla z zna- O čem smo pravzaprav tako vneto in sproščeno marnjah pred petimi ali desetimi leti na Štajerskem v tistem nepozabnem gradu, ki je na kolenih prosil: Restavratorji, usmilite se me! Ali v Portorožu? In na Bledu? Niti sveta ne bomo preobrnili... Preživeli pa bomo (in smo!) skupaj nekaj silno prijaznih dni v kulturnem kramljanju in razpravljanju. O bog, daj nam lepo vreme! Bog daj vsaj toliko sredstev, da bo srečanje na določeni višini, z minimalnimi spodrsljaji ali pomanjkljivostmi..! Morda smo oziroma so od Vilenice preveč pričakovali, dobili pa, kar sem jaz - zlovešča ptica - od vsega začetka napovedovala. Ker so pritlehno "napoved" objavili Književni listi, s katero sem konsternirala (potrla) domače visokoleteče duhove, je ne bom tu ponavljala, da ne dregnem v stare in še nezaceljene rane. Mi se pravzaprav ne znamo veseliti, doživeti praznovanje zaradi praznovanja brez konstantnega iskanja dlake v jajcu. To še ni tako tragično, saj dlako navsezadnje lahko še najdemo; jajcu v korist. Bolj klavrno je naše nergaštvo: kaj bi bilo, če bi bilo, ko bi bilo, in podobno... Večne nepotešenosti, ki govorijo le o naši nagnjenosti k duhovni frigidniosti. Ne in ne...slovenstvo do kolektivnega in sproščujočega orgazma zlepa ne pride..., kvečjemu ob kakšni osamosvojitvi..., pa še po njej privleče na dan tisto latinsko krilatico, ki pravi, da je vsak človek po koitusu (spolnem občevanju) žalosten. Che mone! Ko smo storili vse (ali skoraj vse), da steče literarni praznik kot po olju..., začnemo jokati, da ni več kot prvič, da se gremo reprize in ponavljanja in, jejhata, vedno isti obrazi... Saj drugače ne more biti! Jaz videvam povsod - na italijanski in na slovenski TV - vedno iste ksihte. Ko nam Ljubljana predvaja kakšen dogodek iz Cankarjevega doma, mami kar po vrsti naštevam (poimensko) politike, pisatelje, prevajalce, igralce itn.: Glej Marijanove (vaše!) brke pa Čirovo brado in zvesto Veroniko zraven, glej Štefko in Milana pa znana stisnjena usteča na kurjo ritko! Oni tam gor je Gradišnik; glej ga fičfiriča Marka Crnkoviča pa Nežo (Maurerjevo) in Milo (Kačičko); glej Jančarja in Grafenauerja itd.! Družina Milič - Varl za Božič 1958 ttienitim in že prevečkrat izrabljenim pasusem: Ko bi vse jezike govoril, ljubezni pa ne itnel, sem brneč zvon in zveneče cimbale... (Navajam po spo-tiiinu)? Moj oče je rad pravil, da je življenje ljubezenski valček, ki se konča s pogrebno koračnico. Italijani poznajo to šegavo modrost: Ljubezen krajša ali skrajšuje čas in čas skrajšuje ali krajša ljubezen. Ameriški TV igralec Buddy Sorel je prepričan, da zaradi ljubezni ljudje počenjajo same norosti. On, na primer, se je Poročil. Čehov je svaril pred Poroko in zakonsko ljubeznijo vse tiste, ki se samote bojijo. Nekateri so celo mnenja, da je ljubezen pogubno čustvo (un sentimente deleterio), ki rado iz onostranstva prekvartira na Zemljo pekel. Kaj vse si misli o tej žgečkljivi in spotakljivi tematiki Stendhal, pa si oglejte v nje-§°vi še kar zajetni knjigi O Ljubezni (De Tamour)! Prepričana Sem, da boste našli kaj uporabnega tudi vi, ljubi bralci. Meni osebno še najbolj ustreza Avguštinov Ljubi in delaj, kar hočeš! Misel je kajpak malce dvoumno formulirana, saj daje rnožnost vsaj dveh interpretacij, razlag. Prva, najbrž Avguštinova, ima ta pomen: Če ljubiš...kogar si kodi (mater, ženo, otroke, prijatelja, soseda, sovražnika, psa, naravo...), boš do njega ali do njih nujno pozoren, da mu ali da J'm hote ali ponevedoma ne Povzročiš kaj hudega. Kratil boš Sek', da boš njemu ali njim dajal, 'td ... Druga : Ljubi le sebe in ožji ro§ ljudi ali stvari, ki so tebi po ttteri, na vse druge ali drugo pa se Požvižgaj, ne omejuj svojih pra-|!lc 'n luštov zaradi njih, njim na Jnbo. Če jim tvoj stil življenja v ŽVezi z njimi ne paše, slabše zanje. Skratka, ljubezen je strašno važna, saj smo brez nje duhovni invalidi. Če pa mene vprašate, kaj bi rajši: trpela zaradi ljubezni ali zaradi hudega zobobola, vam takoj odgovorim: zaradi ljubezni. Trpeti zaradi zobobola je tako prozaično, dolgočasno. v Vi, Jolka, se v svojih polemikah in kritikah ne držite načela: "greh" se pove, grešnika pa ne; svoje besede opremite vedno z imenom in priimkom za vse, se zdi. Nomina non sunt odiosa. Zakaj? GREŠNIKA TUDI! Proti Merčam 1960 To vprašanje sem si postavila sama v vašem imenu, ker domnevam, da ste se vsaj kdaj vprašali, kaj me sili, da omenim vedno konkretno osebo. Manjka le naslov in telefonska številka. Mene bolj moti anonimnost kot imenovanje, saj brezimna "graja" (ali hvala) lahko leti na vsakogar, in konsekventno, na nikogar. Navzoči, eden po eden, lahko prepoznajo v rečenem tega in onega in magari vse, razen sebe ali "krivca". Večkrat le ugibajo, na koga je letelo, dano pa jim ne bo nikoli vedeti zanesljivo, za koga je šlo. Ker gre za javne stvari, pa še za grehe v navedni-cah, in včasih celo za spraševanje, se mi zdi edino prav in pošteno, da se zavzemam za "transparentnost", kot se radi izražamo zadnje čase. Saj nikogar ne kličem na zatožno klop, kvečjemu za mizico improviziranega mini "žarišča", kjer se dva pogovarjata o literarnih rečeh in osvetljujeta različne poglede. In se zavzemata za načelo odgovornosti. Odkritost sodi med nevarne športe. Meni pa malce ugaja živeti nevarno! VIVERE PERICOLOSAMENTE! Kako prijetno srhljivo..! KAMNINE NA KRASU I KAMNINE NA KRASU Kamenje določal človekov obstoj in njegov razvoj... IZRAZITE V KRAŠKE OBLIKE SO NASTALE na apnencih in dolomitih Bojan Otoničar Redke so dežele, v katerih sta kamen in človek tako medsebojno povezana in v takem sožitju, kot je to prav na Krasu. Kamen je bil tisti, ki je določal človekov obstoj in njegov razvoj. Ponesel pa je tudi sloves pokrajine in z njo ljudi po vsem svetu. Kras je sinonim, soznačnica, ki ga povsod uporabljajo za pokrajino z značilnimi površinskimi in podzemeljskimi oblikami, ki nastajajo predvsem s kemičnim delovanjem vode na lahko topljive kamnine. Odtod izvira tudi termin "matični kras", kajti prav tu, na Krasu, so prvič opisali in razložili nekatere kraške pojave. Kras in izrazito kraške oblike... Geografsko je Kras valovita, proti severozahodu nagnjena planota med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Na severozahodu se konča s Soško ravnino in na jugovzhodu z Brkini. Tudi geološko je omejena; na eni strani z morjem, na drugi strani s flišnim peščenjakom in glinovcem - s kamninama, ki ne zakrasevata. Na Krasu so se izrazite kraške oblike razvile ma apnencih in dolomitih. Ti so nastali iz krednih in terciarnih karbonatnih usedlin plitvih toplih obkontinental-nih morij. Kljub navidezni monotonosti kamnin nam nekoliki natančnejši pogled razkrije številne različke. To so znali s pridom izkoristiti Kraševci kot arhitek-tonsko-gradbene tipe, točno določena kamninska osnova pa je nudila tudi podlago, na kateri uspeva vinska trta, ki daje teran. Najstarejše kamnine -temnosivi apnenci, dolomiti in dolomitne breče Naj starejše kamnine na Krasu so temnosivi apnenci in dolomiti ter dolomitne breče. Nastali so iz sedimentov ali usedlin, ki so se odlagali v plitvem toplem zatišnem morju in na obrežnih plimskih ravnicah pred približno 100 milijoni leti, to je v obdobju prehoda med spodnjo in zgornjo kredo... Občasno so prevladovali tudi kopni pogoji, v katerih so nastajale bok-sitne karbonatne gline... Med okamninami prevladujejo v teh kamninah mikroskopski rakci oklepniki (ostrakodi) in enocelične luknjičarke (foraminifere), že tu pa se pojavi tudi drobir rudistnib školjk, ki so živele le v zgornji kredi..-Take kamnine najdemo v dva do tri kilometre širokem vzporednem pasu ob meji z Italijo ter na območju severno od osi Sežana-Divača. Tem okamninam sledi ozek, do devet metrov debel pas apnencev in dolomitov, ki jih sestavljajo pretežno lupine hon-drodontnih školjk (sploščene, visoke školjke-ostrige jezičaste oblike z močnimi reberci, ki so po obliki še najbolj podobne današnjim leščurjem). Velike količine teh školjk povedo, da so se verjetno naplavljale v plitvo obrežno morje. Starostno mlajše kamnine - komenski skrilavec in repenski ter koprivski apnenec Starostno mlajši so apnenci in ponekod tudi dolomiti, ki so podobni tistim pod plastmi s hondrodontami, le da so svetlejši in bolj debelo plastoviti. Apneni sediment se je odlagal v nekoliko bolj razburkanem morju med mejo plime in oseke. Občasno so se v to okolje naplavljali mikroorganizmi bolj odprtega globljega morja. Med temi apnenci in dolomiti leži v širši okolici Komna, okrog Kobjeglave ter med Pliskovico in Skopim do 100 metrov debel paket temnega ploščatega apnenca, ki je poznan kot komenski skrilavec. V njem se menjavajo debele in tanke plasti črnega, pogosto laminiranega ali ploščatega apnenca, med katerimi se tu in tam pojavljajo pole in leče roženca (kremenčasta kamnina). V skrilavih polah so konec prejšnjega stoletja našli številne dobro ohranjene Okamenele školjke rudisti so najznačilnejši foS^"‘krednih apnencev na Riba Ancylostylos gibbus iz komenskih ploščatih apnencev, fosilne, to je okamenele ribe. Po značilnostih plasti lahko sklepamo, da so se odložile v mirnem, plitvem in neprezračenem morju ter v lagunah. V mirnem, proti globljemu morju odprtem plitvem morju se je pred približno 90 milijoni leti usedal drobnozrnat apneni sediment. Iz njega so nastali gosti apnenci, ki so ponekod prešli v dolomite. Med temi kamninami se pojavljata dva značilna različka, ki sta poomembna za kamnarstvo. To sta repenski apnenec in koprivski apnenec. V repenskem apnencu so rudisti (ukrivljenemu rogu podobne školjke, ki so bile s spodnjo lupino prirasle na podlago, zgornja lupina pa je tvorila pokrovček) izredno številni in dajejo kamnini videz "rožastega" apnenca - tip "fiorito". Rudisti so rastli v obsežnih tratah in grebenih toplih morij. Koprivski apnenec se od repenskega apnenca loči po tem, da je temnejši in da so rudistni ostanki zdrobljeni ter zaobljeni. Pogosto so med njimi tudi fosilni ostanki drobnih školjk in polžev. Ta drobir seje po vsej verjetnosti odlagal na obrežnih ravnicah in sipinah, ki so bile izpostavljene morskemu valovanju, tako da so se školjčni skeleti močno drobili in oblili... Na slovenskem delu Krasa najdemo te kamnine v ozkem pasu med Repnom, Sežano in Divačo ter na osrednjem delu Krasa v okolici Koprive. KAMNINE NA KRASU Zgornjekredni apnenec s preseki rudistov. foto: J.Čar Po poplitvitvi morja nastanek za kamnoseštvo pomembnega lipiškega apnenca Sledila je poplitvitev morja, tako da so bile usedline občasno nad morsko gladino. To se kaže v izrazitih izsušitvenih porah, luknjicah. Iz teh usedlin je nastal sivi apnenec, v sklopu katerega se ponekod pojavlja nekaj metrov debel horizont z do tri centimetre velikimi onkoidi (sferičnimi delci, ki so nastali s pomočjo mikroorganizmov). Nad temi plastmi so se v mirnem zatisnem morju in v lagunah usedali olivnosivi gosti apnenci z občasnimi medplimskimi značilnostmi. V zgornjem delu se je energija morja nekoliko povečala... Med fosili so zastopane foraminifere, ostrako-di in drobir rudistnih školjk, občasno pa tudi naplavljeni mikroorganizmi globljega morja. Značilnosti teh apnencev so tudi lokalni grebeni in trate rudistov. Naslednji značilni kamninski tip je svetel debeloplastovit do masiven lipiški apnenec, bogat z rudisti ali z njihovim drobirjem. Odlagal se je v nemirnem, zelo plitvem morju, in je zaradi debelin ter ugodne strukture kamna pomemben za kamnoseštvo. V zgornjem delu postane lipiški apnenec nekoliko temnejši in bolj drobnozrnat, redkejši pa so v njem tudi rudisti... Tu prevladujejo med fosili foraminifere, najti je še ostrakode in neskeletne zelene alge. Ta apnenec se je odlagal v zatišnih delih plitvega morja in v lagunah, občasno pa je bil izpostavljen medplim-skim razmeram. V zgornjem delu so zanimive še temne plasti apnenca z belimi pikami, ki predstavljajo foraminifere -keramosferine (Keramosferina tergestina, ki je dobila ime po Trstu)... Pas, kjer nastopata lipiški apnenec in apnenec prejšnjega tipa, se vleče iz Italije, prečka mejo med Sežano in Lipico ter se nadaljuje proti vzhodu južno od Divače do Škocjana. V osrednjem delu Krasa dobimo te apnence v okolici Dutovelj, Tomaja in Štorij, nahaja pa se tudi na obrobnih delih proti Vipavski dolini in v dolini reke Raše. Bočno je v vrhnjem delu lipiških apnencev pri Tomaju in Dutovljah razvit nekaj deset metrov debel paket temnega tomajskega apnenca z rožencem. Odlagal se je v lagunah in lokalnih kanalih... Podoben je komenskemu ploščatemu apnencu in tudi v njem se najde redke sledove ribjih ostankov. Podobno vsebuje tudi drobir globjemorskih mikrofosi-lov, ki so se nanašali vanj. V vmesnih plasteh pa se pojavlja tudi rudistni drobir. Začetki zakrasevanja in nastanek boksita, pa tudi premoga... Sladila je lokalna okopnitev karbonatne plošče in prišlo je do zakrasevanja (pa-leokras) ter ponekod, predvsem na obrobju Matarskega podolja, do nastajanja boksita. Na prehodu iz krede v paleogen so se odlagali plitvomorski, lagunski in brakični (mešanje sladke in morske KAMNINE NA KRASU wiilsiiSšS 1 *W'2 Alveolinsko-numulitni apnenec; zbrusek je povečan, v naravni velikosti je širok 1 cm! foto: M.Grm vode) sedimenti, ki so se med seboj vodoravno in navpično menjavali. Tako Prevladujejo v spodnjem delu temnejše sivi drobnozrnati apnenci... Med plitvo-morske organizme (drobne foraminifere, ostrakode, oogonije haracej, kopuče ali gruče neskeletnih alg ter redkeje polži in iglokožci) so se občasno nanašali globje-morski mikroorganizmi. Apnenec se je odlagal v lagunah, v katere je občasno močneje dotekala sladka voda (brakično okolje). Rastline, ki so uspevale v takih Pogojih, pa so dale material za premogove plasti. Premog so v Lipici in Sremskem Britofu celo kopali! Med občasnimi okopnitvami je prihajalo do zakrasevanja in nastajanja boksit-nih gnezd. Sediment je bil občasno tudi v medplimskem okolju... Rudisti se pojavljajo le v spodnjem delu opisanih apnencev, saj na meji kreda-terciar izu-mro... Debelina teh plasti je zaradi različno dolgega trajanja kopne faze pred začetkom usedanja te formacije zelo različna - od 150 do 450 metrov. Tem plastem sledimo v ozkem pasu od Italije čez Lipico do Vremske doline; vlečejo se tudi v ozkem pasu na severnem in severovzhodnem robu Krasa nad Vipavsko dolino, v centralnem delu Krasa pa jih dobimo v okolici Krepelj in v okolici Gabrka severno in vzhodno od Divače. Morje se je nato spet nekoliko poglobilo in v poplimskem okolju se je pred 60 do 55 milijoni leti usedal apnenec, ki vsebuje številne foraminifere - miliolide. Te apnence zasledimo na mestih, opisanih pri prejšnjem kamninskem tipu, razen v okolici Krepelj, kjer jih zaradi tektonskih razmer (premikanje plasti zemeljske skorje) ni. Zaključni, naj mlajši kamniški tip Dinarske karbonatne plošče je debe-loskladoviti svetlosivi, včasih tudi beli alveolinsko-numulitni apnenec. Značilne zanj so številne, bolj ali manj diskaste, do nekaj centimetrov velike foraminifere. Ponekod se v zgornjem delu te enote pojavlja rjavkast apnenec z rožencem. Alveolinsko-numulitni apnenec se je usedal v nekoliko bolj razburkanem plitvem morju... Tudi ti apnenci se pojavljajo na podobnih mestih kot že opisana litološka ali kamninska enota. Sledi še prehod v nekarbonatni in zakrasevanju nenaklonjeni globjemorski fliš. Ta je lahko postopen, prek bazaltne-ga laporja, ali pa je erozijski in tektonski. S flišem je omejen tudi Kras, saj ta že pripada Vipavski dolini, Brkinom ali Kraškemu robu. O tem, kako je človek izkoriščal tisto malo na Krasu, kar mu je narava nudila -in prav kamen je bil tisti, ki je odigral odločilno vlogo v obstoju in razvoju življenja na tem prostoru, boste lahko prebrali v tej rubriki v naslednji številki revije Kras! Mednarodni raziskovalni projekt ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU KAKO SE PRETAKAJO dzemske Vode? Andrej Kranjc Tako kot lani je bilo tudi letos po pomladanskem deževju na Trnovsko-Banjški planoti in ob njenem vznožju, posebej okrog izvirov ob Vipavi in Hublju, pogosto videti ljudi, ki so se zanimali za stanje vode, z različno opremo in aparati, z avtomobili domačih in tujih registracij ter z napisi ali znaki najrazličnejših inštitutov. Še posebej opazno je bilo vlivanje fluorescenčnega sledila v Lokvo, kar je zabeležila tudi RTV. Triletni mednarodni raziskovalni projekt Vse v uvodu omenjeno in še marsikaj, česar slučajni opazovalec ne more videti, sodi v mednarodni projekt "Širjenje škodljivih snovi v krasu - sledila in modeli" in vanj vključene raziskave, kar vse je del širše aktivnosti mednarodne skupine ATH (Association of Tracer Hydrology - Zveza za sledilno hidrologijo), ki vsaka tri ali štiri leta prireja mednarodne simpozije (Symposium on Water Tracing - SWT) iz tematike o sledenju podzemskih voda. ATH vključuje več kot deset evropskih držav in ZDA, v terenskih raziskavah pa ponavadi sodeluje kakšnih pet držav. Do sedaj je ATH organizirala že šest mednarodnih simpozijev (tretji je bil leta 1976 v Sloveniji); zadnjega v nemškem mestu Karlsruhe leta 1992. Na simpoziju v Nemčiji so sprejeli predlog, da bo naslednji simpozij spet v Sloveniji, kar je bilo potrjeno po podrobnem, večdnevnem ogledu terena, kjer naj bi potekale raziskave, to je Trnovsko-Banjške planote. Zaradi obsežnega raziskovalnega programa, obsežnosti terena ter zamotanih podzemskih vodnih povezav so sklenili, da bodo raziskave izjemoma trajale štiri leta in da bo zato zaključni simpozij šele leta 1997. Glavni namen ATH in simpozijev je iskanje novih sledil in sledilnih metod, preizkušanje njihove uporabnosti, možnosti za njihovo odkrivanje v vodi in ugotavljanje, kakšna je praktična vrednost sledila. Ugotavljanje podzemskih vodnih zvez s posebnimi sledili se uporablja pri raziskovanju vseh "podzemeljskih" voda, tudi talne vode v nevezanih sedimentih (pesek, prod), lahko tudi pri ugotavljanju zvez in napak v vodnih napeljavah, pri proučevanju vodnih tokov v jezerih in morju, najbolj pa se to metodo uporablja pri sledenju vodnih zvez v kraškem podzemlju. Tam se pretakajo velike količine vode na različne, včasih zelo zapletene načine. Njihov tok je človeku zelo redko neposredno dostopen, v celoti tako rekoč nikjer. Obenem je poznavanje vodnih zvez v kraški notranjosti bistvenega pomena za gospodarstvo in življenje na krasu sploh! Kajbi morali vedeti Človek bi moral vedeti, odkod in kako priteka voda v kraške izvire, ki jih uporablja za pitje; moral bi vedeti, kam odteka odpadna voda, tako gospodinjska kot komunalna in industrijska; moral bi KRAS IN VODA vedeti, kam odteka deževnica s kraških gmajn, in tudi, kam bi na primer odteklo staro strojno olje, če bi ga kdo izlil v obcestni jarek. A to še ni dovolj! Moral bi vedeti tudi, kakšne so zveze z vodovodnimi zajetji, saj je bistvena razlika, ali voda iz kanalizacije, napeljane v vrtačo, takoj in neposredno priteče v kraški izvir, ali pa nekje v podzemlju zastaja, se meša z večjimi tokovi in skupaj z njimi priteka na površje. Vprašanj je cela vrsta; z vsakim odgovorom na eno vprašanje se pojavi kup novih vprašanj. A to je gibalo napredka, motor novih raziskav in z njimi povezanih odkritij. Raziskave so pomembne za velik del primorskega prebivalstva Na vrsto vprašanj, povezanih s podzemnimi vodnimi zvezami, poskušajo odgovoriti tudi raziskave , ki jih vzpodbuja in opravlja ATH v letih 1993-1996 na Trnovsko-Banjški planoti. To so izbrali za nekakšen poskusni poligon, vadišče na predlog Petra Habiča iz postojnskega inštituta za raziskovanje krasa predvsem zaradi pomena vodonosnikov, to je naravnih podzemnih vodnih zbiralnikov. V njih se zbirajo velike količine razmeroma čiste in zdrave pitne vode, ki pritekajo na dan v številnih, tudi zelo močnih kraških izvirih ob vznožju planote in so zajeti za oskrbo velikega števila prebivalstva z vodo. To so: izviri Vipave (za Vipavo), Hubelj (za Ajdovščino), Mrzlek (za Novo Gorico), Podroteja (za Idrijo). Z marsikaterim izmed teh virov pa so težave. Vipava ima zaledje na (poseljeni) Spodnji Pivki, v Mrzlek zateka voda iz soške akumulacije, v Podroteji so se Pojavili PCB-ji, na sami Trnovsko-Banjški planoti se širijo gospodarstvo, urbanizacija, veča se promet, ipd. Tako raziskave, ki zanimajo ATH, sovpadajo z življenjskimi potrebami ne le Prebivalcev planote, ampak velikega dela primorskega prebivalstva. In to je tudi razlog, da te raziskave podpirajo, vključno finančno, ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za okolje in prostor, pa tudi upravljale! vodovodov in še posebej Goriški vodovodi. V projektu sodeluje deset slovenskih inštitutov in zavodov ter sedem takih ustanov iz Avstrije (Graz, Dunaj) in ZR Nemčije (Freiburg, Karlsruhe, Munchen). Terenske raziskave so osredotočene v zaledje izvirov Vipave in Hublja. Poleg točnejše opredelitve zbirnega območja teh virov - za varovan- je pred onesnaževanjem je to bistvenega pomena - naj bi s pomočjo sledilnih metod spoznali tudi načine podzemnega pretakanja v različnih hidroloških razmerah: kako se pretakajo vode po jesenskem deževju, kako ob suši, kako ob spomladanskem taljenju snega ipd. Za taka spoznanja pa je treba poleg poznavanja vodne zveze in časa, ki ga voda potrebuje za pot, imeti še številne druge podatke. Zato ne opazujemo zgolj tega, kdaj se bo "obarvana" voda pojavila v izviru, ampak merimo tudi pretoke, fizikalno-kemijske lastnosti (temperatu- Injiciranje barvila v požiralnik v Mrzlem Dolu (Trnovski gozd) foto:mag. Martin Knez KRAS IN VODA Poznavanje vodnih zvez v kraški notranjosti je bistvenega pomena za gospodarstvo in življenje na krasu sploh! Človek bi moral vedeti, odkod in kako priteka voda v kraške izvire, ki jih uporablja za pitje; moral bi vedeti, kam odteka odpadna voda, tako gospodinjska kot komunalna in industrijska; moral bi vedeti, kam odteka deževnica s kraških gmajn; in tudi, vedeti bi moral, kam bi na primer odteklo staro strojno olje, če bi ga kdo izlil v obcestni jarek... ra, Ph - kislost, nevtralnost ali alkalnost, specifična električna prevodnost, trdota), izhlapevanje in poraba vode v prsti ter količina izotopov. Za uspešne ugotovitve in sklepe je treba poznati tudi podrobno geološko zgradbo ozemlja, kraške značilnosti in posebnosti, meteorološka in klimatska dogajanja, nujna pa je tudi podpora močnih računalniških programov. Ti naj bi omogočili pripravo računalniških modelov, ki simulirajo ali oponašajo vode v kraškem podzemlju. In samo mimogrede naj omenim, da bi imeli veliko boljše in točnejše podatke o padavinah, če bi "nesrečni meteorološki radar", ki se ga tako otepajo, že deloval. Dodati je še treba, da tako za sledenje kot za poznavanje lastnosti voda ni do- volj enkratno ali nekajkratno vzorčenje na terenu, pač pa je treba zajemati vzorce voda včasih celo vsako uro, določene podatke pa meriti zvezno. Tokaže, kako obsežne, podrobne in torej tudi drage so take raziskave, saj zahtevajo veliko strokovnjakov različne usmer-jenosti, veliko opreme in veliko dela; tudi mehanskega. Brez prijazne pomoči domačinov, ki pomagajo pri zajemanju vzorcev ali dovoljujejo, da se v njihovih hišah in na vrtovih namešča inštrumente, bi šlo veliko težje, saj so ob vodah postavljeni številni avtomatični merilniki višine vodne gladine, merilniki in regi-stratorji osnovnih podatkov o vodah ter ob sledenjih tudi avtomatični zajemalniki vzorcev. In kako potekajo same raziskave? V letu 1993 so slovenski inštituti zbrali že znane podatke o Trnovsko-Banjški planoti, potrebne za nadaljnje delo, predvsem tujih raziskovalcev, in jih objavili v poročilu (Report 7, SWT, No.l). Pričeli smo z geološkimi in speleološkimi raziskavami, pospešili smo meteorološka in hidrološka opazovanja, pričeli smo zbirati vode padavin, potokov, izvirov in iz podzemlja ter opravili prve sledilne poskuse. Več sledil smo istočasno injici-rali na različnih mestih (vrtače, kraške jame) v zaledju Hublja in Korentana pri Postojni ob pomladanskem deževju. Drugo serijo sledenja smo opravili aprila letos, ko smo istočasno injicirali štiri različna sredila (uranin, pyranin, stronci-jev in litijev klorid) v zaledju Hublja in Vipave (v ponikalnico Lokvo pri Predjami) ob upadajočih pomladanskih vodah. Sledila so se pojavila na pričakovanih mestih, za vsak primer pa opazujemo celotno vznožje Trnovsko-Banjške planote, tako da o kakem "neuspelem" sledenju ne more biti govora. Sledila so se pojavila tudi drugod, v bolj nepričakovanih izvirih (tudi na zahodnem obrobju Trnovskega gozda), kar pa ni presenetljivo glede na sedanje poznavanje kraškega vodonosnika Trnovsko-Banjške planote. Za leto 1995 načrtujemo še en podoben večji kombinirani sledilni poizkus (z več sledili hkrati) in nekaj manjših. Predvsem pa čakajo sodelavce tega projekta še tri velike naloge: obdelava in interpretacija ali razlaga ogromnih količin v štirih letih zbranih podatkov (ob zadnjem sledilnem poizkusu je bilo treba dnevno napolniti več kot 400 stekleničk vzorcev vode!), objava rezultatov v posebni monografiji in na koncu, leta 1997, priprava in izvedba zaključnega 7. mednarodnega simpozija o sledenju voda, kar bo za koordinatorja celotnega projekta, to je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, gotovo velika naloga, vendar vredna truda! KOCJANSKE Na stiku Srednje Evrope in Sredozemlja, Alp in Dinarskega gorstva leži v Republiki Sloveniji mala apnenčasta pokrajina z imenom Kras, kjer so prvič v zgodovini raziskovali in opisali naravne pojave, ki so po njej dobili ime "kraški pojavi"; ta del Slovenije imenujemo klasični ali matični kras. Izraz "kras" je bil sprejet v svetovno strokovno izrazoslovje in v večino svetovnih jezikov. Škocjanske jame so kot največji in najslikovitejši naravni pojav na matičnem krasu že od nekdaj pritegovale mnoge raziskovalce in ljubitelje narave, ki so soglasni v oceni, da nimajo primere na svetu. Zato so kile 25. novembra 1986 tudi vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Tako je začel predstavitev enega izmed naravnih biserov Slovenije in kraških značilnosti profesor geografije dr. Matjaž Puc v petjezičnem katalogu "Škocjanske jame", kije izšel leta 1986 v zbirki NARAVNI SPOMENIKI v založbi tedanjega TOP Portorož, tozd Gostinstvo Sežana. Ker je besedilo kratko in pregledno, ga objavljamo skupaj s priloženo karto Škocjanske jame v izdaji Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani leta 1985. Prav gotovo bo za prenekaterega bralca revije Kras prva predstavitev Škocjanskih jam. In tistemu, ki si jih še ni ogledal, spodbuda, da to čim prej stori! Nastanek V tem delu Evrope so morja pred milijoni leti odlagala debele plasti apnencev. Ob začetku ledene dobe (pred dvema milijonoma let) se začno kraški pojavi. Tu nastane "kontaktni" kras z mnogimi ponornimi jamami in brezni. Glavni vodni tok je Notranjska Reka, ki je tudi izoblikovala jame. Za to kraško reko je značilno izredno nihanje vode. Ob sušah, posebno poleti, skoraj presahne, ob večjih pomladanskih deževjih pa postane z več kot 300 kubičnimi metri pretoka na sekundo največja ponomica na svetu... Opis Reka Reka se najprej vsa steka v ozko dolino, ki se na stiku z apnenci spremeni JAME Unesco v slikovito površinsko sotesko. Po 2 kilometrih priteče do veličastnega ponora pod navpičnimi stenami, nad katerimi varno domuje utrdba Škocjan. Reka izginja v obsežen podzemski rov, v Mahorčičevo jamo, s podzemskim jezerom in mogočnim 100 metrov visokim preduhom - breznom Okroglico, ki ima žrelo na vrhu sredi vasi Škocjan. Nadaljevanje jame podzemske Reke pod Škocjanom se imenuje Mahničeva jama; ta nas pripelje na svetlo, v dno Male Doline, pregrajene od Velike Doline z naravnim mostom Okno. Pod njim sta v kratkem, vendar slikovitem podzemskem Vintgarju dva slapova reke; zadnji nas pripelje spet na piano, na dno Velike Doline. V tej dolini z do 180 metrov visokimi navpičnimi in previsnimi stenami je več vhodov v stranske suhe rove; najbolj znani sta Tominčeva jama z arheološkimi najdišči in Schmidlova dvorana, kjer srečamo ednistveno rastlinsko združbo alpskih in sredozemskih rastlin obenem. Šele zdaj Reka dokončno vstopa v divje podzemlje, v svoj edinstveni podzemski kanjon, ki nima primere. Najprej se šumeč požene skozi Rudolfovo dvorano, nato skozi 100 metrov visoko Svetinovo dvorano, ob katere desnem boku je stranska Dvorana ponvic s čudovitimi sigastimi ponvicami; nato reka buči po slapovih navzdol do Miillerjeve dvorane, kjer je prehod v kapniški turistični del jame čez drzno speljani most nad Hankejevim kanalom (zgrajenim leta 1933). Od tam naprej se po kanjonu spuščajo le izkušeni jamarji: skozi Dvorano Nemško avstrijskega planinskega društva, Rinaldinijevo in Putickovo dvorano vse do najmogočnejše 140 metrov visoke in 100 metrov široke Martelove dvorane. Tam se Reka končno umiri v sifonskem Mrtvem jezeru, da se bo spet čez nekaj kilometrov prikazala v soju jamarskih svetilk v Kačji jami pri Divači in nato čez 40 kilometrov v romantičnem izviru reke Timav pri Devinu ob Tržaškem zalivu. Jame in človek Jame, oziroma vhode vanje, je poznal človek že v predzgodovinskem obdobju, saj so mu prav zaradi nedostopnosti in divjosti nudile varno zatočišče. Arheološke izkopanine kažejo na njihovo naselitev že od srednje kamene dobe naprej, skozi novo kameno, bronasto in železno dobo, ko je na mestu današnjega Škocjana obstajalo utrjeno naselje. V rimski dobi je tu stala rimska utrdba, v srednjem veku pa utrjeno vaško naselje ob cerkvi svetega Kancijana, zavetnika proti zlim duhovom, hudi uri in poplavam. Tod so gospodarili grofje Petači (Petazzi) iz bližnjega Švarcneka (že stoletja razvaline), medtem ko so imeli postojanko na skalni pečini nad sotesko Reke, v gradišču Školju, grofje Rossetti. Že od nekdaj so ljudje slutili, da pride Reka spet na dan v 40 km oddaljenem izviru Timava severno od Trsta; ta pojav omenjajo že poznoantični potopisci. Leta 1599 je poskušal oče Ferrante Imperato s pomočjo raznih plovil dokazati zvezo med jamami in tem izvirom; to je prvi znani poskus sledenja podzemske vode na svetu. Vhode v jamo je obiskal tudi Janez Vajkard Valvasor, ki jih je narisane in opisane izdal v svoji Slavi Vojvodine Kranjske leta 1889. Domačini so seveda vse udore in vhode v jame dobro poznali, saj so se vanje velikokrat zatekali ob nevarnostih. Prvi opisi turističnih spustov v Veliko Dolino segajo v začetek 19. stoletja. Leta 1815 je Tržačan Jožef Eggenhofner s plavanjem prodrl po podzemskem rovu od glavnega ponora do Male Doline, nato pa so slikoviti vhodi v jamo postali tako slavni, daje začel leta 1891 okrajni glavar Matej Tominc s pomočjo kra- jevnega župana Jožeta Mahorčiča urejevati pešpot do obsežne stranske luknje v steni Velike Doline, nekdaj imenovane Hlevnjača, sedaj Tominčeva jama. Začetek raziskovanj notranjih delov jame je bil 21. julija 1839, ko je tržaški vodnjaški mojster Jakob Svetina prodrl 300 metrov od Velike Doline navzdol po podzemskem kanjonu. Imena nadaljnjih pobudnikov raziskovanj in raziskovalcev so še: Dunajčan Adolf Schmidi, Idrijčan Ivan Rudolf, nato pa še člani 1873. leta ustanovljene sekcije Nemško avstrijskega planinskega društva v Trstu, med katerimi so bili tudi mnogi Slovenci. Najbolj znani so: Jožef Marinič, Anton Hanke, Friederich Miiller, Josip Novak; raziskovalci so še Francoz Martel, Ljubljančan Viljem Putick in dr.Oedl iz Salzburga. Vsem raziskovalcem so stalno pomagali domačini iz Škocjana in Matavuna, ki so klesali poti v navpične stene, napeljevali kline in jeklenice ter vodili obiskovalce. Najbolj znan je Jožef Cerkvenik (1877-1961) iz Škocjana. Do konca kanjona je bila jama raziskana leta 1893, leta 1904 so odkrili kapniške Tihe jame, sprva imenovane Jama presenečenj. Pod Italijo so speljali nove poti in mostove ter prvi del jame uredili za množični turistični obisk. Leta 1945 so jame spet prišle pod matično domovino in leta 1958 so jih elektrificirali. V udorih in jamah še vedno potekajo razne znanstvene raziskave. Turistična pot po jami Turistični obisk jame je omejen le na en del podzemskega jamskega sistema, na pol kilometra dolg suh kapniški rov Tihih jam, na prav toliko dolg odsek podzemskega kanjona Reke in na slikovito udomo Veliko Dolino. Pešpoti so skrbno urejene in električno razsvetljene, iz Velike Doline pa vozi navzgor poševno dvigalo. Začetek poti je na dnu mogočne udome doline Globočak zahodno od sprejemnega centra v Matavunu (15 minut peš, dostopen tudi z vozili). Tu so 1933. leta prekopali umetni 14o metrov dolg predor do skrajnega konca Tihih jam, stranskega kapniškega rova podzemskega kanjona. Sprehod po jamah začnemo v izredno lepo zasiganem Paradižu, rov se nato razširi, zviša in začne spuščati po slikoviti Kalvariji do ravnega odseka. Lepo vidimo odloženo ilovico, ki jo je nekoč nanašala podzemska Reka. Povsod nas spremljajo lepi stalagmiti in stalaktiti. Rov se nato zoži in zniža, potem pa odpre v najlepši del Tihih jam, v Veliko dvorano. Tu nas pričaka pravi gozd velikanskih razgibanih stalagmitov in siga kristalno bele barve. Največji je stalagmit Gigant. Za dvorano nas pričakujejo Orgle, nato pa se začne rov odpirati proti podzemskemu kanjonu Reke, pravemu presenečenju za obiskovalca. Šumenje deroče vode čez slapove in brzice v globinah neverjetno razsežnih Mullerjeve in Svetinove dvorane (100 metrov višine in 60 metrov širine) z divjimi navpičnimi in previsnimi stenami naredi tako mogočen vtis, da ostanejo sicer lepe Tihe jame kar pozabljene. Podolžni profil in tloris Škocjanskih jam. Tam, kjer se soteska Reke na koncu Mullerjeve dvorane zoži v Hankejev kanal, preči prepadna bregova Hankejev most (imenovan po Atonu Hankeju, najdrznejšem raziskovalcu jam v preteklem stoletju). Mostje leta 1933 zamenjal Mačjo brv, staro, precej nevarno Prečenje, katere ostanke še sedaj lahko občudujemo skoraj tik pod stropom še kakšnih 20 metrov višje. Drzna, toda vama pot je nato vklesana v steno nad desnim bregom Reke in vodi v smeri proti vodi. Ob koncu Svetinove dvorane se dvigne v stransko Dvorano Ponvic z zelo redkim pojavom v jamah, z velikimi sigastimi ponvicami. Od tam se Prebijemo skoraj pod strop Rudolfove dvorane, začetek podzemskega kanjona za ponorom v Veliki Dolini, nato pa se spustimo v Schmidlovo jamo, ki jo že osvetljuje dnevna svetloba Velike Doline. Ta udorna dolina je izjemno slikovit naravni pojav, ki nima primere. Je udor nad podzemskimi jamami s premerom 300 metrov, ima navpične in previsne stene ter je do 180 m globok. Razdeljen je na dva dela, v Malo Dolino na vzhodu, pod vasjo Škocjan, in v Veliko Dolino na zahodu. Obe dolini pregrajuje naravni most Okno. Iz Schmidtove dvorane imamo za turistično pot dve možnosti: prva je pod navpično, 180 metrov visoko steno čez Prukerjevo jamo do spodnje postaje dvigala, druga pa po severnem obodu Velike Doline mimo arheološko evropsko pomembne Tominčeve jame in nad slapom Reke čez Tommasinijev most pod naravnim mostom spet do spodnje postaje dvigala. To nas dvigne 90 metrov višje na južni rob udorne doline. Od zgornje postaje dvigala je do sprejemnega centra 5 minut hoje. In kako do Škocjanskih jam? Do Škocjanskih jam in do naravnega spomenika, vpisanega v seznam svetovne dediščine UNESCO, se pride najlažje z motornim vozilom, seveda pa lahko tudi z vlakom, biciklom ali peš. S ceste Ljubljana-Postojna-Divača-Koper-Trst se zavije v odcepu, ki je 2 kilometra južno od Divače proti Kozini, in nadaljuje pot še poldrugi kilometer proti vzhodu do Matavuna in sprejemnega centra Škocjanskih jam. Z vlakom pa do Divače in potem peš proti vzhodu skozi križišče ceste Ljubljana-Koper s cesto v Lokev in Lipico ter odtod skozi Dolnje Ležeče in proti jugu mimo Gradišča pri Divači do Matavuna. Vsega skupaj nič več kot 3 kilometre! Velika Dolina Big Dolina D Millerjeva dvorane K-.r Dvorana s ponvicami Bovrts Hall TSchmldlova dvorana NARAVNI MOST Schmidi Hall NATURAl BRIDGE |. Tominčeva jama Tominc Cave T’T Schmidtova dvorana > Schmidi Hall ** — Mahorčičeva jama Mahorčlč Cave ..".•Eiirsir- Tloris Danes komaj še prepoznavna in rabljena dediščina... KAL ■ STARODAVNI f™,««,* zbiralnik vode V Mali splošni enciklopediji, ki jo je leta 1975 izdala Državna založba Slovenije, piše pod geslom "kal": kalna luža v plitki kotanji za napajanje živine, zlasti na Krasu; pogosto krajevno ime na slovenskem, zlasti v kraškem svetu, na primer na Postojnskem, v Banjščicah, na Šentviški planoti, na Dolenjskem, v Beli krajini itd... Na Krasu ni vasi ali zaselka, ki ne bi nekdaj imel vodnega zbiralnika ali kala preproste konstrukcije in z neprepustnim dnom, naj bo to v njenem središču, ob robu vasi, kje na polju, kjer so nekdaj pasli živino. Vrsta ledinskih imen, to je imen neobdelanih površin ali posebnih oznak za prostor z napajalnikom za živino, še dandanašnji opozarja na nekoč pomembne objekte. Taka imena so na primer: Kalič, V Kalu, Na Kalinah, Kaluže, Na Kaluži, Podkaluža, Kalina, Prvi kal, Drugi kal, Dolnji kal, Stari kal, Na koncu, Na stezah, Na Vrlaku, Jepnenca, Jezero, Luži, Lužah, Na Lužah, Lokvica (!), Bačilo, Bičevca, Brbovec, Na Blatu, Globočaj, Guranje ali Dulanje krepe, Kopriva, V močilu, Na močilu, Mučilo, Tenera, Hrbec, Studence, Strnišča, Štirnci, Poduki, Podnovi, Robidnica, ali na primer po priimkih: Čolnikov, Drenekov, Majcenski, Šatarjev, Šatorski kal itd... So imena, ki so hkrati opredelitev lege, posebne oblike in videza, orientir, zbirališče vaščanov in nemalokrat, če je dovolj vode, tudi perišče. In so čudovita identifikacija ali določitev nekega kraja... Kras - prostor in tipična krajinska struktura med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, med Soško dolino in Brkini, imenovan tudi matični kras -je ne samo delo narave, temveč je tudi odlično ustvarjen izdelek Kraševcev. Zato je pomemben vsak njegov detajl, vsak delček pretekle rabe, ki priča o življenju. Tudi vsak kal in prenekatera lokev - zbiralnik vode! Zbiralnik tiste osnovne življenjske potrebščine, ki je na krasu nikoli ni bilo v izobilju Kal je sodil v sklop najstarejše vaške samouprave.... Trditev, da je tudi v tem primeru voda kraška duša, ni pretirana. Res je sicer kal služil predvsem za napajanje živine in ga pregrobo pojmujemo celo z lužo ali mlako, v kateri se smejo kališati svinje, je kal na krasu častitljiv objekt skupne lastnine. Točneje, bilje! Sodil je v sklop najstarejše vaške samouprave. In brez kala živinoreja enostavno ni bila možna.. Nekoč se je paslo po celem (tako imenovana transhumantna paša); veliko lastniških odnosov je bilo skupnih. Mednje sodijo tako imenovane komunske ograde, v katerih so na najbolj plodni zemlji, na enakomerno razdeljeni površini med gospodinjstva, istočasno sadili in sejali, na primer zelje in ohrovt. V Gorenju pri Divači se je tak prostor imenoval Flanišče. Zaradi zgodovinskega spomina je vredno posebej omeniti tudi vaške ovčarje, pastirje, črednike ob tisočletni tradiciji ovčjereje na krasu, ki so jo po letu 1952 praktično povsem iztrebili. Pravijo sicer, da predvsem zaradi Bengove bolezni, toda verjemite, tudi zaradi drugačnih časov in navad! Pastir, ki je bil vredna < vaška lastnina, je deloval in bil priskrbljen po posebnem nenapisanem pravilu. I V vasi Avber se je, na primer, ovčar vsak dan hranil pri drugem posestniku. | In v dokaz njegove pravice do hrane so si iz roke v roko podajali kačeduro, spo- ] dnjo svinjsko čeljust. Ovce so molzli v posebni kamniti stavbi ali muzarju na vzhodnem delu vasi ob kalu Rupe. Posebno zanimiv je pašnik v Kazljah. Do leta 1943 se je ohranil obzidan in z dominantnimi lipami zasajen prostor z ledinskim imenom Pri stajah z muzarjern in kalom v bližini. In kraj je slovel p° odličnem ovčjem siru. Pri Lokvi blizu Lipice, ki je dobila svoje ime - po ustnem izročilu - po veliki lokvi, iz katere so popotniki s križišča j cest pili in v njej napajali svoje osle, je severno hrib Klemenka, na katerem so , nekdaj pasli. Ime ima po cerkvi sv-Klemena, zaščitnika ovc, katere ostanki so še vidni. Svetnika so domačini hodili . prosit, da bi volkovom zaklenil gobce in jih tako varoval pred volčjo nadlogo. V Kobjeglavi, ki je več kot 1300 le| staro naselje in kjer so bili doma znani politik Abram, slikar Birsa in častivredni nabiralec ljudskega blaga ter član prosvetljenskega Zoisovega kroga Anton Rudež (1757-1829), seje v kal po umet- nem kanalu po potrebi stekala voda iz dveh višje ležečih lokvic. V kraju Sveto, v osrčju Komenske Planote in z znamenito osmerokotno baročno cerkvijo sv. Tilna iz leta 1574, so zajemali pitno vodo iz dveh obzidanih lokev vse do prve svetovne vojne, pa tudi kal so imeli. Nedaleč od Svetega, pri Komnu, je kal z zanimivim ledinskim imenom Robidnica skoraj kilometer iz naselja. Vanj so vodile kamnite stopnice... Upam, da so njihovi ostanki še vidni!? V Velikem Dolu, tipični kraški obcestni vasi z močno živinorejo in z lepimi narcisami na pašnikih, ki jim domačini ponosno pravijo jurjevke, je bilo kar nekaj kalov. V večjem, z ledinskim imenom Na Rešiljkah, so Dolke še do prve svetovne vojne prale perilo. V bližnjem kalu Vratence pa so nekdaj gojili zlate ribice in jih uspešno prodajali Kal v Samcih, Sveto pri Komnu ■311 mmrn mm v Trstu za akvarije. Perilo so domačinke prale še v Krepljah, ob komenski Šterni, v Dutovljah v kalu Brbovec, v vasi Pliskovica, kjer so kal leta 1963 preuredili v športno igrišče, in še kje... Počasi in zanesljivo kmalu ne bo več kala pod vasjo Gorice, pa kala na pašniku Podbreg. Komaj še kdo ve za tri lokve in opuščeni kal Paradonova luža in za Zajčje kaliče! Med zanimivimi naj omenim še kal v Preserju, dominantno obraščen z drevjem, pa kal v Tomaju, v katerega so zbirali deževnico s klanca. V Rodiku so imeli dva kala s stalno vodo, medtem ko so vzdrževali kar 32 kalov. Tako veliko, da so zmogli v suši oskrbovati z vodo celo deset kilometrov oddaljene Lokve. V Utovljah, kjer narcisam pravijo bedenke, se kal imenuje Na močilu. Tam so pridelovali konopljo ter jo doma močili in trli v prejo, tkanje pa odnašali v Hruševico. Morda je ime Na močilu povezano z obdelavo konoplje? Iz kalov so dobivali tudi led Še ena zanimivost je povezana s kalom kot vodnim zbiralnikom! Pogosto spremlja kal ledenica ali več ledenic. To je posebna kotanja, jama, najpogosteje obzidana in prekrita, dobro zaprta, da v njej ni prepiha. Pozimi so v kalu zamrznjeno vodo - led lomili in razrezovali v ledene bloke ter jih shranjevali v ledenici do pozne pomladi, ko so ledene klade razvažali predvsem v Trst, gostilničarjem in v pivovarno Senožeče. V Dolenji vasi pri Senožečah je bil tik pod trgom znameniti kal, blizu napajalnika, s slovitim slovenskim napisom postavitve, in s perilnikom. Malo dlje pa so pozimi sekali led v globoki ledenici za potrebe pivovarne. In v bližnjih Potočah je ob vaškem kalu delovala taka ledenica vse do leta 1935. Odtod so led vozili v Trst čez goro Gabrk. »JNSSzvi Razlika med kalom in lokvijo Praviloma je kal malo večje zajetje s stoječo vodo na neprepustnem dnu, često iz nabite gline, v bližini hiše ali v naselju, neredko tudi sredi pašnika. V največ primerih ga polni dež. Torej umetna tvorba, potrebna rednega vzdrževanja in čiščenja. Pogosto so kali obzidani. Nekateri kali so bili celo vezani na stalnejši vodni izvir, dokler je tak vir deloval in dajal vodo. Sicer pa je kal predvsem vodni zbiralnik. Od kod ime, strokovnjaki niso enotnega mnenja. Še zlasti ne zato, ker ima pri mnogih narodih Evrope izraz podobne korenine in podoben pomen. Morda je povezava besede "kal" z grškim izrazom qualos, kar pomeni "ilovica"? In kakor se zdi naivno razmišljati v tej smeri, se stari Kraševci še dobro spominjajo časov, ko so kotanjo za kal obložili z ilovico ali kar z zemljo, tako imenovano kraško ilovico, ki je precej glinasta. To je potem živina med napajanjem v kalu s parklji gnetla in z dodajanim blatom ustvarjala samodejno, za vodo povsem neprepustno dno. Morda pa izraz prihaja iz latinščine? Squalos pomeni "umazan" -kal pa pomeni tudi blato, usedlina, mlaka... Zanimivo je, da kal poznajo tudi Tolminci in da sega to ime častitljivo v preteklost, v planšarsko kulturo staroselcev, verjetno v obdobje halštata, zagotovo pa v latenski čas. In Tolminci še danes rečejo: "Sneg se je skalil", ne pa : "Sneg seje stalil", ker je staljeni sneg med drugim napolnil tudi kal z vodo! Lokev, lokva je prej naravna mlaka, luža, predvsem na prostem, proč od naselja, lahko tudi v gozdu. Ima skoraj isti pomen kot kal: luža, bajer, tolmun, zaliv. Lokvica je voda iz mlake, lokvanj je lepa vodna rastlina s čudovitimi cvetovi in listi (Nyphaea alba). Beseda je lahko izposojenka iz germanskega Lokva pri Kermoljevem koncu, Sveto pri Komnu. Polnila se je s klanca. Vidi se dostop po stopnicah. : ^'Itt t fh fnC mmMB Lache ali pa iz italijanske besede lacca - vdrta tla. Pa še vrsta drugih oblik je; vse do mnenja, da je izraz zelo star in ilirskega porekla. Močvirnato območje marsikje poimenujejo z ledinskim imenom Na Lokah. LEDENIČARSTVO Pogovor o nekdanji neagrami dejavnosti Kraševcev - ledeničarstvu LEDENICE V "...In Dejak je brez obotavljanja razodel svoje namene... Ledenice v Ločah niso več zadostovale. Mar ali bodo zgradili še eno. In potem še eno, vrag vedi, kam bo vse to dovedlo. Mesto se veča in se poleti pari v vročini. Meso in riba, vse to se usmradi po skladiščih, če ni ledu. Potrebe pa so vedno večje, vsak dan zahtevnejše: Dajte, dajte, ljudje božji, saj vam v Brkinih ne manjka ledu! Ne vode poleti ne ledu pozimi vam ne manjka, samo premakniti se morate!" SO DEL NASE ZGODOVINE Tanja Trebeč azvoj Trsta se je začel leta 1719, ko ga je nemški cesar Karel VI. (1685-1740) in oče Marije Terezije razglasil za svobodno pristanišče. V drugi polovici 18. V. stoletja so začeli graditi Veliki Kanal s pristaniškimi pomoli in ladjedelnico. Notranjost dežele je bila prometno z razvijajočim se prtistaniščem vse bolj povezana •n razvoj Trsta je cvetel v vseh pogledih... Vse večje je bilo tudi povpraševanje po naravnem ledu, kajti umetnega še niso poznali. Brkinski in kraški kmet sta se zaradi nedonosnosti svojih majhnih kmetij in zaradi takšnega povpraševanja po ledu oprijela nove, neagrarne, nekmetijske dejavnosti - pridobivanja ledu ali ledeničarstva. Tako navaja potrebo Trsta po ledu Milan Lipovec v svoji knjigi "Ljudje ob cesti", ki je leta 1981 izšla v Kopru pri založbi Lipa. In nadaljuje: "...Zdaj zahtevajo že vse gostilne, da jim pivovarna obenem s karatelom pripelje tudi škriv ledu. To, vidiš, zdaj zahteva že vsak ribar, že vsak krčmar, tudi tak, ki ima svojo točilnico v usranem kotu. Takšne so, vidiš, potrebe mesta. In Trst je veliko mesto. Kaj pravim? Črevo nenasitno, bi moral reči..!" Katja Hrobat in Boštjan Bugarič sta opisala ledeničarstvo v okolici Hrpelj in Kozine... Kaj je ledeničarstvo in kaj so ledenice, sta v izčrpni raziskovalni nalogi z naslovom "Opis ledeničarske dejavnosti v okolici Hrpelj in Kozine" razjasnila dijaka 3. letnika koprske gimnazije Katja Hrobat in Boštjan Bugarič. Na regijskem tekmovanju Znanost mladini sta si z njo prislužila nagrado in nastop na državnem natečaju Znanost mladim maja letos v Ljubljani. Mlada raziskovalca sem prosila za pogovor o njuni nalogi. Njune odgovore navajam v nadaljevanju: Kaj je ledenica in kaj ledeničarstvo? Katja: Ledenica je poseben objekt (podoben umetno zgrajeni jami). Dve tretjini objekta je vzidanega v zemljo, ena tretjina pa daje videz pastirske, iz kamna zidane koče. Značilna je bila tako LEDENIČARSTVO imenovana suha zidava. Streha je bila pokrita s slamo ali s strešniki. S slamo krita streha je bila boljši toplotni izolator. Na raziskanem območju sva zasledila tri vrste ledenic: ledenice kvadratnega tipa, ledenice tunelskega tipa in ledenice okroglega tipa. Zadnji, okrogli tip ledenice, je bil tudi najbolj razširjen. Led, ki so ga čez zimo in pozno jeseni shranjevali v ledenicah, so v toplejših mesecih z vozovi tovorili večinoma v Trst in ga tam prodajali. Z lede-ničarstvom so ljudje dobro zaslužili; marsikdo si je z izkupičkom zgradil hišo ali si kako drugače pomagal. Kdaj se je razširila nova dejavnost -ledeničarstvo? Kaj je poleg nerentabil-nosti malih kmetij in potreb mesta po ledu še vplivalo na razvoj nove dejavnosti? Zbrala sva podatke za 80 ledenic, ki so bile v naslednjih krajih: Kraj Število ledenic Krvavi potok in Mihele 8 Vrhpolje 18 Nasirec 12 Kozina 9 Hrpelje 7 Klanec 7 Velike Loče 5 Ocizla 4 Dane pri Divači 3 Slope 2 Hotična 2 Materija in Povžane 2 Rožice 1 Skupaj ledenic 80 Boštjan: Točnega podatka o zgraditvi prve ledenice nimamo, ustna izročila pa pričajo, da se je ledeničarstvo pričelo v 19. stoletju in trajalo do prve polovice tega stoletja. Poleg nedonosnosti malih kmetij in vse večjega povpraševanja po ledu je na razvoj ledeničarstva predvsem vplivala hitro razvijajoča se industrijska proizvodnja piva. Leta 1820 je začela obratovati v Senožečah prva pivovarna ADRIA, katere lastnika sta bila brata Holt, leta 1894 pa je podjetje prevzela domača družina Dejak, katere moška predstavnika citira Milan Lipovec v knjigi "Ljudje ob cesti". Na ožjem območju Divaškega Krasa in Matarskega podolja sta evidentirala 80 ledenic. Je bila to prva raziskava? Boštjan: V okolici Hrpelj in Kozine je to prva raziskava o ledeničarstvu. Darij Humar iz Zavoda za varstvo okolja in naravne dediščine Nova Gorica je raziskoval okolico Lokve in Divače. Naštete ledenice so bile v zasebni lasti ali v lasti vaških skupnosti. In zanimivo je, da se njihovo število z oddaljenostjo od Trsta zmanjšuje. Led za obstoj in hlajenje hrane ter pijač, za potrebe mesnic, ribarnic, gostiln, pivovarn... so shranjevali v takratnih zamrzovalnikih - ledenicah. Kako je potekalo skladiščenje ledu? Katja: Skladiščenje ledu se je pričenjalo pozno v jeseni, ko je pritisnil mraz in je voda v kalih začela zmrzovati. Lastniki ledenic so vsak mesec ali v hujšem mrazu vsak drugi teden najemali delavce za spravljanje ledu. Seveda pa je bilo treba še prej led v bližnjem kalu ali (redko) potoku nasekati na kose ali plahte (kakšnih 5 do 10 metrov dolge), jih spraviti do ledenice in tam vsako plahto razsekati na primemo velike kose pravilnih oblik in kar najbolj enakih dimenzij. Led so metali v ledenico v pokončni legi, da se nasekani bloki niso lomili. Pri tem so si pomagali s kavlji. Bloke so nizali v vrste podobno kot skrle, med posamezne plasti ledenih blokov pa so polagali bukovo listje, da se kosi ledu niso med seboj ledinili ali sprijemali in zaradi toplotne izolacije... Seveda je morala biti zunanja temperatura za skladiščenje ledu obvezno pod O stopinjami Celzija. Potem so ledenico skrbno zaprli, da je ohranjala temperaturo čim bolj pod lediščem vode. In tako zaprta je ostala do prvih toplejših pomladanskih mescev ter začetkov odvažanja ledu kupcem. In kako je potekal prevoz ledu v Trst? Boštjan: Ledene bloke so prevažali s posebnimi vozovi - kasoni, ki so zmogli breme kakšnih 3.000. kg ledu. Seveda so led dobro pokrili z vrečevino ali s platnom. Vprega je bila najpogosteje volovska, uporabljali pa so tudi konjsko. Od doma so odhajali v zgodnjih urah, da je bil tovor v Trstu že ob zori. Carine ni bilo, za tehtanje ledu pa so se ustavljali na daciji (ostalo blago, živina, kokoši, meso, fižol, žgane pijače...so bili obdavčeni). Na vajinem raziskovalnem območju je tudi največja ledenica v Sloveniji. To je ledenica pri Kačičah? Katja: Ja! Poleg tega, da je ledenica pri Kačičah največja pri nas, v Sloveniji, je tudi ena izmed najbolje ohranjenih. Njen ostanek je viden z magistralne ceste Ljubljana-Koper. Značilnost 19 metrov globoke in 27 metrov široke ledenice s prostornino 4.000 kubičnih metrov je 22 metrov visok steber, ki je nekdaj podpiral streho, sedaj pa prosto štrli iz nje. Njena posebnost je tudi leseno spiralno korito ob stenah, po katerem so ledene klade spuščali vanjo. Ledenico pri Kačičah so zgradili leta 1860. Gradili so jo mesec dni, krstila pa jo je vaška "šlogarica" ob polni luni z vedrom vode. Zaradi velikosti ledenice je njen lastnik gostilničar Mušič iz Trsta odkupoval led od kmetov iz okolice po 1 goldinar za voz tovora, kmetje iz oddaljenejših krajev pa so dobivali za voz pripeljanega ledu po 2,5 goldinarja. Ob ledenici je dal Mušič zgraditi še manjšo hišo in tehtnico. Napolnjena ledenica je zmogla hraniti kakšnih 50 ton ledu. Njegovi največji odjemalci so bili Dreher, Jutman in pristaniško skladišče v Trstu... S smrtjo njenega lastnika Mušiča leta 1906 pa je ledenica pri Kačičah začela propadati. V prvi polovici tega stoletja je začelo ledeničarstvo upadati. Zakaj? Boštjan: Italijanske oblasti so uvedle davek na led, zato so kmetje prenehali s sicer donosno dejavnostjo. Poleg tega pa Je umetna pridelava ledu po prvi svetovni v°jni leta 1920 izpodrinila njegovo pridobivanje v naravi... Kajina naloga je zagotovo zelo zanimi-Va- Katerim dejstvom bi se nepoznavalci najbolj čudili? Katja: Posebno zanimivo se mi zdi, da Je bilo na Kozini v prvih tridesetih letih tega stoletja devet družin in samo ena n^d njimi ni bila lastnica ledenice! Ali nosi vajina raziskovalna naloga poleg samih raziskovalnih sporočil še kakšno posebno sporočilo, morda opozorilo nam vsem? Katja: Hotela sva ekološko osvestiti ljudi, ki uporabljajo ledenice za javna smetišča. In najin cilj je bil tudi, da bi seznanila ljudi, predvsem mlajše, z delom in življenjem prednikov v našem okolišu. Ledenice so namreč del naše zgodovine in kulturne dediščine! "Strokovnjaki novogoriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine uvrščajo ledenico pri Kačičah med spomeniško zaščitene tehniške spomenike in dali so pobudo za njeno obnovitev oziroma zaščito, kar je zelo pomembno. Ledenico so pomagali čistiti sežanski jamarji in prostovoljni gasilci. Led iz nje sicer danes ne bi bil najbolj primeren za hlajenje piva, je pa ledenica dobila svojo vizualno funkcijo. Kdorkoli jo vidi, je nad njeno arhitekturo očaran in presenečen hkrati". Tako sta napisala v svoji nalogi Katja in Boštjan. Hvala vama, mlada raziskovalca, da sta vedenje o ledeničarstvu in ledenicah obudila in ledenice obvarovala pred pozabo in - upam - tudi pred nadaljnjim propadanjem ter izginevanjem!? Naj bo ureditev ledenice pri Kačičah za zgled in opomin vsem, ki malomarno prezremo kup smeti, ki zapeljejo "razsut" avtomobil v bližnjo dolino, in vsem, ki kakor koli zastrupljajo naravo. Očiščen planet Zemljo dolgujemo preteklim in prihodnjim rodovom, če nas že lastna usoda v smrdljivem in strupenem okolju ne zanima! Raziskovalni duh učencev osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Kamnita Dediščina MOJEGA KRAJA Zveza prijateljev mladine Slovenije je v šolskem letu 1993-94 razpisala za osnovne šole med drugimi tudi raziskovalno nalogo mladih geologov. Izbrati je bilo mogoče med dvema projektoma - Moj kraj v Valvasorjevem času in Kamnita dediščina v domačem kraju... Predstavljamo vam obsežen raziskovalni projekt učencev osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka iz Komna, katerih delo je ob pomoči učiteljic usklajevala in vodila mentorica Zdenka Jerant-Ličen. V predstavitvi njihove naloge z naslovom "Kamnita dediščina mojega kraja" pa je s podatki pomagala ravnateljica komenske šole Nada Lozej. Ravnateljica OŠ Antona Šibelja-Stjenka gospa Lozejeva je takole predstavila projekt in razloge zanj: "...Ob načrtovanju dela za šolsko leto 1993-1994 sem želela, da bi se naši učenci vključili v kakšen projekt, ki bi jih pritegnil k sodelovanju čim več in vzbudil njihovo zanimanja za raziskovalno delo, hkrati pa pritegnil tudi pozornost širše skupnosti. In odločili smo se za sodelovanje na natečaju Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je za mlade geologe razpisala dve raziskovalni nalogi - Moj kraj v Valvasorjevem času in Kamnita dediščina v domačem kraju. Odločili smo se za drugo in jo poimenovali Kamnita dediščina mojega kraja. Projekt zajema: portale, kamnite okenske okvire, kamnite nadzemske dele vodnjakov, kamnite mize, kamnite stebre in steb-ičke, kužna znamenja, spomenike, kapelice in druga znamenja, kamnita korita, kamnite možnarje, opestrine ali vogelne kamne in babe pri kozolcih. V njem so sodelovali učenci več krožkov - geografskega, zgodovinskega, fotografskega in likovnega. Pod vodstvom mentorice Zdenke Jerant-Ličen in ob sodelovanju drugih učiteljic so zbrali na terenu veliko gradiva. Veliko so jim pomagali tudi krajani z raznimi informacijami in podatki. Zbrano gradivo so uredili in poslali na Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Ker je projekt zelo obsežen, se zavedamo, da smo šele na začetku. Zato smo si zadali za nalogo, da ga bomo v naslednjih letih dopolnjevali po posameznih področjih, dodali pa mu bomo še projekt o naravni dediščini mojega kraja. Volje in želja imamo dovolj, žal pa nam za uresničitev načrtovanega primanjkuje denarja. Za pomoč smo prosili sekretariat za gospodarstvo in družbeno planiranje skupščine občine Sežana. Upamo, da nas bodo finančno podprli in tako pomagali k spodbujanju raziskovalnega duha v mladih Kraševcih!" VSEBINA IN SOAVTORJI Raziskovalna naloga komenskih učencev - interesno združenih v krožkih, kot so: geografski, zgodovinski, fotografski in likovni - z naslovom "Kamnita dediščina mojega kraja" sestoji iz naslednjih delov: 1. Vsebinski pregled 2. Nalogo so oblikovali 3. Slovarček 4. Uvodna beseda 5. O mojstrih, ki so oblikovali kamen 6. Kamen, samo kamen, kamren... 7. Vodnjaki 8. Portal pri portalu 9. Kamnite kraške vasi v verzih 10. Dve kraški vasi - Kregolišče in Tomačevica 11. Skrb za slovensko kulturno dediščino tako... in drugače 12. Seznam literature Raziskovalno nalogo "Kamnita dediščina mojega kraja" so opravili pod mentorstvom Zdenke Jerant-Ličen člani fotokrožka osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka iz Komna s Sergejem Coljo, člani likovnega krožka in 26 učencev: Andrej Bandelj, Marjetka Jelen, Karin Jeranče, Martina Milanič, Andrejka Ritenšek, Valentina Suban, Damjan Ščuka, Karmen Švara, Sanja Terčon in Tanja Terčon iz 7. a razreda; Alenka Godnič, Jasmina Kermolj, Irena Lah, , Anita Petelin, Nataša Šavli in Mojca Švara iz 7. b razreda; Katja Colja, Tjaša Jazbec, Maurizio Labinaz in Neli Tavčar iz 8. a razreda; Anita Frankič, Davor Karanovič, Petra Mozetič, Leonida Pangos, Denis Peric in Mitja Pipan iz 8. b razreda. Ker obsega zbrano in urejeno gradivo komenskih šolarjev več kot 170 strani pisnega in slikovnega sporočila, smo se odločili v naši reviji izbor vsega Najpomembnejšega objaviti v Nekaj nadaljevanjih. Tokrat Predstavljamo poleg vsebine in Vseh sodelujočih učencev ter Priložnostnega slovarčka v projektu uporabljenih krajevnih 'N narečnih izrazov še uvod v raziskovalni projekt! Uvodna beseda ^ projektom o kamniti dediščini Našega kraja se je spoprijelo Nekaj učenk in učencev dveh sed-Nuh in dveh osmih razredov naše š°le. Naloga je bila že takoj zanimiva, a tudi težka - obsežna. Se Pa šele sedaj, ko je dokončno Nrejena, zavedamo, koliko stvari kj še morali raziskati. Kras je Zrasel na kamnu, zato sta pravzaprav vse življenje in vsa pretek-l°st Kraševcev prevzeta z njim. pesnik je rekel: "Kamen, kamen, samo kamen, kamen..!" V našem šolskem okolišu je Najmanj dvajset vasi in zaselkov. *n v vsakem je kaj videti. Toda. Nekateri so skoraj zapuščeni, dru-®°d nimajo več mladih, ki bi zdaj °dili v šolo. Zato so imeli pred-N°st pri obravnavi predvsem tisti Zaselki in vasi, iz katerih so tudi Neenci 7. in 8. razredov. Nekateri *° kamnito dediščino svojega raja prav ljubosumno urejali; če s° našli kakšno posebno kamnito °kno ali portal, so bili nanj prav P°nosni. Kot, da nas je to bogast-!'° kamnite, tehnične dediščine e zdaj povsem osvojilo! Učenci so hodili od hiše do 'še, spraševali, risali, merili, °t°grafirali. Utrinjale so se lepe |N'sli, iskale pozabljene besede. , ekaj podatkov smo pa našli tudi gradivu Zavoda za varstvo na-avne in kulturne dediščine... radiva je bilo vse več in več; in s^krat smo našli še kaj lepšega, t^rejšega,... a kaj, ko je čas ‘•••In nazadnje smo prišli do gotovitve, da smo skoraj na *|etku. pr^e 'mamo kamnito bogastvo, v Ponosni smo nanj; verjetno 8 s° 8a še pred nami znali bolje ceniti tudi meščani, tujci; veliko zapuščenih, naj lepših, tipičnih kamnitih kraških hiš so kupili in zdaj se spet odpirajo kalone in oživljajo borjači. V kamnitih okenskih okvirjih in in kamnitih posodah cvetijo nageljni. Kamni v zidovih okrog borjačev so nehali drseti. Trdno branijo domače pred burjo, pred pogledi... Največkrat le ob koncu tedna. In tudi vse več domačinov poudarja kamnite detajle: nič več ne razprodajajo špiljet in kamnitih korit. Če drugje ne, je skrb za kamnito kulturno dediščino vidna v kamnitih zidovih - ograjah okrog hiš... Vse več jih je... Vse manj je cementnih, železnih. Našli pa smo tudi drugačne primere. In takrat nam je bilo hudo. Koliko čudovitih Štirn, kamnitih stopnic, gankov, streh umira pozabljenih in zanemarjenih! Zdaj je naloga tu. Zadnji teden smo zbrano urejali; prej smo material le prinašali, se pogovarjali in spraševali. Predvsem pa smo se veliko naučili. Spoznali smo, na primer, da najlepše fotografije kamnitih lepot in njihovih detajlov nastanejo v oblačnem vremenu... Nasploh pa nas čaka še vrsta kamnitih prič naše preteklosti, da bi nam spregovorile. Zato si moramo še vzeti časa, da prezrto popravimo! In še nekaj! Vsi smo hoteli ustvariti strokovne naloge, vendar se na strokovne izraze premalo spoznamo. In tudi sicer nismo tega delali v okviru kakega krožka, pa tudi pravega strokovnjaka nismo imeli. Njih smo le spraševali za nasvete. Naš končni cilj je bil, da bi tudi drugod spoznali, koliko ljubezni so rodovi pred nami namenjali kamnu, edinemu gradivu, ki ga je bilo tod zares v izobilju. Vanj so upodabljali in klesali. Ga požlahtili. In ga vzljubili. Mladi ljubitelji kamnite dediščine na Komenskem Da boste lažje razumeli... SLOVARČEK borjač - dvorišče gank - balkon hram - klet kamin - dimnik kantina - klet kalona/kolona - portal; kamnit vhod, zgoraj obokan ali raven; vedno le kot vhod na dvorišče pred hišo, ne pa kot vhod v samo hišo. parton/porton - 1) v nekaterih vaseh vhod na dvorišče (borjač), le da je zgrajen iz dveh stebrov in zaprt z železno ograjo; 2) v nekaterih vaseh lesena vrata v zaprti kaloni/koloni. pilj - sakralno ali ruralno vaško znamenje (drugod na Slovenskem: pil) lor - žleb škure - polknice špiljete - klesani kamni, ki tvorijo okenski okvir Štirna - vodnjak KOMPOSTIRANJE USTVARJA HUMUS Koristna uporaba komunalnih ali gospodinjskih odpadkov V1. številki revije Kras smo v sestavku inž. Zdenka Škrlja na 34. strani utemeljili naslovno misel "Komunalni ali gospodinjski odpadki sodijo v zabojnike" ter poudarili, kako smotrno je ločevanje bioloških odpadkov iz njih, saj so uporabni za pridelovanje humusa v kompostnem kupu. Obljubili smo še, da bomo poskušali prav za pravilno odlaganje bioloških odpadkov na kompostišča ob vrtovih, stanovanjskih blokih in na kmetijah narediti čim več... Thdi s poučnimi napotki v naši reviji. In v tej številki obljubo uresničujemo... Thdi zato, ker s kompostiranjem bioloških odpadkov razbremenimo gospodinjstvo za tretjino hišnih odpadkov, komunalno podjetje pa razbremenimo za vse biološke odpadke, če jih namesto v smetiščne kontejnerje ali zabojnike odlagamo na kompostne kupe! Z dovoljenjem Jožeta Leskovarja iz založbe Barles, d.o.o., Senovo povzemamo glavne misli priročne knjižice "Abecednik o kompostiranju". Zanj smo se odločili, ker kratko, razumljivo in s slikami nazorno pojasnjuje, kako zbirati gospodinjske odpadke, jih koristno uporabljati in kako odlagati neobnovljive odpadke. Uvoda misel Narava ne pozna odpadkov. Proces njihovega recikliranja ali obnavljanja in ponovne uporabe, ki poteka v njej, nam je lahko za zgled tudi pri kompostiranju organskih odpadkov iz gospodinjstva in z vrta. Hkrati si ustvarimo jasno sliko, kako poteka naravno gospodarjenje z odpadki. Osnovni pogoj za ekološko naravnano gospodarjenje z odpadki je: preprečevanje odpadkov, njihovo zmanjševanje in ponovna uporaba odpadkov. Seveda bomo lahko odpadke smiselno in učinkovito uporabljali le, če jih bomo načrtno zbirali pri njihovem viru. IH prizadevajmo si, da bomo tiste odpadke ki jih ni mogoče znova uporabiti, kal najbolj zmanjšali! Odpadki, kijih lahko znova uporabimo... Letna količina gospodinjskih odpadke' doseže v masi na osebo v povprečju 2(K do 300 kg ali po obsegu dva do tr kubične metre. Približno eno tretjin* teh sestavljajo kuhinjski in vrtn odpadki, ki so organske narave. Te s' pri ločenem zbiranju in shranjevanj* lahko kompostira. Na papir, karton, ste klo, stare tkanine, stare kovine i( pločevinke, ki jih je mogoče reciklirat ali s predelavo spet uporabiti, pa odpad* približno 40 odstotkov mase vse! gospodinjskih odpadkov. To pomeni, d* lahko z ločenim zbiranjem omogočim1 ponovno uporabo treh četrtin hišni! odpadkov in hkrati privarčujem' dragocene surovine ter energijo. RAZBREMENI GOSPODINJSTVO ODPADKOV IN Nevarni hišni odpadki, kot so: baterijski vložki, kemikalije, barve, laki, stara olja, zdravila in podobno so samo majhen del hišnih odpadkov. Ker so zelo strupeni, zahtevajo poseben način zbiranja in shranjevanja ter zelo odgovorno odtran-jevanje. Zato bomo o tem v naši reviji še posebej pisali! Od skupnih gospodinjskih odpadkov ostane tako samo še četrtina, ki jih ne moremo reciklirati, pa jih je treba zato shranjevati ali sežigali! Možnosti kompostiranja Kompostiranje na domačem vrtu ima to prednost, da se hkrati s tem seznanjamo tudi z naravnim procesom gospodarjenja z odpadki. Kompostiranje in uporaba humusa iz zrelega kompostnega kupa potekata na določenem mestu in kraju. To velja tudi za skupna kompostišča, ki so primerna za naselja z urejenimi vrtovi, za šole, dijaške in študentske domove, bolnice, domove za ostarele prebivalce in druge ustanove. Ob njih se ponuja tudi možnost, da se njihovi uporabniki oziroma prebivalci vključujejo v skupna prizadevanja za varstvo okolja. V okviru javnih komunalnih služb se organizira decentralizirano kompostiranje. Mišljene so kumunalne vrtnarije, v katerih organske snovi nastajajo, a so jim te tudi potrebne. V okviru javnih služb se organizira centralno kompostiranje organskih odpadkov na osnovi načrta o kompostiranju. Poljedelsko kompostiranje je oblika, ki je tesno povezana s strukturo poljedelstva. Lastno poljedelsko gnojilo se meša z biološkimi odpadki. Tudi če "odmislimo" kompostiranje v naravi in njegove naravne procese, ki tečejo samodejno, je to v vsakem primeru povezano z zavestnim varovanjem okolja. Nagrada za vloženi trud je čisto okolje. Kompostiranje na lastnem vrtu... Prostor za kompostiranje lahko uredimo na vsakem vrtu; tudi na manjšem. Zadošča že dva ali tri kvadratne metre površine. Delo bo uspešnejše, če bo prostor za kompostni kup zavarovan pred vetrom in če bo kup v polsenci, na primer v grmičevju. Prostor za kompostni kup ogradimo z opeko, lesom ali žično mrežo. Taka ograda naj bo premakljiva, odstranljiva. Za pregraditev pa ne bomo uporabili impregninarega lesa, ker vsebuje škodljive kemikalije. Ograditev mora omogočati dobro prezračevanje kupa. In pri pripravi prostora moramo misliti tudi na to, da bomo morda sčasoma potrebovali prostor še za en kup. Ko bo prvi dozorel v humus, bomo odpadke odlagali na drugega! Kompostiranje lahko v marsičem primerjamo z nastajanjem humusa na gozdnih tleh. Tudi v gozdu je končni proizvod razpadanja organskih snovi humus, ki nastaja zaradi delovanja mikroorganizmov. Ti potrebujejo dve skupini organskih snovi: 1. ogljikove hitrate oziroma snovi, ki so bogate z ogljikom - rjavi bioodpadki, in 2. beljakovine oziroma snovi, ki so bogate z dušikom - zeleni bioodpadki. Za nastanek zrelega komposta iz organskih odpadkov potrebujejo mikroorganizmi snovi iz obeh skupin bioodpadkov v intervalnem razmerju. To razmerje se imenuje ogljik-dušikovo razmerje (C/N = 20-30:1 skupne mešanice). Če tega razmerja ni mogoče doseči pri kompostiranju v lastnem vrtu, moramo poskrbeti vsaj za to, da odpadkov ne nalagamo na kompostni kup v predebelih plasteh prve in druge skupine bioodpadkov. Proces kompostiranja Razkrojna faza (ki traja mesec ali dva meseca): V prvem tednu kompostiranja se lahko temperatura razvije do 60 stopinj Celzija in takrat se začne "slavnostna pojedina" milijonov mikroorganizmov. Toploljubne bakterije in glivice se hitro in nenehno množijo ter prebavljajo v začetku lahko razgradljive sladkor, škrob in beljakovine. V naslednji fazi se razkrajajo celulozni in leseni delci. Končni proizvod popolnega razpada so voda (H20), ogljikov dioksid (C02), amoniak (NH3) in nitrat (N03). Tako se hranljive snovi v organskih sestavinah spreminjajo v začetne mineralne oblike. Ta proces se imenuje mineralizacija. Vmesna faza (ki traja dva meseca do štiri mesece): V tem obdobju se temperatura v kompostnem kupu počasi znižuje do približno 40 in celo samo 25 stopinj Celzija. Razgrajevalno delo prevzamejo druge skupine mikroorganizmov in glivic (Titling, klobučaste glivice ČISTO OKOLJE itd.) ter manjše živalice. Izhodne snovi in se-stavine se zvečine dokončno razkrojijo in prostornina kompostnega kupa se zmanjša. Faza zorenja (zrelo obdobje, ki se začne po preteku štirih mesecev, to je razkrojne in vmesne faze): Temparatura kompostnega kupa še naprej pada in se izravnava z zunanjo temperaturo. Življenjski prostor v njem obvladujejo male živalice, kot so: stonoge, špagaste živalice in na koncu rdeči "kompostni" deževniki, ki poskrbijo, da nastali humus dozori. V strohnelem kompostu se začnejo združevati minerali in organske snovi, pri tam pa nastaja zelo stabilen humusni drobir. Seveda se vse tri faze med seboj prepletajo. Ločimo jih glede na temperaturne spremembe in njihove razdruževalne procese. Zbiranje organskih odpadkov Odpadki iz gospodinjstva: Za zbiranje organskih odpadkov v gospodinjstvu je dovolj velika petlitrska posoda, ki jo spraznimo vsak drugi ali tretji dan. Če jo ne praznimo redno, mora imeti zaradi higienskih predpisov pokrov. Zeljne stržene, slab krompir ali krompirjeve olupke, star kruh in jajčne lupine sproti razrežemo oziroma zdrobimo na manjše koščke. Po izpraznjenju posode kuhinjske odpadke dobro premešamo z nekaj lopatkami presejane vrtne zemlje, ki jo imamo vselej pripravljeno ob kompostnem kupu, in tako zmešane odpadke razporedimo po kompostnem kupu. Na kompostni kup spadajo iz gospodinjstva naslednji odpadki: sadje in zelenjava, ostanki hrane, majhne količine pokvarjenih živil, jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov (brez mleka), čajna in kavna usedlina (s filtrom), lasje, odmrle sobne rastline, stara zemlja lončnic, papir za domačo rabo (serviete, robčki, zavitki). Nikakor ne spadajo na kompostni kup odpadki, kot so: steklo, kovine, papir (tiskovine, karton), tekočine, kosti, pepel, baterijski vložki, kemikalije, laki, ostanki barvil, zdravila, sestavljivi materiali (plastificirana embalaža), tetrapak, plenice), higienski izdelki in vsebina vrečk in fdtrov iz sesalnikov za prah. Te shranjujemo ločeno in na posebej pripravljenem mestu, dokler ne gredo v uničenje! Odpadki z vrta: Listje, grmičevje, živa meja in lesni odrezki naj bodo vedno pripravljeni za mešanje z drugimi odpadki. Veje in vejice naj bodo razsekane s sekiro ali razrezane z vrtnimi škarjami na 5 do 8 cm dolge delce. Za velike vrtove je koristno uporabljati rezalni stroj. Med kompost spadajo z vrta: pokošena trava, ves plevel (pred cvetenjem), listje, drevesa, živa meja in grmičevje, ostanki rož, stebel, zelenjava in gnilo sadje. Plevel, ki je odcvetel ali že semeni, je treba ločeno posušiti in požgati. Skupaj z vsebino vrečk in filtrov iz sesalnikov za prah! Postavitev kupa za kompostiranje Beseda kompost pomeni "skupek zbranega" (lat.: compositum). Raznovrstnost mešanice odpadkov z nekaj presejane vrtne zemlje je pomembna za hitrejše delovanje organizmov v kompostu in za hitrejše pridobivanje humusnih sestavin. KOMPOSTIRANJE V LASTNEM VRTU EP ČISTO OKOLJE POSTAVITEV KUPA ZA KOMPOSTIRANJE OSNOVNI KOMPOST POKRITJE VRTNA ZEMLJA MEŠANI ORGANSKI ODPADKI GROBO NASEKANO VEJEVJE Glavni prostor za kompostišče pripravijo tako, da na izbranem mestu v senci in Zavarovanem pred vetrovi odkopljemo in z lopato odmečemo v širini enega metra >n dolžini dveh metrov kakšnih 10 centimetrov zemlje in nanjo naložimo od 10 do 15 centimetrov debelo plast razrezanega lesa in listja. S tem zagotovijo prezračevanje komposta in preprečimo, da bi se kup močil od spodaj. Tak prostor zadošča za pripravo kakšnih dveh kubičnih metrov humusnega drobirja! Na kup nalagamo organske odpadke, Pomešane z vrtno zemljo v plasteh, ki so debele največ 15 centimetrov, vmes pa Polagamo do 5 centimetrov debele plasti Presejane vrtne zemlje. V višino naj kompostni kup ne preseže 120 centimetrov. Stranice naj bodo enakometne, Poševne, nikakor ne navpične, vrh pa naj bo zaobljen. Proti dežju ga varujemo z nadstreškom ali ga prekrivamo z vrečami lz jute, nikakor pa ne s plastično folijo! Prelaganje kompostnega kupa Prelaganje kompostnega kupa pomeni ješanje razpadajočih organskih snovi, da se pospeši razkrojevalne procese. Notranjo vsebino kupa se razrahlja in Prezrači, zunanje plasti se prenesejo v notranjost, nove količine kisika pospešijo delovanje mikroorganizmov, s povijanjem temperature se pospeši razkroj snovi in nastajanje humusa. Priporočljivo Je kompostni kup preložiti vsake štiri niesece. In ko kompostni kup po dveh Predložitvah doseže potrebno višino, nove organske odpadke odlagamo na nov kompostni kup. Po šestih do dvanajstih mesecih kom-P°stni kup dozori. Ustvarjen humus ahko uporabljamo kot hranljivo gnojilo J13 vrtu in za obnavljanje zemlje vsem '°nčnicam. *n še nekaj nasvetov! Mikroorganizmi potrebujejo za svoje e 0 vanj e v kompostnem kupu primerno ažno okolje. Kompostni kup se ne sme °Sušiti, niti se ne sme prepojiti z vodo! Zato ga je treba vseskozi vlažiti; še zlasti, če je v njem veliko suhih organskih odpadkov (listja, lesenih delcev). Če pa so odloženi odpadki zelo vlažni, je treba kup prezračevati z občasnim prebadanjem s kovinsko ostjo. Bolje je, če je kup bolj suh kot moker. Če pa se vseeno nekajkrat preveč premoči, a ni možnosti za izsušitev, je treba kompostni kup znova postaviti. Vlažnost kompostnega kupa preverjamo ročno. V roko vzamemo pest premešanega komposta in ga stisnemo. Če je premoker, pricurlja med prsti voda. Če je presuh, vode ne čutimo, kompost pa razpade, ko pest odpremo. Primerno vlažen je kompost, če ostane z roko stisnjeni material skupaj (kot stisnjena gruda). Za življenje in razvoj mikroorganizmov v kompostu je zelo pomembno prezračevanje. Zato organskih odpadkov v kompostnem kupu ne tlačimo... Slabo prezračenost kompostnega kupa ugotovimo po neugodnem vonju. In še nekaj! Žagani odpadki in ostružki sodijo na kompostni kup le, če so iz čistega lesa (brez lepil, veziv in barvil). Listje leske, hrasta in kostanja vsebuje čreslovino, ki v začetni razkrojni fazi zavira kompostiranj e .Zato je treba tako listje dodajati v zmernih količinah. Na kompostni kup sodijo tudi manjši kosi pokvarjenega mesa, ki pa jih je treba odlagati v središče, da ne pridejo do njih psi in mačke. Preveč mokre odpadke enakomerno porazdelimo po vsej površini kupa. Ločeno zbiranje odpadko, njihova predelava in kompostiranje koristi vsem: okolju, ker ga s tem manj obremenjujemo, in nam samim, ker je zdravo okolje osnova zdravega življenja. Koristi pa tudi našemu gospodarstvu, ker ponovna predelava odpadkov prihrani surovine in energijo. Zaradi tega lahko država zmanjša uvoz in zmanjša proizvodnjo energije! Z vodstvom kmetijske zadruge VINAKRAS Sežana smo se dogovorili za serijo prispevkov o pridelovanju vina na Krasu ter o vsem, kar je s tem povezano. V tem, prvem prispevku, vodja kleti v omenjeni zadrugi in enolog Darko Cerkvenik, dipl. inž. agronomije, predstavlja kraški vinorodni okoliš - domovino kraškega terana. Med Tržaškim zalivom, obronki Vipavske doline in Brkinskim gričevjem se razprostira Kraška planota, ki je med drugim tudi domovina kraškega terana. Kraška rdeča zemlja (terra rosa) in posebna klima z burjo ustvarjajo pogoje za pridelovanje tega enkratnega vina. Z vinsko trto zasajenih 540 hektarov Povprečna nadmorska višina Kraške planote je 300 metrov. Zgornji južni del Krasa je nekoliko višji in se proti severozahodu znižuje ter doseže v spodnjem delu, pri Komnu, nadmorsko višino od 200 do 250 metrov. Planota se naprej proti severozahodu in severu spušča v Vipavsko dolino in je tako posredno povezana z morjem. Na severovzhodu se odpira proti Nanosu in dopušča vpliv celinskega podnebja. Z jugozahodne strani loči planoto od morja nižje, od 400 do 500 metrov visoko gričevje. Na Krasu ni potokov in rek; padavinska voda takoj izgine v razjedeno prepustno apnenčevo podlago. Relief ali navpična oblikovanost je vrtačast in skalnanat svet. Kraški vinorodni okoliš zajema poleg Kraške planote še njeno obrobje, tako imenovane Vrhe in Branico, kjer so značilna flišna tla, ki ločijo Kras od Vipavske doline. Ves kraški vinorodni okoliš prištevamo med Kraška planota - domovina kraškega terana KRAŠKI VINORODNI OKOLIŠ območja za pridelovanje kakovostnih trt in pridobivanje kakovostnih vin. Po podatkih agrokarte in letalskih posnetkov, narejenih za te namene v letu 1985, je v kraškem vinorodnem okolišu zasajenih s trto 54 hektarov zemlje. Kakšne so toplotne razmere? Toplota je življenjskega pomena za rast, razvoj in rodovitnost vinske trte. Ta začne brsteti, ko na pomlad doseže srednja dnevna temperatura 10 stopinj Celzija. Seštevek dnevnih temperatur v urah, ki so višje od 10 stopinj C, imenujemo vsoto aktivnih temperatur v vegetaciji. In na Krasu je za kakovosten pridelek vina potrebna letna vsota aktivnih temperatur v vegetaciji od 3.000 do 4.000 stopinj C, medtem ko znaša po klimatskih podatkih ta vsota za vegetacijsko obdobje v kraškem vinorodnem okolišu okrog 3.370 stopinj C. Cvetenje otežkočajo temperature ozračja, ki so nižje od 15 stopinj C. Temperature med 25 in 30 stopinjami C pa pospešujejo rast in diferenciacijo brstov. Ker sta fotosinteza in disimilacija neposredno odvisni od toplote, je najbolj ugodna temperatura ozračja za dozorevanje grozdnih jagod med 28 in 32 stopinjami C. Pozno spomladi prizadenejo trto vse temperature pod O stopinjami C, jeseni pa temperature okrog -4 stopinje C preprečijo dozorevanje rozg, ki so tako manj odporne proti zimskim pozebam. Minimalna srednja letna temperatura za vinsko trto je približno 8 stopinj C, medtem ko je srednja letna temperatura v kraškem vinorodnem okolišu približno 11 stopinj C. Na spodnjem Krasu se zaradi odprtosti proti Vipavski dolini močneje uveljavlja sredozemski podnebni vpliv. Nasprotno pa vpliv kontinentalnega podnebja in višja nadmorska višina povzročata v zgornjem delu Krasa nekoliko ostrejše podnebje. Ker začne vinska trta na Krasu odganjati zvečine v zadnji!1 desetih dneh aprila, le redkokdaj prihaja de spomladanskih pozeb. Zgodnje jesenske posebe so verjetnejše zaradi podaljšane vegetacije vinske trte pozno v novemben Nevarnosti zimskih poseb ni, saj temperature ne padejo pod -15 stopinj C. Kazalce o toplotnih razmerah združimo ' termičnem koeficientu ali količniku, ki je za kraški vinorodni okoliš 4,8. Koliko sonca Svetloba omogoča fotosintezo in tvorbo asimilantov v vseh zelenih delih rastline Vinska trta zahteva v dobi rasti, odvisno od podnebnih razmer in sorte, od 1.500 do 2.506 sončnih ur. Za prikaz dolžine trajanja sončne osvetlitve se uporablja tudi heliotermični ali sončno-toplotni koeficient. Ugodni pogoji za gojenje trte so tam, kjer so vrednosti tega koeficienta večje od 4,0. V kraškem vinorodnem okoliš je ta koeficient 5,0. Padavin preveč in premalo... Vlaga je poleg svetlobe in toplote odločilnega pomena za življenje vinske trte. Polef količine in razporeditve padavin po meseci!1 je za njen normalen razvoj zelo pomembna tudi vlažnost zraka. Optimalna je med 70 in 80 odstotki, medtem ko je povprečna relativna vlažnost zraka na Krasu 74 %. Letna količina padavin (približno 1.506 mililitrov na kvadratni meter površine) bi bil" ob ugodni razporeditvi po mesecih za razvOJ vinske trte celo prevelika. Na Krasu pa sC pojavljata med letom dva minimuma ali dv6 pomanjkanji padavin. Prvo pomanjkanj nastopi v februarju ali marcu, kar bistven0 vpliva na vegetacijo. Drugo pomanjkanj6 nastopi julija ali avgusta. To ni ugodno li KRAŠKI TERAN m m vinsko trto, ker grozdje potrebuje v času oblikovanja jagod obilo vode. Največ padavin pade proti koncu leta; včasih že v septembru, kar povzroča pokanje in gnitje jagod. Hidrotermični koeficient pove, ali je na nekem območju dovolj vode za razvoj vinske trte. Ugoden vodni režim za vinsko trto kažejo vrednosti tega koeficienta od 1,0 do 2,0. Na Krasu je ta koeficienbt 2,37. Poleg suše je največji problem burja... Slana povzroča največ škode pozno spomla-1 di v zaprtih in neprevetrenih dolinah ter 3 vrtačah. Toča se na Krasu redko pojavlja. Tudi sneg je na tam območju redek pojav. Megla nastaja od časa do časa v novembru in decembru. Veter je na Krasu poleg suše 3 največji problem. Glavna vetrova sta burja in jugo. ' Burja je suh, mrzel veter, ki piha s kopnega 1 Proti morju. Na vegetacijo vpliva škodljivo, ker lomi mladike, trga listje, ob cvetenju močno izsušuje brazde pestičev, kar zmanjšuje oplodbo in povzroča osipanje grozdja. Poleg tega močno izsušuje tla. Ker pa je burja pretežno zimski veter in piha v glavnem med vegetacijskim mirovanjem vinske trte, ne povzroča večje škode. Jugo je topel, vlažen veter. Piha z morja in prinaša toplo ter vlažno vreme. Tudi ta veter je najpogostejši v zimskih mesecih. Geološki podlagi sta na Krasu v glavnem dve. Ena podlaga so ploščati skladi, ki vsebujejo ostanke fosilov ali okamenelih bitij in rastlin. To so tako imenovani komenski skladi, ki so razširjeni okrog Komna in Gorjanskega. Pripadajo zgodnjekrednim apnencem, v katerih je apnenec skupaj s kremenom. Druga podlaga pa so radiolitni apneni skladi, ki jih sestavljajo kompaktni svetlejši apnenci iz zgodnje krede. Najdemo jih okrog Tomaja, Avbra in Koprive. Z vodnim raztapljanjem kalcijevega karbonata (CaC03) in magnezijevega karbonata (MgCOj) apnenci kemično preperevajo. Iz nekarbonatnega ostanka, ki se pri tem procesu sprošča, nastajajo plodna tla. Ta so zvečine zelo plitva, porasla s travo, z grmovjem in gozdnim drevjem, le v vrtačah in dolinah so debelejše plasti zemlje. In tam so tudi vse vinogradniške površine. Vinogradi so razširjeni na rdečerjavih tleh, ki so reliktnega ali prvobitnega izvora. Poznamo jih pod imeni: Jerina, jerovica, terra rosa. Ponekod je bolj razširjena kremenica, ki zelo hitro mehanično razpada in povezuje skelet tal, kar olajšuje obdelavo zemlje. Rdeče in bele vinske sorte V kraškem vinorodnem okolišu gojijo vinogradniki rdeče in bele vinske sorte. Zdaleč najpomembnejša in najbolj razširjena sorta je refošk, ki daje v ekoloških razmerah Krasa temno, rubin do karmin rdeče vino - kraški teran. Od rdečih sort pridelujejo kraški vinogradniki še: merlot, chabernet sauvignon in berbero. Kakovost belih vin s Krasa, predvsem v zadnjih letih, dokazuje, da je kraški vinorodni okoliš primeren tudi za kakovostne in visokokakovostne bele sorte. Tako pridelujejo na Krasu odlično kakovost sort: chardonnay, sauvignon, pa tudi malvazija, rebula in laški rizling. OBRAZI Ivan Štemberger iz Štjaka, upokojeni kmet in vinogradnik POSTAL SEM KMET, KOMAJ ŠTIRINAJST LET STAR! Oseminšestdesetletnega vinogradnika Ivana Štembergerja iz Štjaka št.8 sem spoznal konec februarja letos. Obiskal sem Mozetičeve v Gorjanskem, ki vam svetujejo, kako prenoviti hišo, da bo ohranila svojo kraško prvobitnost, in kot gojitelji koz preskrbijo kozje meso ter okusne in zdrave izdelke iz kozjega mleka... Tudi Ivan Štemberger je bil tam, pa njegov sin Ivan, ki nekaj sto metrov nad Štjakom gradi poslopje za kmečki turizem. Da bi jima arhitekt Miloš Mozetič svetoval, kako rešiti nekaj gradbenih nadrobnosti... Beseda je dala besedo in nepričakovano srečanje s kmetom Ivanom, poznanim med vinogradniki Vipavske doline in kmetijske zadruge VINAKRAS iz Sežane, se je sredi maja nadaljevalo v njegovem domu z naslednjim pogovorom... Gospod Štemberger, pred manj kot tremi meseci sva si pri Mozetičevih ob stisku rok rekla: "Na svidenje v Štjaku!" Zdaj sem tu, pri vas, da za revijo Kras še enkrat poveste kaj tistega iz pogovora v Gorjanskem in še kaj drugega! Vprašanj je precej..! Kdaj ste se rodili in kje? Rodil sem se 6. februarja 1926 kot četrti otrok v družini očeta Ivana Štembergerja in matere Marije Štemberger, rojene Pavlič. A to ne v tej hiši, Štjak št.8, kjer prebivam z ženo Pavlo in s sinom Ivanom, ampak v hiši št.39, ki stoji čez cesto... In šole? V kakšne ste hodili in kje? V šolo sem hodil tukaj, v Štjaku. Bila je osemletka, toda pravih razredov s popolnim učnim programom je bilo le pet. Učenci šestega, sedmega in osmega razreda so v glavnem ponavljali učno snov prvih petih razredov... V šolo sem zelo rad hodil. Bila mi je v spodbudo, ne v breme. Izdeloval sem jo z "otti-mo" ali odlično oceno. In bilo nas je v njej veliko; v letu 1937, na primer, kar 134! Ker sem po veljavnih italijanskih zakonih z izpolnjenim štirinajstim letom 6. februarja 1940 izpolnil šolsko obveznost, se je s tem moje šolanje končalo. Čeprav šolskega leta še ni bilo konec, sem že v februarju prejel končno spričevalo, da sem dokončal osemletko. V njem je zapisana najboljša možna ocena. Rekli ste, da je bilo s tem vaše šolanje končano. Zakaj in kako? Med šolanjem mi je oče večkrat omenil, kakšne načrte ima z menoj. "Po končani osemletki boš šel še v kmetijsko šolo v Pazin!" je nekoč razkril svoje namene. A ostalo je le pri njih. Že 9. maja 1940 je oče umrl in tako z mojim nadaljnjim šolanjem ni bilo nič. Prevzeti sem moral skrb za kmetijo in delo na njej, saj sem bil po očetovi smrti edini moški. Poleg mame sta bili v družini in s tem na kmetiji še dve sestri, starejši od mene osem let in tri leta... Dela pa je bilo zares veliko, saj smo tiste čase letno pridelali v povprečju od 60 do 70 hektolitrov vina. Brez kakršnih koli strojev, z dvema ročnima nahrbtnima škropilnicama, še brez rogačk za okopavanje trt. Imeli smo samo štrpace... Zaradi prepotrebnega gnoja, za domače potrebe ter za prodajo mesa in mleka, je imela kmetija še živino, tudi do deset ali dvanajst glav! Pšenico, rž, ječmen, ajdo, krompir in fižol pa smo pridelovali le za doma. In tako ste, komaj v petnajstem letu starosti, postali kmet? Da! Spominjam se pogovora z očetom. Bilo je osem dni pred njegovo smrtjo. Takole mi je govoril: "...Kmetijo prevzameš ti! Ne zahtevam, da bi bil njen suženj, a na srce ti polagam, da zanjo poskrbiš in njene zemlje ne zapraviš, razkosaš..! Mama ima denar v banki. Sestrama gre za vrednost treh volov dote in nujna bala vsaki, če se poročita. Sicer imata vsaka svoj kot na kmetiji z vso oskrbo za normalno življenje. Morata pa po svojih močeh z delom na kmetiji pomagati..! In postal sem kmet, komaj kaj več kot štirinajst let star! Kako pa je bilo, ko se je pričela vojna? Junija 1940 se je za nas pričela druga svetovna vojna... S partizani sem se srečal kmalu, saj so imeli prvi svojo postojanko pod Štjakom že v septembru 1941. Agitirali so za pridobivanje somišljenikov. In razumljivo je, da sem iskal z njimi stike. Seveda, v popolni tajnosti. Spominjam se tudi enournega pogovora s takratnim voditeljem vipavske partizanske čete Ivanom-Slavkom Mohorčičem, doma iz Lož pri Vipavi-Pripovedoval mi je o partizanih, o beli gardi, da je cilj partizanov predvsem uničiti fašizem in uresničiti idejo o brezrazredni družbi... Na vprašanje, ali bomo po zmagi nad fašizmom in p° koncu vojne Slovenci združeni, mi je pojasnil, da v brezrazredni družbi to sploh ne bo pomembno, ker da za brezrazredno družbo sploh ni važno, ali bo tod, kjer živimo Slovenci, po vojni Jugoslavija ali Italija. V taki družbi, je dodal, narod sploh ne bo važen... OBRAZI m Čeprav mi marsikaj, kar sem slišal, ni bilo všeč, sem boj partizanov povezoval z bojem proti fašizmu in z bojem za slovenstvo... Odločil sem se, da se jim Pridružim. Še zlasti v februarju 1943, čeprav bi s tem ostala kmetija brez moških rok. Iz zaupnih virov smo zvedeli, da Italijani Pripravljajo vpoklic moških v italijansko vojsko, rojenih v letih 1925 in 1926. S še tremi domačini sem iskal zanesljivo zvezo s partizani, ki jih tistikrat v bližini Štjaka ni bilo več. Zveza pa ni uspela. In 5. februarja so nas fašisti in karabinjerji prehiteli. Odpeljali so nas... V italijanski vojski sem bil tja do njene kapitulacije, ko sem na Sardiniji podpisal izjavo, da se želim pridružiti narodnoosvobodilni vojski v Jugoslaviji. Hotel sem domov. A mi ni bilo dano! Slovence, ki smo bili italijanski državljani, so razporedili pod komando VII. ameriške armade. Zanjo sem delal s svojo desetino, seveda braz orožja, sicer pa bil vključen v narodnoosvobodilno gibanje. Bi se spomnili še, kako je bilo po vrnitvi v Štjak? Kmetija vas je čakala. Pa tudi nove razmere v osvobojeni domovini... Kako je bilo? Domov sem se vrnil oktobra 1945. Poprijel sem delo na kmetiji in sodeloval v vseh vaških aktivnostih. Že naslednje leto so me pridobili, da sem postal kandidat za SKOJ, to je Zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Sicer pa sem bil član izvršnega odbora SZDL v krajevnem odboru Štjak. Odgovarjal sem za agitprop, to je za propagando, in urejeval stenčas ali štjaški stenski časopis... Seveda sem si kmalu "nabral" najrazličnejše zadolžitve in funkcije. Leta 1947 sem postal predsednik mladinske organizacije v Štjaku in vseh funkcij je bilo kar devet... Ker pa sem bratrancu nekoč obljubil, da mu grem za birmanskega botra, in obljubo tudi izpolnil ter šel v Trst na birmo, so me po vrnitvi močno kritizirali. A se nisem pustil omejevati, saj sem že imel o novi oblasti in boljševizmu izoblikovano stališče. In zato je sledilo, kar sem pričakoval. Niso me sprejeli v komunistično partijo, kakor so storili z drugimi kandidati za SKOJ... In smo se razšli! Je to pomenilo konec vašega družbenega in javnega udejstvovanja? Sploh ne! Najprej so me ignorirali, nato so mi nagajali. Kako so mi odvzeli živino zaradi obvezne oddaje, tega sploh ni več vredno omenjati... Vse šikane sem prestal... Leta 1951, ko so krajevni odbor SZDL ukinili, so me domačini kandidirali za svojega občinskega odbornika v občino Štanjel, pa za svojega delegata v Vinarsko zadrugo Vipava. V njej sem bil tri leta v nadzornem odboru, potem sedem let v upravnem odboru in nekaj mesecev sem bil zadnji predsednik njenega zadružnega sveta. Vse do njene ukinitve leta 1962. Da je bila to zares prava zadruga vinogradnikov, povesta dva podatka: leta OBRAZI 1951 je štela zadruga 650 članov, pred njeno ukinitvijo pa nas je bilo v njej združenih več kot 2100!... No, potem sem bil član upravnega odbora Kmetijske zadruge Sežana, sedaj pa sem v kmetijski zadrugi VINAKRAS član nadzornega odbora! In kako je tu, v Štjaku pri Štembergerjevih sedaj? Vem, da ste že upokojeni, a še pomagate sinu Ivanu, ki je prevzel vaše delo? Sedaj sem upokojeni kmet. Čeprav imam težave z zdravjem in težko hodim, še delam na kmetiji, ki jo je prevzel sin Ivan, sicer zaposlen na carini v Sežani. Največ seveda z nasveti, z organizacijo raznih opravil, pa tudi z vsakdanjim delom na domu. Vesel sem, da Ivanu pomaga tudi drugi sin Pavle, zaposlen v kobilami Lipica. Veste, za našo kmetijo je še vedno najpomembnejše vinogradništvo, čeprav ne več tako, kot je bilo pomembno nekdaj. Vse bolj se usmerjamo tudi v vzrejo konj, kar dopolnjujemo z živinorejo in sadjarstvom. Sedaj ima kmetija 19 hektarov zemlje, to je sedem hektarov več kot leta 1940, ko sem jo prevzel po očetu. Ome zemlje je slab hektar, 7 hektarov je košenine, en hektar je vinogradov in 30 arov sadovnjakov. Ostalo površino kmetije predstavljajo gozdovi in goličave. Dvakrat ste nameravali zgraditi hlev za piščance, pa ni šlo. Zakaj? Pred dvajsetimi leti sem se navdušil za gradnjo perutninskega hleva, a mi ni uspelo. Bili smo preštevilna družina in nujnega kapitala, to je bila četrtina predračunske vrednosti, nisem imel... Leta 1983, po upokojitvi, sem se še enkrat odločil za vzrejo piščancev. Že vse je bilo dogovorjeno s perutninskim kombinatom Neverke v Pivki. Ko bi v letu 1987 morali začeti graditi hlev, pa kombinat Neverke ni več imel denarja za to. Takratna inflacija je sproti "požirala" vsak razpoložljivi dinar. In spet je šlo vse po zlu! Odnehali pa niste... Vztrajate naprej in sinu Ivanu pomagate pri gradnji objekta za kmečki turizem. Kaj načrtujete? Ker pozneje piščančjereja ni bila več zanimiva, sem kakršno koli misel o tem opustil... Sedaj pa sin zavzeto gradi tristo metrov nad vasjo objekt za kmečki turizem... Najprej bo to stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem za najnujnejše potrebe. Radi bi nudili gostom neoporečne domače pridelke in izdelke. Poleg domače hrane iz tega okoliša bomo gostom nudili predvsem pristne in neposredne odnose, mir z neokrnjeno naravo, aktivno preživljanje počitnic s poljubno izbranim delom na kmetiji za rekreacijo, če bo gost to želel, konjsko ježo in delo s konji, sprehode in izlete v okolico in enkratni razgled. S 521 metrov visokega Štjaka se vidi proti severovzhodu Nanos in proti severu rob Trnovskega gozda in Vipavsko dolino, proti zahodu spodnji Kras, proti jugu morje ter proti jugovzhodu Vremščico ter Istro v daljavi. Vse je gledalcu kot na dlani! Seveda pa ostaja osnovna dejavnost na kmetiji še vedno vinogradništvo, ali ne? Kako kaj obetajo trte sedaj, sredi maja? Trte kažejo zaenkrat celo boljše kot v normalnih letinah. Kako bo na jesen, ob trgatvi, bomo še videli! Spomnite se, kako dobro je trta obetala vse do srede poletja lani, potem pa se je vreme nekako zarotilo. In izgubili smo tretjino pridelka! Med našimi trtami prevladujejo chardonnay, pinot (beli) in malvazija. Kakšne tri tone grozdja oddamo kmetijski zadrugi VINAKRAS, ostanek, to je približno 15 hektolitrov vina, pa ostane doma... Tudi s sadovnjakom imate s nekakšne načrte? ] 1 Včasih smo na naši kmetiji ust- 1 varjali pomemben delež dohodka s tudi v vzgojo in prodajo avtoh- < tonih jabolk in hrušk. Sedaj nji- I hova kakovost ne ustreza več zahtevam današnje prodaje, i Ljudje še niso dojeli bistva mar- < sikje drugod po svetu že u velja v- I ljenega gibanja pri prehranjeva- 1 nju "Nazaj k naravi!", pa zato še ' ni čutiti večjega zanimanja za ‘ avtohtono, neškropljeno sadje... 1 Seveda moramo sedanje sadov- 1 njake pomladiti in jih urediti, da 1 bo pridelovanje sadja gospo- 5 damo. j S pomočjo sina Pavla si z s Ivanom obetata razvoj nove živinorejske panoge - vzreje 1 šolanih konj za prodajo poz- 1 nanemu kupcu? J Živinoreja je pri nas sedaj bolj dopolnitev vinogradništva. Tudi r zato, ker je ravninskih travnikov 5 malo in je v bregu kositi težko, 1 t s težje pa je na takem terenu Pokošenino sušiti in seno spravljati. Postopno tak teren preoblikujemo v ozke terase, na katerih s° možni strojna košnja, obračanje sena in njegovo spravilo. V hlevu imamo sedaj pet ali šest Slav živine ter pet konj. Konji so oziroma bodo za ježo gostov, s Predanim in strokovnim Pavlovim delom pa že vzgajamo šolane konje za poznane kupce... 'kli ni prav, da Pavle svoje boga-to znanje kot dresurni jahač v kobilarni Lipica in državni rePrezentant v dresurnem jahanju Začne na nek način vnovčevati. Vloženi trud z vzgojo in ustvar-Janjem vrhunsko šolanih konj naj Se 114 mm, goriščna razdalja 2 900 mm, , okularja 20 mm in 4 mm, Barlowa leča 2x, Povečave: 45-kratna, 90x, 225x in 450x, iskalo 5x24, nemška ekvatorialna nas- 1 tavitev. gibki vijaki za nas-i tavitev in trinožno kovinsko stojalo. Maloprodajna cena ‘ 112.723,00 SIT. 1 Teleskop 302911: reflektor tipa Newton, premer ogledala 1 114 mm, goriščna razdalja 1 500 mm, okularja 20 mm in 4 1 tlim, Barlovva leča 3x, Povečave: 25-kratna, 75x, • 125x in 375x, iskalo 5x24, nemška ekvatorialna nas- I tavitev, gibki vijaki za nastavitev in trinožno kovinsko stojalo. Maloprodajna cena 115.723,00 SIT. I! Izbrani amatersko astronomski teleskop s pripadajočim • stojalom, s potrdilom o eno-‘ ^etni garanciji in z napotki za ‘ tovnanje z njim lahko natočite z izponjeno nepreklicno ttaroočilnico, objavljeno na Zadnjih straneh revije Kras. V Podjetju TOLOS, d.o.o., Jamčijo, da boste teleskop Ptojeli po poštnem povzetju najpozneje v sedmih dneh po Prejetju naročilnice. Poštnino Plača prodajalec! Seveda bi se amaterskega astronomskega teleskopa samo zaradi opazovanja Padca kometa SHOMAKER-LEAVY 9 na Jupiter še ne ^Plačalo kupiti, toda nebo slasti na Krasu ponuja brezštevilna opazovanja in Prodiranja človekovega Pogleda v vesolje... Zakaj se ne bi tudi vi in vaši svojci ter Prijatelji navdušili za astronomijo? Da bi kar najbolj ustregli kupcem PRESKRBA PRENOVILA MARKET V KOMNU Dolgoletna želja, da bi uredili market v Komnu, se je 380-članskemu kolektivu trgovskega podjetja Preskrba iz Sežane uresničila dan pred prvomajskimi prazniki, ko so slovesno odprli prenovljeni objekt marketa, kuhinje in bifeja. "Z obnovljenim objektom v Komnu končujemo krog posodabljanja svojih prodajnih mest po programu, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma." Tako je začel svoj priložnostni nagovor ob odprtju prenovljenega marketa v Komnu Boris Hrobat, direktor trgovskega podjetja Preskrba iz Sežane, in nadaljeval: "V zadnjem času smo tako obnovili markete v Sežani in Dutovljah, na Kozini in v Senožečah. V zelo zahtevni prenovi tega marketa, v Komnu, smo obnovili streho, uredili sanitarije za goste ter sanitarije z garderobami za osebje, zamenjali smo dotrajane električne in vodovodne instalacije ter centralno ogrevanje, posodobili skladiščni prostor, uredili hladilnice za sadje in zelenjavo ter mlečne izdelke, zamenjali vso opremo v kuhinji, marketu in bife- ju ter poskrbeli za ureditev okolice marketa s postavitvijo vrtnih sedežnih garnitur za goste. S tem smo med drugim zagotovili prijetno počutje naših strank in gostov ne le v marketu, ampak tudi v senci dreves na ploščadi pred marketom. Dodati velja še to, da smo objekt prenovili v lastni režiji in da zaradi prenovitvenih del obratovanje marketa ni prav nič trpelo, je pa to narekovalo velike delovne napore zaposlenih v njem." Za kupce, ki prihajajo v Preskrbin market v Komnu, je poleg velike prostorske preglednosti raznovrstnega blaga na policah pomembna nova modema hladilna tehnika, ki zagotavlja, da je vsa presna hrana ohlajena in vedno sveža. S tem je potrošnikom iz Komna in okoliških vasi zagotovljena ne le bogata izbira blaga ampak tudi izbira svežega blaga visoke kakovosti po konkurenčnih cenah in s postrežbo usposobljenega ter prijaznega osebja. Zadovoljnji kupci pa pomenijo tudi priznanje sežanski Preskrbi in zaposlenim v komenskem marketu za njihov vloženi trud. Da je res tako, kaže tudi posluh za želje krajanov, saj so delovni čas v bifeju Preskrbinega marketa v Komnu podaljšali do 21. ure! Po besedah direktorja Hrobata si v Preskrbi prizadevajo, da bi na spodnjem delu Krasa postavili tudi sodobno trgovino s tehničnim blagom. Za to že iščejo ustrezne prostore in potreben denar. Pri posodobitvi opreme v komenskem marketu je sodelovala tudi mesnopredelovalna industrija Kras iz Sežane, s katero Preskrba zalo uspešno poslovno sodeluje. Po slavnostnem odprtju prenovljenega marketa so domačini kupovali v novem okolju, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Prve kupce so tudi nagradili, kar tudi na svojstven način priča o skrbi in pozornosti Preskrbinih prodajalcev nanje. Sledila je poskušina proizvodov nekaterih znanih proizvajalcev -Preskrbinih partnerjev: MPI Kras Sežana, kmetijske zadruge VINAKRA iz Sežane, Fructala iz Ajdovščine ter Mlekarne iz Vipave. Olga Knez Stojkovič Iz Konjerejsko turističnega centra Lipica POMLAD TUDI ZA KOBILEŠ V lanskem letu je bilo v Konjerejsko turističnem centru Lipica, ki slovi po svoji več kot 410-letni tradiciji vzreje čistokrvnih konj lipicancev, pripuščenih 23 kobil in v letošnji pomladi jih je do srede maja žrebilo že 21. Tako pričakujejo v Lipici letos 23 žrebet letnika 1994. Prva žrebeta so se rodila že v februarju; največ pa se jih je rodilo v drugi polovici marca do srede maja. Letos bodo v lipiški kobilami pripustili 38 kobil in mladih žrebic. Pripust regulirajo tako, da bo v prihodnjem letu večina kobil žrebila v marcu in aprilu, s čimer bi bila razlika med prvorojenimi in zad-njerojenimi žrebeti čim manjša. To namreč precej vpliva na boljšo organizacijo njihove reje. Letošnja žrebeta so se rojevala s težo med 45 in 55 kilogramni, najtežja pa so imela celo 60 kilogramov, kar je zelo solidna teža. Žrebeta tehtajo ne le po žrebitvi ampak tudi vsakih trideset dni. Podatki kažejo, da priraščajo za več kot kilogram na dan. S tem se tudi potrjuje dobra mlečnost lipicanskih kobil, kar kaže, da so dobre matere. Težo žrebet in druge meritve opravljajo vse do tretjega leta starosti konj in tako zbirajo dragocene podatke o priraščanju in razvoju mladih lipicancev. Po besedah vodje kobilarne dr. Stanka Renčlja v lipiški kobilarni, v kateri imajo 180 konj, spremljajo parametre rasti od rojstva do leto dni starih žrebet. Poleg dnevnega prirastka na teži spremljajo še podatke o telesnih merah (višina žrebeta, obseg prsi in piščali, dolžina tmpa, dolžina spodnjih in zgornjih zob -klešnikov, medčeljustna razdalja v spodnjem čeljustnem kotu). To je pomembno za pravilno uravnavanje prehrane in zagotavljanje pravilne in enakomerne rasti skeleta - kosti in hrustanca - ter rasti mišic. Spremljanje podatkov v prvem letu starosti, v fazi odraščanja mladih žrebet in med njihovim šolanjem, je osnova za odmerjanje obrokov hrane vsakemu konju. Zbrane podatke bodo posebej obdelali; koristili bodo za nadaljnje delo v kobilarni in tudi članom rejskega združenja lipicancev. Nasplošno velja mnenje, da je lipicanec po prehranbenih zahtevah skromen konj. Zbrani in obdelani podatki prispevajo k boljšemu poznavanju pasme in k še bolj strokovnemu odmerjanju hrane konjem v delu, saj se ve, da se lipicanca uporablja tudi kot zmernega in zanesljivega jahal' nega konja in konja za zahtevnejš6^ dresurne elemente. To narekuje pri'^ lagoditev prehrane ter drugih elementov j) reje in nege zahtevnemu izkoriščanj11 konj in ohranjanju njihove delovne ifl ( športne kondicije. Urejena prehran^ kobil pa zagotavlja njihovo redno brejo5* in dobro odraščanje. Le tako lahko kobil pričakujejo večje število zdravih i*1 o* čvrstih žrebet. lZ, O.K> Sl Iz malega raste veliko in čvrsto... SŠPEDICUA A&B TAVČAR V NOVIH PROSTORIH NA TERMINALU Prvi maj je pomenil za podjetje A&B Tavčar iz Dutovelj, ki se ukvarja s špediterskimi storitvami, s trgovino ter z uvozom in izvozom blaga, novo delovno Zmago. Od podjetja Transšped so kupili na Terminalu v Sežani, Partizanska št. 89, poslovne prostore in se prvi dan po prvomajskih praznikih preselili vanje. Za kakršne koli informacije v zvezi s Povozi blaga in z njegovim carinjenjem Pokličite po telefonu na št.067/72-211 ali ^3-49i oziroma uporabite telefaks ^•067/72-967. Po besedah marljivega podjetnika in hkrati tudi poznanega kraškega kmeta Borisa Tavčarja si je podjetje za svojo osnovno dejavnost zastavilo proizvodnjo in polnjenje kraškega terana. Družina Tavčar iz Dutovelj je poznana širom po Sloveniji in na tujem po izvrstnem teranu in po tem, da oživlja in ohranja stare kraške običaje. Pri Tavčarjevih so že leta 1985 obnovili prirejanje vsakoletne osmice, na kateri gostom ponudijo poleg domačega pršuta in terana ter belega vina še bogat izbor drugih domačih dobrot. Ker je v družini dovolj mladih moči, so dejavnost podjetja v letu 1990 razširili še na špedicijo s trgovino ter izvozom in uvozom. Takrat sta opravljala vse podjetniške posle ustanovitelj Boris Tavčar in sin Aleks. Sčasoma pa se je obseg naročil in poslov tako povečal, da sta v podjetju poprijela za delo še sin Boris in ustanoviteljeva soproga Anica. Na mejnem prehodu Vrtojba pri Novi Gorici so Tavčarjevi odprli svojo poslovno enoto z dvema sodelavcema, saj želijo povečati obseg poslovanja. Menijo namreč, da je v špediciji dovolj dela za mlade, ki so voljni delati z ljudmi. Četudi je videti iz te predstavitve, kakor da je v ospredju poslovnega interesa Tavčarjevih špedicija in posredovanje izvoza ter uvoza, pravi Boris Tavčar, da negujejo tradicija staršev, ki so se na kmetiji ukvarjali predvsem z vinogradništvom in s pridelovanjem kakovostnih kraških vin. V novih poslovnih prostorih na Terminalu v Sežani ob Partizanski cesti vam bodo Tavčarjevi naredili vse, kar je v njihovi moči, da zadovoljijo vaše špediterske, izvozne in uvozne želje. In enako velja za vaše morebitne želje po izvrstnem teranu in drugih pristnih vinih kraškega vinorodnega okoliša! ^ovčar A&B Olga Knez Stojkovič tussSSM POŠTNI PREDAL 17 a^ismo dr. Branka Marušiča zgodbe ;p0 MERI ČASA... n ii Spoštovano uredništvo! it i y SVojem razgovoru za revijo Kras „ s,ev-2, 1994, str. 15) je gospa Miličeva )>nenila pozabljivost (amnezijo) kot eno ^ značilnosti podobe današnjega °Venca. Kot primer je navedla podatke o g. Stanetu Čehovinu, objavljene v 19. snopiču Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Ker sem geslo napisal podpisani - kar ga. Miličeva izrecno poudarja - sem dolžan naslednje pojasnilo. G. Stane Čehovin je ena izmed približno 50 še živečih uglednih primorskih osebnosti, o katerih sem napisal ustrezna gesla za omenjeni leksikon. Zapis o Stanetu Čehovinu sem sestavil v prvi vrsti na podlagi podatkov, ki mi jih je poslal v pismu (to pismo sem v članku posebej citiral). Prejetih podatkov nisem preverjal, ker sem zaupal preudarnosti g. Čehovina, da z dezinformacijami o samem sebi ne mora stopati pred javnost. Opomba gospe Miličeve kaže, da bo potrebno sedanjo metodo dela pri pisanju leksikonskih gesel spremeniti z zbiranjem dodatnih informacij, saj naj bi nekatere sodobnike, kot kaže dani primer, zapuščal spomin in naj bi ti svoje življenjske zgodbe spreminjali po meri časa, v katerem žive. Čehovinovega pisma ne bom objavil kot dokazno gradivo; ne smem zlorabiti zaupanja, čeravno je objavljanje zasebnih pisem v današnji Sloveniji modno (primer prof. Rizmana). Branko Marušič POŠTNI PREDAL 17 Pismo iz osnovne šole Antona Sibelja-Stjenka v Komnu Z VESELJEM SMO SPREJELI VAŠE POVABILO Spoštovani! Iskreno vam čestitam ob izidu I. številke revije Kras in vam želim, da bi z njenim izdajanjem uresničili cilje, ki ste si jih zadali. Če bo postala in ostala samo kraška, bo postala tudi revija Kraševcev in obenem njihov glasnik v širšem prostoru... Z veseljem smo sprejeli vaše povabilo šolarjem k sodelovanju. Na naši šoli pripravljamo nekaj projektov, ki bi prav gotovo našli mesto v reviji. Sedaj končujemo projekt "Kamnita dediščina mojega kraja V njem je sodelovalo več krožkov: fotografski, geografski, zgodovinski, likovni. Naši učenci so pod vodstvom mentorice Zdenke Jerant-Ličen zbrali dosti gradiva. Njihovo delo je potekalo predvsem na terenu. V načrtu imamo posneti še videokaseto. Na naši šoli imamo prave jamarje, ki so opravili že precej spustov. Na njihovi poti v "jamarski svet" jih spremljajo člani fotografskega krožka. Konec marca smo v kulturnem domu v Tomačevici pripravili z učenci sedmih razredov velikonočno mizo z naslovom "Pirhamo, pečemo, kuhamo". Pri ureditvi mize, kakor so jo pripravljali nekdaj, sta nam pomagali Bernarda Kukanja in Milka Furlan. Skupina deklet in fantov pa je pirhala pod vodstvom Klavdije Mozetič. Ob tej priložnosti so učenci izdali šolski časopis. Na naši šoli je kar precej novinarjev, ki bi jim bila strokovna pomoč, kakršno nam ponujate, zelo dobrodošla. Naštela sem le nekaj drobcev iz bogatega zunajšolskega dela naših šolarjev in njihovih učiteljev! Ravnateljica Nada Lozej Naročilo iz Domžal SEM PRAVA KRAŠEVKA Spoštovani! Pred dnevi sem na TV Slovenija opazila oglas za revijo KRAS. Informacijo o njej pa sem dobila po telefonu v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Ker sem prava Kraševka, bi vašo publikacijo rada videla, prebrala. Zato vljudno prosim, da mi vsaj eno, še raje obe številki, pošljete na moj naslov (lahko po povzetju!). Hvala in iskren pozdrav! Silva Gorenc, Domžale, Masarykova 12 KRAŠKI POSLOVNI IN TURISTIČNI KAŽIPOT JUNIJ 94 J renekateri bralec revije je presenečen, ker ga je v njej pričakala zloženka KRAŠKI POSLOVNI IN TURISTIČNI KAŽIPOT - ■ JUNIJ 94 s predstavitvijo oseminpetdesetih podjetij, družb, ustanov in obrtnikov s Krasa in njihove poslovne in/ali turistične ponudbe. Presenečeni pa niso v njej predstavljeni ponudniki storitev, saj so jo nestrpno pričakovali. Žal je njena priprava trajala mnogo dlje, kot smo načrtovali... Predstavitev svoje ponudbe v njej je napovedalo veliko naročnikov, le manjši del pa jih je sporočil potrebne podatke in informacije...Očitno še vedno ni kdo ve kako nujno informirati javnost o svoji dejavnosti in svoji poslovni ponbudbi ter s temn vplivati na večje povpraševanje po svojih storitvah! Zloženka KRAŠKI POSLOVNI IN TURISTIČNI KAŽIPOT je s svojim pristopom pri nas prav gotovo novost. Zato je tudi avtorsko zaščitena. Ponudniki storitev so glede na prostor, ki ga v njej zavzemajo, v enakopravnem položaju. Vsi se predstavljajo v enako velikih pravokotnikih, nič večjih od vizitke ali posetnice manjšega formata, to je velikosti 70 x 45 mm. Poleg predstavitve imena in morebitnega zaščitnega ali razpoznavnega znaka - logotipa - je v takem pravokotniku ponudnikovo sporočilo, kakšne storitve opravlja, kje in kdaj. In dodani so še najnujnejši podatki o njegovem telefonu in morebitnem telefaksu za komuniciranje z njim. Posebnost ali drugačnost zloženke KRAŠKI POSLOVNI IN TURISTIČNI VODIČ od najrazličnejših oglasnikov, katalogov in drugih marketinških publikacij je v abecednem geselniku ali katalogu storitev v njej predstavljenih ponudnikov. Da uporabnik zloženke najde, kdo, kje in kdaj nudi zanj pomembno, iskano storitev, mu ni treba pregledati in skrbno prebrati vseh 58 objavljenih informacij v pravokotnikih o poslovni in/ali turistični ponudbi. Iskano, v določenem trenutku zanj pomembno storitev poišče v geselniku ali katalogu in si prebere objavljene informacije ponudnikov pod pripisanimi zaporednimi številkami... In, če ni s Krasa ali če mu Kras ni najbolje poznan, lahko na objavljenem zemljevidu tudi ugotovi, kje približno, kako daleč je ponudnik storitve, ki ga zanima... Res, vodič, kakor se spodobi! Seveda je v tej številki revije priložena zloženka le prva publikacija take vrste o kraški poslovni in/ali turistični ponudbi. Prizadevamo si jo razširiti z novimi ponudniki in z novimi storitvami. Je pa uresničitev te namere odvisna od ponudnikov - podjetij, družb, ustanov, obrtnikov in drugih nosilcev najrazličnejših dejavnosti. Če se nam bodo pridružili, nam bo uspelo sčasoma izoblikovati takšen poslovni in turistični kažipot po Krasu, ki bo v dobršni meri predstavljal vse bogastvo storitev, ki jih zmore in ponuja to območje Slovenije! GRSO 61000 Ljubljana, Rimska 8, telefon 061/125-14-22 NA REVIJO ; SE LAHKO j NAROČITE L Čeprav je revija Kras napro- J daj v vseh prodajalnah \ Preskrbe iz Sežane, v kioskih, ; trafikah in trgovinah s časni- \ ki in revijami po vsej ' Sloveniji in na Tržaškem, se \ nanjo lahko tudi naročite in si zagotovite njeno prejema- \ nje po pošti. Lahko pa jo ! naročite svojim sorodnikom in prijateljem, katerih \ korenike so na Krasu, a sedaj živijo kje daleč na J tujem. Revija Kras jim lahko \ postane nova vez z domovi- j no! I Izpolnite naročilnico s ! Podatki o sebi in svojem ; Naslovu ali o osebi, ki bi ji ! fadi zagotovili poštno > dostavljanje revije Kras. Za | naročnino letos načrtovanih 6 ! *zdaj revije in poštnino boste ; Plačali 2.300 SIT za prejem- ! nike v Sloveniji. Za prejem- j nike na tujem pa je naročnina \ za šest izdaj revije s poštno ' dostavo 5.000 SIT, 26.000 j L«, 60,00 DEM ali 100,00 $. ! Za redno prejemanje revije |-Lras po pošti na svoj naslov ali naslov koga drugega lahko ' tudi telefonirate na sedež pod- | Jetja Mediacarso, d.o.o., ! Ljubljana, Rimska 8, ki izdaja j revijo Kras. Telefon je: | °61/125-14-22. Pri klicu iz 1 tujine zavrtite še vhodno | številko Slovenije: 386 (torej ! št-: 386-061-125-14-22)! Uredništvo NAROČILNICA ZA REVIJO KRAS Spodaj podpisan(a.i) nepreklicno naročam naslednjih šest izdaj revije Kras, ki jo pošiljajte po pošti na naslov: Ime in priimek:________________poštna št.:_____kraj (mesto):-------------- ulica in hišna št.:____________________________država: ------------------- Naročnino s poštnino za tuzemstvo 2.300 SIT ali za tujino 5.000 SIT, 26.000 Lit, 60,00 DEM, 100,00 $ bom(o) plačal(a,i) po prejetju računa in/ali položnice (znesek in valuta sta podčrtana!). Revijo Kras naroča: kraj ('mestni- Podpis: (ŽIG) NAROČILNICA ZA KNJIGO 'KAČJA ROŽA" Spodaj podpisan(a,i) nepreklicno naročam ____________izvod(a,ov) knjige Alojza Rebule "Kačje rože" po ceni 1995 SIT za izvod. Kupnino in poštnino bom plačal ob poštni dostavi! Naročnik (ime in priimek): poštna št.: kraj (mesto): ulica in hišna št.: država: Podpis: NAROČILNICA ZA ASTRONOMSKI TELESKOP Podpisan(a,i) nepreklicno naročam spodaj podčrtani teleskop: A - model 302048 za maloprodajno ceno 45.160,50 SIT B - model 302011 za maloprodajno ceno 112.723,00 SIT C - model 302911 za maloprodajno ceno 115.723,00 SIT Naročnik (ime in priimek):___________________________________________________________ poštna št.:_____________________kraj (mesto): _-------------------------------------- ulica in hišna št.:-------------—--------------------------------------------Podpis: NAROČILNICA ZA VIDEOKASETE ZALOŽBE JAKA Podpisana(i) nepreklicno naročam spodaj podčrtano(i,e) videokaseto(i,e) založbe Jaka po ceni 4.200 SIT: A - Rak - disharmonija v celici B - Sladkorna bolezen (diabetes - grenko življenje) C - Stres - morilec ali rešitelj Naročnik (ime in priimek):-----------------------------------------------------------— poštna št.:_____________________kraj (mesto):------------------------------------------- ulica in hišna št.:__________________________________________________________Podpis: Uredništvo revije lClA4 MEDIACARSO 66223 Komen p.p. 17 Uredništvo revije MEDIACARSO 66223 Komen p.p. 17 Znamka za 12 SIT r 061/125-14-22 SPREMENJENA TELEFONSKA ŠTEVILKA UREDNIŠTVA ! j Znamka za 12 SIT Med pripravo te izdaje revije se je spremenila telefonska štrevilka uredništva. Med tednom kličite uredništvo v Ljubljani na št. 061/125-14-22, v petkih popoldne in sobotah dopoldne pa pokličite št. 067/78-434! Uredništvo 067/78-434 Uredništvo revije ksu* MEDIACARSO 66223 Komen p.p. 17 Uredništvo revije MEDIACARSO 66223 Komen p.p. 17 Znamka za 12 SIT Znamka za 12 SIT POPRAVKI V 2. številki revije se nam je na 11. strani pod fotografijo občinske zgradbe v Sežani zapisalo, da slika prikazuje kulturni dom Srečka Kosovela... Na 40. strani smo napisali o mon-signorju Francu Krapežu -zlatomašniku, da je bil po posvečenju imenovan za župnika v Velikem dolu. namesto "v Velikem Dolu", in da je tam ostal do leta 1081, namesto da bi pisalo "do leta 1981"... Fotografiji nonota Avgusta Vrabca iz Pliskovice na 42. in 43 strani pa smo pripisali Tanji Trebeč, namesto da bi pod njiju pripisali: foto Damjana Žerjal, dijakinja 3. let' nika fotografske šole. Bralcem in vsem prizadetim se za napake iskreno opravičujemo! Uredništvo (^Johnson Firma JOHNSON PROFESSIONAL se predstavlja Ljubljana Svetovno znano firmo Johnson, ki jo v Sloveniji zastopa podjetje PROJON, d.o.o., iz Ljubljane kot izključni distributer in proizvajalec JOHNSON PROFESSIONAL proizvodov, je ustanovil leta 1886:lgospod Samuel Curtis Johnson s postavitvijo tovarne za proizvodnjo voskov, namenjenih zaščiti lesenih tal in pohištva, in biroja z imenom S.C.JOHNSON. Danes jo uvrščajo med najbolj uspešne zasebne firme v ZDA. Razvejana dejavnost firme S.C.JOHNSON je rezultat nenehnega raziskovanja tržišča o povpraševanju po njenih kakovostnih proizvodih in zavzete inovativne dejavnosti zaposlenih. V Evropi so prvo Johnsonovo firmo ustanovili v Veliki Britaniji. Potem so sledile njegove firme v Avstraliji, Kanadi in Franciji. Vse skupaj je pozneje postalo pravi Johnsonov pohod po vsem svetu. Sedaj ima razvejano organizacijo v 46 državah in 12.000 zaposlenih. In danes slovi S.C.JOHNSON & SON kot najboljši proizvajalec loščil za zaščito vseh vrst tal in pohištva, sredstev za čiščenje sanitarij in kopalnic ter dišav za bivalne prostore. Johnsonova firma je s svojimi proizvodi v Sloveniji že dvaindvajset let. Začetni program izdelkov za avtomobilsko kozmetiko je bil plod uspešnih poslovnih dogovorov v letu 1971. Sledila je proizvodnja njenih izdelkov v Sloveniji za čistočo, nego in vzdrževanje. S.C.JOHNSON je organiziran v dva večja sektorja - široka potrošnja (Consumer divison) in profesionalni del (INO CHEM program). Značilnost njegovega programa je sistem, ki se ga označuje z 1,2,3, v praksi pa to pomeni: L priprava (prepare), 2. zaščita (protection) in 3. vzdrževanje (maintein). To je osnova INO CHEM programa, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje PROJON, d.o.o. iz Ljubljane, Cesta v Mestni log 90, kot izključni distributer in proizvajalec JOHNSON POROFES-SIONAL proizvodov. V podjetju PROJON, d.o.o., imamo zaposlene v tujini izšolane demonstratorje, katerih osnovna naloga je usposabljati ljudi, ki skrbijo za čiščenje, nego in vzdrževanje poslovnih prostorov, hotelov, šol, vrtcev, bolnic, ustanov, športnih in rekreacijskih objektov ipd. Naučijo jih pravilno uporabljati Johnsonove proizvode, kar pomeni visoko kakovost storitev in racionalno porabo čistil in sredstev za vzdrževanje. Podjetje PROJON, d.o.o., sproti preverja kakovostno raven Johnsonovih izdelkov, nadalje zagotavlja njihovo dostavo ob dogovorjenem času na dogovorjeno mesto in glede na naročnikove posebnosti svetuje najprimernejše proizvode za čiščenje, nego in vzdrževanje prostorov ter opreme. Da vam svetujemo ali vas obiščemo in pripravimo demonstracijo Johnsonovega programa čistil in sredstev za vzdrževanje, nam telefonirajte na št. 061/273-178 ali 272-766. Lahko nam tudi pošljete telefaks s svojimi željami na št. 061/272-766. In veseli bomo, če nas obiščete v poslovni zgradbi distribucijskega centra Lesnine ob Cesti v Mestni log 90 v Ljubljani, to je na Viču! Vlado Žorž, direktor podjetja PROJON, d.o.o. Z r NOC IMA SVOJO MOC. f Z z- r / Zdaj ga povzemamo od naših zadovoljnih naročnikov: titM, KJER TISKAJO NAJLEPŠE! ar r, r r z / • z z n/j Zv z- r