Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni tačun:	štev.	11234499
m	
	
Leto XXXIX. - Štev. 8 (1937)
Gorica - četrtek, 19. februarja 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Slava Lojzetu Bratužu!
Kot poročamo na drugem mestu, je spominski govor o Lojzetu Bratužu preteklo nedeljo v Podgori imel prof. Albin Sirk. Zaradi tehtnosti njegovih misli ga objavljamo skoro v celoti.
Moralo je preteči pol stoletja, da je slo-vensko-italijanska goriška skupnost našla soglasje za vrednotenje in počastitev spomina najčistejše žrtve tragičnega narodnostnega nasilja v naših krajih.
Pretirani nacionalizem, pravi Luciano Ferluga, kasneje fašizem in druge ideologije, ki že prek sto let razkrajajo družbeno in družinsko tkivo, duhovno zavest posameznika ir skupnosti, sprevračajo v trenutke napetosti in trenja vse tisto, kar bi moralo biti priložnost za bratstvo in duhovno povezanost med narodi.
Tisoč in sto in stoletja živijo na tem področju Slovenci-Italijani-Furlani v odprtem zgodovinskem in kulturnem stiku s hrvaškim in nemškim narodom. Zgodovinsko gledano so ta ljudstva živela skupaj, v medsebojnih odnosih, ki so bili bolj posvečeni miru in kulturi kakor sporom, vendar je od prejšnjega stoletja prišlo v teh krajih do postopne degeneracije nacionalnih vrednot v nacionalizem, češ da je lastna kultura višja in tudi vrednejša od drugih.
Fašistična ideologija pa, ki je sanjala obnovitev rimskega cesarstva, ni samo hotela izničiti upravičeni čut za notranjo humano vrednost vsake kulture, pač pa je izvajala fizično uničevanje naše skupnosti s krvoprelitjem in mučenjem, z razlaščanjem, s prepovedjo vsake kulturne dejavnosti In celo rabe jezika.
Na zadnjih okopih, poleg tajne dejavnosti nekaterih političnih organizacij, je ostajala še Cerkev s Čedermaci in pevovodji. V to obdobje uokvirimo življenje, delovanje in mučeništvo učitelja Lojzeta Bratuža, skladatelja, zboiovodje, organista.
Moji spomini na Lojzeta Bratuža segajo v moja otroška leta. Živo imam še pred seboj njegovo prisotnost v Kojskem — na placu — v družbi z g. Filipom Terčeljem po neki cerkveni slovesnosti. Z njim je večkrat sodeloval kot solist njegov brat Pepi, ki je bil tudi moj profesor grščine v 5. gimnaziji v malem semenišču.
BRATUŽEVA SMRT
V delu in žrtvah za Cerkev in primorsko ljudstvo je Lojze Bratuž živel do Božiča leta 1936. Takrat pa je zakrivil najsvetlejši »zločin«, da je raje ubogal naravni in božji zakon kakor nasilno prepoved rabe svojega jezika in petja v božjem hramu.
Že grški dramaturg Sofoklej je v svoji drami upodobil to vzvišenost duha v Antigoni, ki je ravnala po svoji vesti in božjem zakonu ter simbolično, s prgiščem zemlje, pokopala brata Polinejka kljub kraljevi prepovedi, saj bi brez pokopa duša tavala po svetu brez miru. Ne bom omenjal nešteto žrtev, mučenikov verskega in drugega ideološkega prepričanja.
V Podgori pri Gorici se je po starem običaju vršila služba božja tudi za božične praznike leta 1936 v slovenskem jeziku. To so krajevni fašisti hoteli preprečiti. Župnik Stanko Stanič, ki je bil o tem obveščen, je opozoril goriško kvesturo. Ta je res poslala nekaj agentov v Podgoro, da bi fašistom onemogočili motenje službe božje. Verski obred se je zaključil brez incidenta. Fašisti pa so se zato hoteli maščevati.
Ko je v nedeljo 27. decembra ob 10. uri Po končani maši organist Lojze Bratuž v spremstvu štirih pevcev zapuščal cerkev, so jih ustavili fašisti In jih prisilili Izpiti večjo količino olja. Ni pa šlo za ricinovo °lje, ki so ga lašisti navadno uporabljali pri podobnih maščevalnih akcijah, temveč za strojno olje, pomešano z bencolom ali bencinom. Štirje pevci so okrevali, Bratuž Pa je moral žrtvovati svoje mlado življenje. Spravili so ga v bolnišnico in zdravnik je ugotovil, da gre za hudo zastruptev. Vendar je na pritisk kvesture zapisal, da gre za pljučnico. Bratuževo stanje je bilo vedno slabše in njegovo trpljenje nepopisno.
Zato so njegovi sorodniki poklicali na posvet specialista iz Padove. Tudi ta je dognal, da gre za zastrupitev. Vse prizadevanje, da bi nesrečni žrtvi rešili življenje, je bilo zaman. Bratuž je umrl po šestih tednih najhujšega trpljenja dne 16. februarja 1937.
POGREB
Njegovo truplo so prenesli pred sončnim vzhodom v mrtvašnico na pokopališče. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti, so od blizu in daleč prihiteli njegovi prijatelji in znanci, da se zadnjič poslovijo od njega. Toda okoli mrtvašnice je bilo veliko karabinjerjev in policijskih agentov in nikomur ni bil dovoljen vstop na pokopališče. Naslednji dan je bilo pred pokopališčem zbranih že okoli 3.000 ljudi, da so tiho molili za pokojnika. Po dolgih prošnjah so varnostni organi dovolili, da položijo na krsto cvetje, toda prepovedani so bili sleherni trakovi in napisi. Ponoči so nekateri pevci smeli v mrtvašnico, da mu zapojejo v slovo nekaj pesmi. Pogreb je bil zgodaj zjutraj pred sončnom vzhodom, navzoči so bili le najožji sorodniki. Tako je opisal dogodke prof. Rado Bednarik.
Takrat sem imel 17 let in sem študiral v malem semenišču v Gorici. Zavod za pripravo na duhovniške poklice je bil zaprt dogajanjem v zunanjem svetu. Kljub temu smo dnevno bili obveščeni o poteku Bratuževega stanja, zlasti v zadnjem tednu, gledali skoti okna na hodnikih proti Rdeči hiši, kjer je takrat bila civilna bolnišnica, in se zaklinjali. V tolažbo nam je bila novica, da se je v noči njegovega smrtnega boja vtihotapila na vrt bolnišnice skupina mladeničev in mu zapela njegovo najljubšo pesem »Monotono pojo mi kraguljčki«.
Bratuževa Golgota je burila duhove in hrabrila narodno zavest vsega našega življa v deželi.
Kako je bilo takrat pri srcu mladi vdovi Ljubki Šorlijevi, ki je ostala sama z dvema otrokoma, dveletno Lojzko in komaj rojenim Andrejem! Tudi njo je čakal dolg križev pot, je pa črpala moč v globoki veri in moževem zgledu, da se je prebila skozi življenje, izlivala svooj duhovnost v pesmi in vzgajala otroka, ki sta danes priznana kulturna delavca.
SVETAL LIK POKONČNEGA MOŽA
Lojze Bratuž je svetal lik pokončnega zavednega Slovenca, z globokimi humanimi vrednotami, ki je skupno z zgledom nadškofa Sedeja in slovenske duhovščine pripravil duhove, da so lahko prestali mučenja na kvesturi, na Kostanjevici, na go-riškem gradu, v konfinacijah in taboriščih med borbo za nacionalno osvoboditev od fašizma, ki je potem prešla v socialno revolucijo.
Ne bom omenjal procesov in drugih svetlih žrtev nacionalnega in revolucionarnega odpora.
Če je Horac, z ozirom na svoje pesmi, lahko rekel Monumentum exegi aere pe-rennius, duh Lojzeta Bratuža še bolj utemeljeno lahko trdi, da si je postavil spomenik, ki je trajnejši od brona.
Njegov klic nam izzveni kot izziv, da mu slovensko-italijanska skupnost v Gorici postavi v središču mesta vsaj netrajen spomenik iz brona.
NE BOJIMO SE ZNOJA, NE BOJIMO SE BOJA
Trpljenje je ohranilo skozi tisočletja naš narod. Tudi veliki narodi so propadli v blagostanju. Hanibal je propadel, ker se mu je vojska pomehkužila v prezimovanju pri Kapui. Če hočemo obstati, ne bojmo se znoja, ne bojmo se boja. Upravičeno trdi prof. Meriggi v svojem predgovoru k izdaji prevodov nekaterih slovenskih pesmi Rosmarino sempre verde, da je zgodovinsko čudo, da je niti dvomllijonski narod ohranil svojo identiteto, skozi tisočletja utesnjen med velikimi narodi Italijani, Nemci, Madžari in drugimi slovanskimi narodi, ko vendar ni imel niti svoje
'v:'- ::
"1________________
V 2
; - -'V,&■.
,;v
 / > > ' ‘	‘
masm
■ Italijanski ministrski svet je odločil, da bo 14. junija letos ljudsko glasovanje in sicer o sodstvu ter o zadevi jedrskih elektrarn. Referenduma o sodstvu bosta dva in se nanašata na civilno odgovornost sodnika ter na pristojnosti parlamentarne preiskovalne komisije. Ta referenduma so sprožili radikali, socialisti in liberalci. Trije referendumi pa se nanašajo na delovanje oz. odpravo jedrskih elektrarn. Te pa so predložili pristaši čistega okolja, demo-proletarci, radikali in mladi komunisti.
■ Italijanska vladna delegacija — v njej so bili poleg Craxija še ministri Scalfaro, Andreotti, Zanone, Pandolfi in Darida — je obiskala London in imela tam vrsto razgovorov. Ministrska predsednica Thatcherjeva je čestitala Craxiju ob velikih uspehih italijanskega gospodarstva v zadnjem času. Na vrsto so prišli odnosi Vzhod-Zahod (Craxi je dejal, da je treba biti vesel, ko se spusti politične jetnike na svobodo, Thatcherjeva pa, da se o člove-vekovih pravicah ne sme šele pogajati), nadalje Bližnji vzhod in mednarodni terorizem, pa gospodarske težave v Evropski gospodarski skupnosti (Thatcherjeva zavrača prispevek z ozirom na nacionalni bruto dohodek); glede ZDA je Craxi potrdi1 zvestobo Italije Atlantskemu paktu, Thatcherjeva pa je izrazila svojo privrženost Reaganu. Na koncu srečanja je bilo objavljeno, da bo predsednik Cossiga od 17. do 20. novembra gost britanske kraljice Elizabete II.
Zmagoslavje pravice nad krivico, demokracije nad diktaturo
Vzidana plošča na pročelju podgorskega Župnišča v spomin Lojzeta Bratuža
državne tvorbe, niti vojske, temveč samo kulturo miru in sožitja.
Tudi danes hoče biti kultura miru vodilno načelo, da se vrednoti sožitje, sodelovanje, enakost, svoboda, pluralistično soočanje, odprtost na vseh področjih, vendar je treba za obstoj najprej ovrednotiti notranjo stabilnost slovenske narodne zavesti. Odvisno je od naše volje po obstanku, kajti asimilacija, tiha ali nasilna, nas bo še krčila. Vedno bomo imeli odprte tri fronte, pravi dr. Karel šiškovič, blagega spomina: »Neprestano bomo morali znati utrjevati našo skupnost, prepričevati naše zaveznike in imeti dobre in utemeljene argumente za naše nasprotnike. Četrta fronta gre znotraj nas samih in zahteva od nas, da krepimo enotnost med Slovenci. Enotnost ne sme postati samo simbolično puhlo geslo, ne smemo se ozirati na kratkovidne in trenutne koristi, ne smejo nas zavajati majhni, neznačajni politični računi.
Fašizem, kot sinonim nasilja, obstaja še danes, v nas samih, v odnosih do bližnjega, v političnih in državnih strukturah, pasivno, ko ne nudijo manjšini, kar ji po naravnem in ustavnem zakonu pritiče, aktivno, ko z razlaščanjem spodjedajo same korenine naše bitnosti.
Spomin na Lojzeta Bratuža je tudi sporočilo novim generacijam, naj gradijo na osnovi zgodovinskega spomina, upoštevajoč napake in zablode prejšnjih generacij. Zavedajo naj se, da:
»ni je v soncu, ni je v vetru, ni v valovih je mogočnih, v krepkih srcih je usoda.«
OB SPOMINU NA LOJZETA BRATUŽA VSI ZDRUŽENI
V nedeljo 15. februarja po maši za pok. I . Bratužem sem govoril z nekaterimi starejšimi možmi, tudi z onstran meje. Slo je za može, ki so doživeli tragedijo tega čistega Slovenca. Vsem je najbolj ostalo v spominu, kako je skupina fantov pod okni bolnišnice, kjer je Lojze umiral, zapela njegove Kraguljčke. Pravijo, da je umirajoči slišal njih petje in zamrmral: »To so moji fantje...« Šlo je za pogumno in kulturno dejanje, za mirno slovo od umirajočega in za protest zoper tedanjo diktaturo.
če so takrat bili časi, ko si s strahom pel slovensko pesem, in če so bili časi, ko še mrtvemu »antifašistu« nisi smel položiti cvetja na krsto, se je v demokratični družbi življenje stoodstotno spremenilo glede svobode.
To je izkazala tudi 50-letnica smrti L. Bratuža. Koliko nas je, ki zremo v tiste temne čase diktature in se sedaj iz srca veselimo, da so mimo in da smemo uživati svobodo, ne svobodo v prikriti diktaturi, kot se dogaja ponekod, temveč resnično demokratično svobodo, kot smo si jo predstavljali in želeli pred 50 leti in pozneje. V demokratični svobodi je moralno dozorela tudi večina goriškega prebivalstva, kar izpričuje prav udeležba na spominskih proslavah.
Najprej spominska seja goriškega občinskega sveta z županom na čelu. Sedaj pa proslava v Podgori v soboto in nedeljo. Značilnost teh slednjih je, da so se strnili vsi prebivalci brez ozira na narodnost in ideološko pripadnost in to tudi po zaslugi Cerkve oz. sedanjega župnika g. Maura Bellettija, ki je nudil vso pomoč ter bil med najbolj zavzetimi organizatorji in pobudniki. Latinski pregovor pravi: Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Spreminjajo se tudi na boljše, če vlada svoboda.
Omenil sem: »vsi združeni«. V nedeljo popoldne v cerkvi in na trgu pred cerkvijo si videl ljudi z vseh strani. Veliko je bilo udeležencev z onstran meje, s Tržaškega in iz Brd. Lepo je bilo tudi število duhovnikov, kar je bilo zelo na mestu, saj je bil Lojze Bratuž profesor petja v malem semenišču, toiej profesor vseh nas starejših; potem je bil uradni inšpektor cerkvenih pevskih zborov. Zato tem večja dolžnost, da se ga spominjamo. Če strnem te svoje misli, moram reči, da je nedeljsko slavje bilo zmagoslavje Lojzeta Bratuža in njegove družine, zmaga pravice nad krivico, demokracije nad diktaturo. Osebno vidim v spominskih slavjih L. Bratužu tudi neko zadoščenje vsemu primorskemu ljudstvu zavoljo krivic pod črno diktaturo.
V PODGORSKI CERKVI
V soboto od 20.30 je bil v cerkvi na pobudo podgorske župnije koncert za orgle
in trobento. Nastopila sta na orgle Fabio Nossal, na trobento pa Elia Savino iz Trsta. Udeležba je bila zelo dobra in udeleženci obeh narodnosti. Župnik don Mau-ro je pozdravil publiko in poudaril pomen koncertnega večera v počastitev spomina L. Bratuža.
Naslednji dan, v nedeljo 15. t. m., je bila ob 14,30 maša, katero je daroval dr. Oskar Simčič, škofov vikar; somaševala pa sta domači župnik in dr. K. Humar, ki začasno mašuje ob nedeljah za slovenske vernike. Škofov vikar dr. Simčič je v pridigi začel z mislijo na evangeljske blagre, ki nas pozivajo k delu za mir in k bratski ljubezni. Potem je prešel na L. Bratuža, ki je svetal zgled ljubezni do svojega ljudstva in do Cerkve.
Med mašo je pel podgorski cerkveni zbor pod vodstvom Z. Klanjščka. Stalnim pevcem so se pridružili tudi nekateri člani zbora A. Paglavec. Cerkev je bila polna.
PROSLAVA NA TRGU PRED CERKVIJO
Po maši se je na trgu L. Bratuž pred cerkvijo razvil kulturni program, ki ga je povezovala domača učiteljica Lidija Jarc. Začeli so otroci osnovne šole v Podgori s pesmijo Sem slovenska deklica in s kratko zborno recitacijo, zaključili pa s skladbico Gozdič je že zelen.
Za otroki je spregovoril prof. A, Sirk. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu. V Podgori že dokaj let poje moški zbor A. Paglavec. Združuje moške in fante, ki niso posebno povezani s cerkvijo, nastopa pa ob raznih kulturnih prireditvah. Zapel je tri Bratuževe pesmi, med njimi tudi Kraguljčke. Ti res .tiso smeli manjkati.
V znamenje, kako so bili vsi združeni ob Lojzetu Bratužu, je spregovoril Silvino Poletto, pokrajinski svetovalec za PCI in predsednik ANPI (Associazione naziona-le partigiani dTtalia). Pozdravil je navzoče predstavnike raznih ustanov in organizacij, posebej podžupana Del Bena, deželnega svetovalca dr. Štoko, poslanca PCI N. Bat-tella in druge. Nakar je razvil dolg govor, ki je bil dokaj politično obarvan, vendar strpen in do Slovencev pravičen. Lojzeta Bratuža je vključil v široki antifašistični odpor ali »resistenzo«, ki je šla od Gramscija in drugih komunistov do bratov Rosselli, Saragata, Nennija, De Ga-sperija in do številnih antifašistov iz naših krajev (dr. Sfiligoj, dr. Sardoč itd.). Vse, ki so se borili zoper fašistično diktaturo, je povezal v en šop. Res, vsi so se borili zoper Mussolinijevo diktaturo, toda z različnimi cilji, različnimi metodami in sredstvi.
Vsekakor je bilo prav, da je govoril tudi Silvino Poletto v imenu tistih svojih italijanskih sorojakov, ki se priznavajo v sedanji italijanski demokratični ustavi in v odporništvu.
(nadaljevanje na 2. strani)
/,‘i T'■
'■
l	J
B	ja
It	jjfl
I
Župnijska cerkev v Podgori, kjer je Lojze Bratuž zadnjič otglal in pel za božične praznike 1936. Trg pred cerkvijo nosi une po njem. Na tem prostoru je potekel kulturni del proslave preteklo nedeljo po maši v cerkvi
Kuga ob koncu 20. stoletja Mil! VCKkl! SVObOŠČiH
Ko primerjamo bolezen AIDS s kugo, ki je v preteklosti večkrat razsajala po svetu, ne mislim na razširjenost obeh pojavov, ampak na čustveno reakcijo, ki spremlja take epidemije. Kuga je zajela cela mesta in zaradi nje je umiralo ogromno ljudi, ker ni bilo pravega poznanja bolezni in načinov njenega širjenja.
Ko govorimo o AIDS-u, pa vemo, da gre za precej točno določeno bolezen, o kateri je znano, kako se prenaša, kako se je lahko izogibamo in kdo so tisti, ki so ji najbolj podvrženi; vemo tudi, da AIDS-a ni mogoče zdraviti.
Kljub tem razlikam je nastala pred AIDS-om panika kot pred kugo: tisk je vsak dan poln novic o bolezni in o reakcijah posameznikov in skupin. Beremo o zdravstvenem osebju, ki noče zdraviti okuženih oseb, o pomožnem osebju v bolnišnicah, ki noče prati perila, če je na zdravljenju pacient, o vrtcih, v katerih nočejo sprejeti otrok, ki imajo bolne starše: na dan prihajajo predlogi o »lazaretih«, v katere bi bilo treba zapreti vse seropozitivne osebe...
Ali ni prav tako kot v srednjem veku, ko se je kje pojavila kuga? Zanimiva je novica, da je m. Terezija iz Kalkute odprla samostan v Nevv Yorku, zato da bi njene sestre stregle pacientom z AIDS-om, katere druge zdravstvene ustanove zavračajo. Ob takih novicah se vsiljuje vprašanje, kakšna je v resnici razlika med razvitim in nerazvitim svetom.
AIDS je bolezen, ki se je pojavila pred nekaj leti in takoj dosegla veliko razširjenost. Gre za infekcijo s posebnim virusom, ki ga danes imenujemo HIV (Human iminunodeficiency virus). Kot ime pove, ta virus prizadene celice imunskega sistema in s tem izpostavi bolnika najrazličnejšim okužbam in nekaterim vrstam raka.
V zadnjih časih odkrivajo nove viruse, ki povzročajo vsi isto bolezen. Največ takih virusov odkrivajo v Afriki, kjer so zlasti razširjeni med opicami. Brez dvoma so za nenadno in hitro razširitev bolezni krivi še drugi dejavniki kot sprostitev navad in razvad na spolnem področju, pomanjkanje higiene med uživalci mamil, morda tudi splošno okuženje ozračja.
Bolezen AIDS se je v zadnjih letih hitro razširila po vsem svetu; zajela je predvsem nekatere skupine ljudi: toksikomane, homoseksualce ter take, ki pogosto menjajo spolne partnerje; AIDS so dobili nekateri
tudi vsled transfuzije okužene krvi in otroci ob rojstvu, če je bila mati okužena. Druge vrste okužbe niso znane, zato le vsak strah med ljudmi, ki ne pripadajo omenjenim skupinam, neumesten.
V prihodnjih letih pričakujemo spremembe v načinih širjenja bolezni. Zaradi boljše obveščenosti prebivalstva in boljše zdravstvene organizacije ne bo več možnosti okužbe prek krvi s transfuzijo; uživalci mamil bodo bolj pazili na higieno in zgleda, da jim bo javna uprava nudila brizgalke zastonj.
Velik problem pa predstavlja prenašanje prek spolnih odnosov; težko je verjeti, da bi se razvade na tem področju uredile, zalo se bo najbrž bolezen v bodočih letih širila predvsem po tej poti. Tu se odpirajo velika vprašanja preventivnega značaja: kako opozoriti na nevarnost mladino, kako postaviti pod kontrolo ves am-bient prostitucije ipd. Na tem področju imajo veliko besedo tudi razne moralistične težnje; večkrat slišimo tudi, da gre za božjo kazen.
Prihodnji teden bomo objavili vrsto praktičnih informacij, ki jih je določila državna komisija za boj proti AIDS-u.
B. Š.
Izziv za vse človeštvo
Miinchenski moralist Johannes Griindel je v nemški reviji, posvečeni odkrivanju in raziskavam bolezni Aids, zapisal, da je ta bolezen izziv za vse človeštvo. Nikakor je ne smemo razlagati kot »božjo kazen«, bolnikov ne smemo zapostavljati, ampak zanje skrbeti z zgledno krščansko pozornostjo. V spolnosti moramo težiti k večji vlogi duhovnosti, kajti vse druge možnosti vodijo na stranpota.
Italijanski teolog Elio Sgreccia je v italijanskem krščanskem tedniku Prospettive nel Mondo opozoril, da je spolna vzdržnost edina od Cerkve dovoljena pot, kako se obvarovati aidsa. Sgreccia ne odsvetuje uporabe kondoma samo iz nravnih razlogov, ampak tudi, ker po dosedanjih res-snih raziskavah ne zagotavlja nobene varnosti pred to boleznijo. Prav tako odsvetuje, da bi nosečnice, ki so zbolele za aidsom, nagovarjali k splavu, kajti v dveh od treh primerov bi ubili zdravega otroka; tudi za obolelega otroka pa ni mogoče z gotovostjo trditi, da nima nobene možnosti za ozdravitev.
OKNO V DANAŠNJI SVET
I Rdeče brigade še vedno obstajajo. To
0 dokazale v Rimu z napadom na poštno ožilo, iz katerega je skupina oboroženih eroristov odnesla eno milijardo in 150 nilijonov lir gotovine. Pri tem sta bila ibita dva policista, eden pa težje ranjen, 'ri napadu je sodelovalo devet oseb, med :aterimi je bila tudi ženska. Naravno je ;ovi zločin razburil italijansko javnost, odilne državnike pa opozoril, da boj zo-ler notranji terorizem še davno ni kon-an.
1 Ministrski predsednik Craxi je postal astni občan mesta Assisi. V svojem govori ga je označil za mesto miru. Seveda ni nogel mimo tragičnega dogodka v Rimu. >riznal je, da terorizem znova dviga glavo, >ri tem pa se je zavezal, da bo njegova lada storila vse za ponovno zatrtje tega :gočega družbenega pojava.
H Italijanski zunanji minister Andreotti e opravil v bolgarski prestolnici Sofiji Ivodnevni obisk. Najprej se je srečal s , voj im kolegom Mladenovom, nato pa še ; partijskim in državnim voditeljem 79-etnim Todorom Živkovom. Pogovori so ie nanašali na mednarodne probleme, zlasti na odnose med Vzhodom in Zahodom, /eliko pa je bilo govora tudi o italijansko-jolgarskem sodelovanju. Italija naj bi postala najbolj upoštevan sogovornik med Iržavami zahodne poloble. Na programu je bil tudi obisk Plovdiva, a gosta megla je to preprečila.
■ V Moskvi so na ulici Arbat v teku ;nega tedna kar štirikrat demonstrirali somišljeniki judovskega oporečnika Josefa Beguna, ki je bil obsojen v oktobru 1985 na 12 let zapora, češ da je rušil sedanji družbeni red v Sovjetski zvezi. Dejansko pa so ga zaprli, ker je prirejal tečaje hebrejskega jezika in zagovarjal pravico sovjetskih Judov do izselitve. Medtem ko sta prvi dve demonstraciji potekli brez posegov policije, je pa v naslednjih milica piotestnike razgnala, šest udeležencev prijela, zahodnonemškemu dopisniku pa iztrgala iz rok fotokamero in jo uničila. Vse to pa ni hodilo prav sovjetskemu vodstvu, ki je istočasno gostilo kakih 900
udeležencev iz tujine mednarodnega foruma za brezatomski svet in preživetje človeštva.
■ Zadeva reforme šolstva buri duhove tudi španske mladine, študentje terjajo prost vpis na univerze, več denarja za javno in brezplačno izobraževanje. V podporo svojim zahtevam so priredili veliko povorko po madridskih ulicah, ki naj bi se zaključila pred ministrstvom za vzgojo in znanost. Toda protestna manifestacija se je kmalu izprevrgla v nerede. Nekaj stotin mladincev je razbijalo po ulicah, kar jim je prišlo v doseg. Metali so zaži-galne bombe, prevračali avtomobile, podirali semaforje in uničevali telefonske govorilnice. Za nekaj časa so povsem ohromili promet.
Nadškof Andrys Blackis, ki vodi na zasedanju Konference o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju vatikansko delegacijo, je ob povzemanju sklepov iz Helsinkov in Madrida strnil verske svoboščine v deset točk, ki se nanašajo na svobodo posameznikov in skupnosti.
1. za starše - svobodo posredovanja svojega verskega prepričanja otrokom in to osebno ali s pomočjo skupnosti;
2. za vsakogar - da lahko sprejema posamezno ali v okviru skupnosti verski pouk, za katerega se je odločil;
3. za družine - da vsaka vzgoja spoštuje verska prepričanja otrok;
4. za vsako skupnost verujočih - da se lahko organizira po svojih hierarhičnih stopnjah ali drugih ustanovah, ki so ji lastne;
5. za vsako skupnost verujočih - da v svojih ustanovah odbirajo in vzgajajo bodoče služabnike bogoslužja in da jih lahko imenujejo in prestavljajo v skladu z objektivnimi potrebami vernikov;
6. za vsako skupnost verujočih - da svobodno podpira, gradi in uporablja zgradbe ali prostore za bogočastje v skladu z resničnimi potrebami svojih članov; v vsakem primeru je treba spoštovati njihov verski značaj;
7. za vsako skupnost verujočih - da svobodno izmenjuje informacije, da tiska, dobiva, sprejema, uvaža in svobodno uporablja svete knjige in druge izdaje, ki zadevajo izpovedovanje in prakticiranje vere ali prepričanja;
8. za vsako skupnost verujočih - da razpolaga s svojimi sredstvi družbenega obveščanja in jih uporablja v svoje namene ter da ima v iste namene dostop tudi do drugih sredstev družbenega obveščanja;
9. za posameznike in skupnosti verujočih - da se lahko povezujejo in združujejo na shodih — sem sodijo tudi romanja — z enako verujočimi v svoji domovini kakor tudi zunaj nje; to velja za vernike in odgovorne v verskih skupnostih;
10. za vsakega verujočega - da uživa resnično enakost z ostalimi državljani v vseh pogledih civilnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, ne da bi se moral bati razlikovanja.
Pravilno vrednotiti sodobni tehnološki razvoj
Papež Janez Pavel II. je 31. januarja sprejel šestnajst škofov italijanske cerkvene pokrajine Piemont. To je bila zadnja skupina italijanskih škofov, ki je letos prišla k papežu na uradni obisk »ad li-mina«.
Janez Pavel II. je v svojem govoru posebej priporočil škofom, naj pravilno vrednotijo sodobni tehnološki razvoj, njegove pridobitve in globoke družbene spremembe, ki jih prinaša. »Našo dobo je treba razumeti, sprejemati in naravnavati.« Tehnika naj bo človekova zaveznica. Ob globoki spremembi sodobne družbe je treba vernike vzgajati, da se sprijaznijo z življenjem v tako zapleteni družbi, da sprejmejo in postanejo duša te družbe. Vzgajati jih je treba k dovzetnosti za solidarnost, tj. h krščanski ljubezni in k zavesti, da je tudi na tem področju nujno potrebna božja milost m božja pomoč.
Stiske pariških brezdomcev
Letošnja mrzla zima jo je zagodla tudi znanim pariškim brezdomcem-klošarjem, ki si običajno iščejo zavetja pod mostovi reke Sene. Pariz je bil pokrit s snežno odejo in v mrzlih nočeh se je živo srebro spustilo tudi do deset stopinj pod ničlo. Klošarji so morali zaradi nizkih temperatur začasno zapustiti običajna mesta in si poiskati toplejša zavetja, štirje so umrli zavoljo podhladitve. Drugi so pohiteli k jtškom pariške podzemske železnice, vhodom v veleblagovnice, da bi vsaj malo ogreli premrla telesa.
Klošarjem so se v iskanju zavetja pridružili še drugi mestni brezdomci, nezaposleni, reveži. Veliko jih je. Dobrodelne cerkvene organizacije cenijo, da jih je najmanj 15.000. Njihova oznaka je SDF - brez stalnega bivališča. Mestne oblasti sicer navajajo nižje številke. Premier Chirac, tudi župan francoske prestolnice, je ukazal odpreti čez noč dve metrojski postaji. Predsednik Mitterand pa je pozval vojsko, naj pomaga »sodržavljanom v stiski«.
Pomaga tudi Cerkev. Pariški nadškof kardinal Lustiger je naznanil, da je za te ljudi ponoči odprtih deset cerkva. Izkušnje iz preteklih let pa so pokazale, da ne zadostujejo le prostori za prenočevanje, saj v njih manjka vode in sanitarij.
ne smemo sramovati. Kriza narodnostne identičnosti je ravno v krizi jezika. Saj enotni slovenski pismeni in pogovorni jezik je gotovo glavna skupna vez, ki nas vse druži v enotni slovenski zavesti. Ne bi smelo biti res, kar mi je nemško govoreči, a Slovencem naklonjeni Korošec pred nekaj tedni rekel: ”Hudo je za Slovence to, da si ne upajo govoriti slovensko.” Mi nismo Švicarji, ki so narod treh jezikov; Slovenci smo narod enega skupnega jezika; le-ta nam daje skupno slovensko narodno zavest.«
Ustava samo na pol
Komaj nekaj ur po sprejemu nove ustave v Nikaragvi je sandinistična vlada objavila dekret, s katerim je začasno preklicala dvanajst členov od skupno 202, kolikor jih obsega nova ustava. Členi, ki še ne bodo začeli veljati, zadevajo nekatere temeljne človekove pravice, kakor npr. svobodo tiska, svobodo stavke, nedotakljivost stanovanja in podobno.
Veljavnost teh ustavnih členov je zaenkrat preklicana za najmanj leto dni, pričakujejo pa, da bodo veljavnost omejevalnega dekreta še podaljšali.
f msgr. Filip Millonig
V sredo zvečer 11. februarja je umrl v 80. letu starosti v bolnišnici v Celovcu msgr. Filip Millonig, od leta 1947 župnik v Štebnu pri Maloščah in častni kanonik stolnega kapitlja v Celovcu. Rojen leta 1907 v Zahomcu v Ziljski dolini je bil posvečen v duhovnika leta 1931.
Kot duhovnik je vse svoje sile posvetil versko moralni in narodnostni utrditvi svojega ljudstva. Tako je bil nekaj časa urednik verskega glasila koroških Slovencev »Nedelja«, bil ravnatelj slovenskega dušnopastirskega urada v Celovcu ter član predsedstva Celovške Mohorjeve družbe in duhovniškega združenja Sodalitete.
Pogrebne obrede je v soboto 14. febr. opravil ob veliki množici vernikov ter številnih sobratov celovški škof Egon Kapel-lari, v imenu celovške MD in Sodalitete pa sta se ob grobu od njega poslovila prošt Franc Brumnik in župnik Avguštin Čebul.
Zmagoslauje pravice...
(nadaljevanje s 1. strani)
Nastop pred cerkvijo je zaključil mešani zbor Lojze Bratuž pod vodstvom prof. Franke Žgavec z dvema pesmima pok. Bratuža.
Za čudo, ves čas je bilo naklonjeno tudi nebo in je začelo rositi, ko je bil program izpeljan.
Ob robu slavja naj omenim razstavo Bratuževih skladb v prostorih župnijskega doma v Podgori. Pripravili so jo domačini ob pomoči goriške občine. Razstavljene skladbe so vzete iz raznih zbirk, nekatere so pa tudi odkrili na župnijskem podstrešju. Razstava bo odprta še ves ta teden.
Na zadnjem mestu, ne kot zadnjo po vrednosti, omenjam brošuro »Cisti žrtvi svetal spomin«. Izdala jo je Zveza slov. katol. prosvete. Zgodovina te brošure je zanimiva. Prvič je izšla kmalu po Bratu-ževi smrti leta 1937. Nikjer ni zapisano, kdo jo je sestavil, kje so jo tiskali in kdaj. Po Primorski se je širila skrivaj in kvestura jo je skrbno iskala, ni pa izsledila avtorja. Danes vemo, da je brošuro napisal sedaj že pokojni prof. Rado Bednarik, tiskali so jo v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah leta 1937.
To brošuro so sedaj ponatisnili takšno, kot je prvič izšla. Dodali pa so številne dokumente goriške kvesture in prefekture ter bogato bibliografijo o L. Bratužu (delo prof. Marije Ceščut). Objavljen je tudi sonetni venec Ljubke Šorli v spomin njenega moža. Uvod v brošuro je napisal prof. Alojz Rebula, opremil pa Edi Žerjal.
Brošuro so prodajali na dan spominske svečanosti in je sedaj na voljo tudi v Katoliški knjigarni in pri Fortunatu v Trstu. Brošuri je dodan izčrpen povzetek v italijanskem jeziku; prevod je pripravila prof. Marija Macin. Ko bodo umolknili glasovi letošnjih proslav, bo brošura ostala kot najbolj trajen spomin na pok. Lojzeta. Prav iz te brošure izstopa moralna veličina Lojzeta Bratuža, ki je postal »čista žrtev« šovinističnega fanatizma.
V ponedeljek ob 11. uri so se otroci osnovne šole v Štandrežu in veliko drugih ljudi poklonili Bratuževemu spominu ob njegovem grobu na goriškem pokopališču; bilo je ravno na 50. obletnico njegove smrti, kot je poudaril učitelj Ivo Bolčina. Uradno je zastopal goriško občino podžupan Del Ben, goriškega prefekta pa podprefekt Coco.
K. Humar
Zahodnonemške literarne publikacije s prispevki slovenskih avtorjev
Troje utrinkov o Slovencih in slovenstvu v premislek
(Iz glasila rimskih Slovencev »Med nami«)
AH že veste, da imamo tudi Slovenci Nobelovca? Leta 1923 je namreč univ. prof. Fritz Pregl iz Ljubljane dobil Nobelovo nagrado (doslej edini slovenskega rodu) za svoje raziskovanje in dosežke na področju kemije. Danes deluje v tujini 500-600 vrhunskih slovenskih znanstvenikov. Do leta 1800 smo Slovenci samo dunajski univerzi dali nad 35 rektorjev.
Prof. Jože Krašovec, ki je pred leti začel študij sv. pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, je na Sorboni v Parizu 2. oktobra 1986 branil doktorsko težo »Božja pravičnost v hebrejski bibliji in v judovski ter krščanski razlagi«. V uvodu je zapisal: »Kot član malega slovenskega naroda, ki je bil vedno izročen na milost in nemilost velikih sil, imam čast in čutim moralno dolžnost, da svoja raziskovanja o božji pravičnosti posvetim slovenskim manjšinam v Italiji (Trst, Gorica, Videm), v Avstriji (Koroška) in na Madžarskem. Zdi se, da bi bil potreben poseben poseg božje pravičnosti, da se te manjšine ohranijo.« Naj Bog usliši doktorjevo željo, s katero se strinjamo in mu čestitamo.
O naši narodni identiteti piše prof. Anton Trstenjak takole: »Ni nas treba biti sram! Samo svojega slovenskega jezika se
Janko Ferk, že uveljavljeni dvojezični koroški slovenski pisatelj, je eden izmed sodelavcev nove in moderne antologije sodobne literature v Avstriji. Pod naslovom »Lagodni samomorilec« (Der gemiitliche Selbstmorder) je izšla v Marburgu ob Lahni pri založbi Hitzeroth konec leta 1986. Uredila sta jo univ. prof. W. Solms in tudi s Slovenci v širšem smislu duhovno povezani pisatelj Ludwig Legge, vodja mar-burškega »Novega literarnega združenja«.
Ferk objavlja v omenjeni antologiji, ki je predvsem dokumentacija velikih marbur-škeh dnevov avstrijske literature v letu 1985, odlomek iz daljše nemške proze. Z eksperimentalno prozo sodeluje celovški pisatelj in prevajalec slovenske literature v nemščino Peter Kersche. Med drugim objavlja bridek in istočasno ironičen tekst o umetnikih-samomorilcih, v katerem omenja tudi smrt mladega slovenskega lirika Aleša Kermavnerja v letu 1966 in samomor enega vodilnih povojnih srbskih pisateljev Branka Čopiča v letu 1984. Zanimiva je daljša proza na Dunaju živečega Leva Detela »Mnogi zidovi so dotrajali« o terorizmu in uničevanju okolja v sedanjem svetu.
Na splošno je v pričujoči antologiji, ki sodi k najboljšim pregledom naj novejšega literarnega dogajanja v Avstriji, zbranih nekaj najpomembnejših avstrijskih pisateljev, H. C. Artmann, Barbara Frischmuth, ■Tutta Schutting, Friederike Mayrdcker, Helmut Eisendle, Mathias Mander, Michael Scliarang, Peter Rosei in Gcrt Jonke. Sodelujeta tudi nemška koroška avtorja Anton Fuchs in Alois Brandstetter ter s Slovenci povezani prevajalec H. Kuhmer.
Pomembno je, da so v antologiji objavljeni literarno teoretični kritični prispevki o sodobni avstrijski literaturi izpod peresa Wendelina Schmidta-Denglerja, Johanna Holznerja, Aloisa Brandstetterja in Wilhelma Solmsa. Posebno važen in kulturno pomemben je tudi pristop obeh izdajateljev, Leggeja in Solmsa, h kompliciranemu pojavu sodobne avstrijske literature. To pojmujeta oba omenjena izdajatelja kot večsmerni izraz različnih tendenc ;n trenj, a tudi kot večjezikovni, plu-
ralni sotok nemškega pisateljevanja in raznovrstnih literarnih manifestacij avstrijskih narodnih manjšin, med katerimi je slovenska izrazito kulturnotvorna. Prav bi bilo, ko bi tudi drugi založniki ta demokratični in moderni izdajateljski princip upoštevali pri morebitnih bodočih izdajah avstrijske literature.
Leta 1986 je v Zah. Nemčiji izšla tudi velika antologija religioznega pesništva o Mariji. Pod naslovom »Čaščenje Marije skozi stoletja« jo je uredil avstrijski pisatelj Josef Rirnbeck in najprej, leta 1983, objavil v knjižni obliki pri dunajski in miinchenski založbi Herold. Zdaj pa je miinchenska založba Calig Verlag izdala najboljše prispevke iz omenjene publikacije še na dveh kasetah. Poleg Francesca Pctrarce, Friedricha Gottlieba Klopstocka, Paula Claudela, sira Walterja Scotta, Fr. Hdlderlina, Rainerja Marie Rilkeja, papeža Janeza II. sla objavljena tudi prispevka slovenskih avtorjev Milene Merlak in Leva Detele kot recitala v izvedbi zahod-nonemških igralcev Ruth Hoffmann, Jutte Richter-Haaser in Ralfa Ultaverja. Recitali so uokvirjeni v religiozno glasbo številnih mednarodno pomembnih komponistov, med drugim Johanna Scbastiana Bacha, in polepšani s starimi nemškimi cerkvenimi pesmimi.
Lev Detela
Žalostno stanje po turški zasedbi Cipra
Udeleženci mednarodnega kongresa o bizantinski umetnosti, ki so se zbrali v Washingtonu, so opozorili na vedno hujše propadanje krščanskih kulturnih in bogoslužnih stavb na vzhodnem delu Cipra, ki so ga leta 1974 zasedle turške čete.
Mnoge cerkve na omenjenem delu otoka Cipra, kjer so turške okupacijske enote prepodile krščansko prebivalstvo, kažejo na zunaj in še bolj na znotraj zares žalostno podobo. Izropane so, razdejane, oskrunjene. Turški zavojevalci so se spozabili celo tako daleč, da so eno od bizantinskih cerkva preuredili v javna stranišča.
Načelniki svetovalskih skupin večine v deželi Furlanija-Julijska krajina so predstavili deželni zbornici resolucijo, ki predvideva ustanovitev posebne komisije za ovrednotenje deželne enotnosti in večjo avtonomijo krajevnih uprav. Resolucijo, ki so jo podpisali načelniki DC, PSI, PSDI, PRI in Slovenska skupnost, je deželni svet sprejel z večino glasov, medtem ko so bile zavrnjene podobne resolucije ostalih svetovalskih skupin.
V dokumentu, ki je naletel v naši deželi na precejšnje zanimanje, posebej po veliki akciji, ki so jo sprožile nekatere furlanske politične sile, in ki ima za cilj ustanovitev dežele Furlanije, oziroma raz-dvojitev današnje dežele med Trst in Videm, je med drugim zapisano tole:
»Z odobritvijo resolucije, ki so jo predstavili načelniki svetovalskih skupin večine (Carpenedo DC, Zanfagnini PSI, Gonano PSDT, Fragiacomo PRI, Štoka SSk) in predsednik komunističnih svetovalcev Pa-scolat, je deželni svet Furlanije-Julijske krajine na včerajšnji seji ustanovil posebno komisijo za poglobitev deželnega statuta. Deželni svet — je rečeno v dokumentu — sklepa na osnovi prvega odstavka 32, člena notranjega pravilnika, da se ustanovi posebna komisija za poglobitev statuta avtonomne dežele F-JK; to komisijo ustanavlja v perspektivi valorizacije elementov deželne enotnosti, ki naj omogoči obogatitev samega statuta z iskanjem večjih pristojnosti glede ureditve krajevnih ustanov, nadzorstva državnih organov, ustanovitve "notranjega statuta”, ki naj favorizira širši in popolnejši proces decentralizacije nalog in funkcij krajevnim upravam in sodobnejše delovanje deželnih organov.«
V odobrenem dokumentu je nato rečeno, da bo omenjena komisija poglobila tudi vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na ustavnost zakonskih osnutkov in predlogov in to prek ožjega odbora, ki bo deloval v sklopu same komisije. V dokumentu je še napisano, da se bo posebna komisija pri svojem delu lahko posluževala strokovnjakov, ki se podrobno ukvarjajo s problemi, o katerih bo posebna komisija razpravljala.
RAZPRAVA
Ob 12 intervencijah v deželni zbornici naj se omejimo na poseg svetovalca SSk
dr. Draga Štoke, ki je tudi prvi spregovoril o problematiki predložene resolucije. Za njim so govorili ostali in se ustavili ob problemu razdelitve dežele na Furlanije na eni strani ter na Julijsko Benečijo na drugi.
Za radikalni razkol naše dežele so se na eni strani zavzeli predvsem predstavniki Furlanskega gibanja, na drugi pa zastopniki Liste za Trst. Ostale stranke so se omejile bolj na prejudicialna in formalna vprašanja v zvezi z resolucijo.
loleg predstavnika PCI, ki se je bolj bežno dotaknil vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v zvezi s to problematiko, je predstavnik SSk Štoka imel za nujno potrebno, da posveti glavnino svojega govora temu vprašanju. Analiziral je razne politične trenutke in zgodovinske dogodke od leta 1945 do današnjih dni ter dal precejšen poudarek 40-letnici mednarodne mirovne pogodbe, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 v Parizu. V vojni poražene države, tj. Italija, Finska, Romunija, Madžarska in Bolgarija, so morale naravno sprejeti politično voljo zmagovalcev, predvsem kar zadeva meje teh držav, ki so se seveda premaknile v škodo poražencev.
Dr. Štoka je potem obdelal gospodarski in socialni razvoj Italije, Jugoslavije in vse Evrope, ki je odstranila vojne ruševine in se začela vsestransko razvijati, seveda z veliko pomočjo ZDA. Dežela Furlanija-Julijska krajina je po dolgih zapletljajih na politični šahovnici zaživela šele leta 1964, čeprav je njeno ustanovitev predvidevala republiška ustava že leta 1947.
Nobenega dvoma ni, je dejal dr. Štoka, da je dežela s posebnim statutom nastala prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti v njenih mejah, tj. na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. O tem dejstvu govore zapisniki in intervencije članov ustavodajne skupščine. Slovenci smo bili z nastankom dežele zadovoljni, je rekel deželni svetovalec SSk, ker smo prvič v zgodovini bili tako združeni pod politično in administrativno streho vsi Slovenci v Italiji. Tako združeni bomo močnejši, zato smo lahko dosegli nekatere vidne rezultate v deželni zbornici. V nadaljevanju svojega govora se je naš deželni svetovalec zato odločno zavzel za ohranitev sedanjega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine in posledično enotnosti naše dežele.
Slovensko šolstvo
V soboto 14. februarja so v Novinarskem krožku v Trstu predstavili zbornik Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985. Knjigo je izdal in založil odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Delo uredniškega odbora je vodil ravnatelj prof. Josip Pečenko. Izid knjige so izdatno podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem.
»Želja uredništva je, da bi zbornik bil veren prikaz poti, ki so jo prehodile naše šole in z njimi naša skupnost v zadnjih štiridesetih letih svojega življenja in spodbuda vsem tistim, ki jim je naša šola pri srcu, da še naprej raziskujejo na področju šolske zgodovine« (uvodne besede prof. J. Pečenka).
7bornik šteje 380 strani in se deli na štiri dele. V prvem delu je govor o proslavi 40-Ietnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, ki je bila 31. maja 1985 v Gorici in Trstu. Tu najdemo slavnostna govora Marjana Bednarika (v Gorici) in Alojza Rebule (v Trstu).
V drugem delu so glavni tile prispevki: daljši pregled zgodovine slovenskega šolstva na današnjem ozemlju italijanske republike po letu 1945 (Samo Pahor); zgodovinski pregled obnovljenega in na novo ustanovljenega slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem od 1945 do 1985 (Maks šah); opis vloge slovenskega duhovnika v šoli na Primorskem (Dušan Jakomin); pregled natečajev (Maks Šah); pisanje in tiskanje šolskih knjig (Martin Jevnikar); seznam učnih knjig, ki so izšle v letih 1946-1985 (Robert Petaros); šolski zborni organi, okrajni šolski sveti in slovensko šolstvo (losip Pečenko); deželna šolska komisija za šole s slovenskim učnim jezikom; šolska mladina na odrskih deskah (Ivan Artač); zgodovina Glasbene matice (Gojrnir Demšar - Sveto Grgič).
V tretjem delu je kratka kronika (90 strani) šol s slovenskim učnim jezikom v goriški in tržaški pokrajini (razni avtorji).
V četrtem delu je pregled zakonskih predpisov, ki posredno ali neposredno zadevajo obnovitev in ureditev slovenskega šolstva v Italiji (Josip Pečenko).
Pri predstavitvi zbornika, pri kateri je bilo precej naših ljudi in nekaj predstavnikov italijanskih oblasti (prof. Angioletti), je po besedah prof. Abramove, Pirjevca in Pečenka prišel do izraza ponos nad vsem. kar so naše šole dosegle, in zaskrbljenost nad bodočnostjo teh šol. - 1. šk.
Bane
Začeli smo ponovno z rednim bogoslužjem, ki smo ga morali dvakrat prekiniti zaradi manjših del, posebno v zakristiji. Sedaj je že lažje pripraviti notranjost za dostojno praznovanje Gospodovega dne. Elektrikar, mizar in še drugi od vaščanov bodo sproti urejali ta naš bogoslužni hram. Radi bi dobili nazaj stari zvon, ki so ga zavezniški vojaki kmalu po drugi svetovni vojni nekam spravili. G. škof nam pri tem pomaga. Družina Vidau pa bi rada tudi sama podarila novega. S tretjim bi lahko skoraj konkurirali farnim zvonovom. - žpk
f UM
Nov film o Kristusu
V Rimu so predvajali pred izbranim občinstvom zadnji film režiserja Damiana Damianija »Preiskava«. Iste dni so film že vrteli v kino dvoranah v Nevv Yorku.
Film »Preiskava« je posvečen Kristusu in je na pol policijske narave. Gre za zgodbo, ki se dogaja po Jezusovi smrti in vstajenju. Neki pošten rimski sodnik zve, da so križali nekega Juda v Jeruzalemu in ga pokopali; toda njegovo truplo je izginilo. Kdo ga je ukradel? Začne se »preiskava« v Jeruzalemu in zasliševanje Pilata, njegove žene, Jezusovih učencev. Film so sprejeli v New Yorku z velikim navdušenjem. Kmalu ga bodo predvajali tudi v Italiji. Posneli so ga v Tuniziji.
Širite „ Katoliški glas“
Škofovi obiski
V petek 13. februarja je škof Bellomi obiskal jugoslovanski konzulat in s tem vinil obisk, ki ga je generalni konzul Jakomin imel na tržaški škofiji pred tednom dni. Konzul se je z gostom pogovarjal tako o gospodarski problematiki mesta kot o Slovencih in dogodkih, ki so o božiču in po novem letu burili javnost. Škof Bellomi je še enkrat poudaril pomen omikanega sožitja v Trstu, ki lahko pozitivno piipomore k splošnemu razvoju in medsebojnemu spoznavanju.
Na povabilo vodstva Slovenskega stalnega gledališča je bil g. škof v soboto 14. februarja v Kulturnem domu in se je sestal z vodstvom in osebjem gledališča, s katerim je imel prijateljski in daljši razgovor. Ti so ga seznanili z delom ustanove in s težavami, ki ji grozijo. G. škof je obljubil svojo pomoč.
Birme v slovenskem jeziku v tržaški škofiji
9.	maja (sobota) ob 16. uri na Repenta-bru; 24. maja (nedelja) ob 16. uri na Opčinah; 30. maja (sobota) ob 16. uri v Rojanu; 20. junija (sobota) ob 19. uri v Trebčah; 28. junija (nedelja) ob 17. uri v Bezovici.
Srečanje med parlamentarci PCI in enotno slovensko delegacijo
V ponedeljek 16. februarja je bilo na sedežu deželnega sveta v Trstu srečanje med slovensko enotno delegacijo in zastopstvom komunističnih parlamentarcev, ki so ob dvodnevnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini imeli vrsto srečanj, za katera so se poslanci in senatorji porazdelili v manjše skupine. Enotno slovensko delegacijo so sprejeli predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Zan-gheri, senatorja in člana ožjega odbora komisije za ustavna vprašanja, ki razpravlja o zaščitnem zakonu za Slovence, Grb-čeva in Taramelli, član vsedržavnega vodstva Gouthier, ki je odgovoren za manjšinska vprašanja, deželni tajnik Viezzi in drugi krajevni zastopniki PCI.
V enotni delegaciji so bili za Svet slovenskih organizacij Marija Ferletič, za Slovence v videmski pokrajini Ferruccio Clavora, za PCI Boris Iskra, za SKGZ Boris Race, ki ga je spremljal Mirko Primožič, ter Ivo Jevnikar za Slovensko skupnost.
V razpravi so se udeleženci sestanka razgovorili o sedanjem političnem položaju v zvezi z globalno zaščito. Slovenski predstavniki so navedli tudi svoje pripombe o osnutku predloga poenotenega besedila, ki ga je v ožjem odboru predložil poročevalec Garibaldi. Poudarek je bil na temeljnih zahtevah glede vsebine, brez katerih manjšina ne more sprejeti kakih »zaščitnih« določil. Sicer pa bodo enotna slovenska delegacija in stranke ter organizacije Slovencev o tem še razpravljali.
Rojan
V visoki starosti 86 let je Gospodar življenja v nedeljo 8. februarja odpoklical Anlonijo Maligoj vd. Saksida. Odšla je v večnost komaj šest tednov za materjo svojo neveste Marije. Z velikim potrpljenjem je prenašala svoje telesne slabosti, ki niso bile majhne. Bila je članica rojanske Marijine družbe in njen pogreb je bil ravno na god lurške Matere božje.
lesno je bila povezana z našim župnijskim občestvom. Skoraj do zadnjega je bila redno pri nedeljski maši. Ni imela lahkega življenja. Že zgodaj je izgubila moža. Z veliko ljubeznijo je skrbela za svojo ostarelo mamo. Mirno lahko rečemo, da se je vrnila h Gospodu bogata dobrih del.
Sinu Frankotu in njeni sestri naj Bog nakloni svojo tolažbo! - ZS
I/. delovanja SZSO - Trst
V' torek, 10. februarja, je bilo na skavtskem sedežu v ul. Risorta drugo poglobi-tveno srečanje, ki ga je priredila naša organizacija v sodelovanju s Skupnostjo krščanskega življenja in ki je namenjeno vsej tržaški mladini. Številna prisotnost (skoraj 40 udeležencev, povečini mladih) priča o tem, da je bila tema »človek« vsekakor privlačna. Prepričljivo je bilo tudi predavateljevo izvajanje. Pep Marketz, župnik iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem, je najprej postavil nekaj temeljnih življenjskih vprašanj: kakšen smisel ima življenje? Kdo sem? Kam grem? Ali sme človek vse, kar zmore? In še druga. Nato je prešel na temeljito analizo človeka, kot
je prikazana v sv. pismu. Večer se je zaključil s praktičnim delom po skupinah.
V nedeljo, 15. februarja, pa je veja I/V priredila smučarski izlet na Zoncolan, ki se ga je udeležilo okrog sto izvidnikov, vodnic, popotnic in roverjev.
Za v soboto 21. februarja je v načrtu velika pobuda ob praznovanju Dneva spomina v organizaciji italijanske Cngei. 22. februarja se namreč vsi skavti po svetu spomnijo na Baden-Povvellov rojstni dan. Letošnja praznovanja pa bodo tembolj slovesna, ker sovpadajo s 130-letnico rojstva očeta skavtizma. Prav zato se bodo v soboto ob 17,30 zbrale vse skavtske organizacije, ki delujejo v Trstu, pri Sv. Justu, od koder bodo v sprevodu z baklami šle do trga Unita, spotom pa se ustavile pri tržaškem g. škofu in županu, da jima izročijo priložnostno spomenico.
Opčine
Na praznik Lurške Matere božje smo se poslovili od Marije Dolenčeve. Dočakala je nad 90 let. Tiho, skoraj neopazno je odšla iz naše solzne doline. Ni želela nobene slovesnosti ob pogrebu, ker je hrepenela po življenju v polnosti pri Bogu.
A hvaležnost ne more mimo vsega dobrega, ki ga je pokojnica naredila za časa življenja med nami. Predvsem smo hvaležni za njeno močno vero sredi težkih preizkušenj, ki jih je bila deležna. A prav trpljenje jo je ohranilo svežo v razumu in srcu vse do konca, kar je dobivalo izraz /lasti v materinski povezanosti s sinom in njegovo družino, s sorodniki ter s sosedi. Veliko je brala in molila. Znala je presojati in trezno svetovati ter krepiti za življenje.
Cerkveni pevski zbor je posebej izrazil čustva zahvale vseh faranov s slovesnim petjem. Sam se ji iz vsega srca zahvaljujem tudi za vso njeno veliko radodarnost do domače cerkve in do vseh pomoči potrebnih. Sinu Pepiju, ki ni mogel na mamin pogreb, in vsem njegovim izrekamo iskreno in prijateljsko sožalje. Obenem želimo zdravja! - Župnik
Ferluge
Lurška Mati božja, ki varuje vas in cerkvico, je za praznik zbrala veliko tukajšnjih faranov. Tudi od drugod so prišli. Petje pri bogoslužju so v glavnem vodile izkušene pevke od Banov.
Cerkev sama pa je potrebna temeljitega popravila. Toda k njej bi spadali še drugi piostori za vsestransko versko in kulturno delovanje, zlasti za otroke in mlade. S tem bi vse delo lahko bolje začrtali. Tudi športno. O tem smo si že izmenjali nekaj misli. Dobre volje ne manjka. Izkušnja celo potrjuje, da je z združenimi močmi in z udarniškim delom mogoče marsikaj narediti. Ker smo stopili v trideseto leto, odkar so vaščani uredili sedanji bogoslužni prostor, bi lahko ta jubilej kronali s primernimi prostori te središčne točke naše vasi. - žpk
Boršt
Obdobje 1947-1987 je nekak mejnik v kroniki borštanske župnije, saj je tudi 40-let-nica prihoda prvih šolskih sester v Boršt. Poslalo jih je provincialno vodstvo v Trstu.
Sedaj že pok. s. Mamerta Kobal in s. Tarcizija Valenčič sta bili prvi na tej novi postojanki. Pok. Marija Jančar vd. Mu-čič jim je podarila hišo pod pogojem, da ji nudijo vso oskrbo in bolniško nego do smrti. Umrla je v 92. letu starosti.
Prvotno je bila vsa lastnina Jančarjeve zapisana na tržaško škofijo. Na pobudo pok. msgr. Salvadorija pa je postala novi dom šolskih sester, v velik blagoslov in splošno korist župnijske skupnosti v Borštu. Z velikim tiudom so stavbo prenovile v sodobne prostore: hišno kapelo, prostorno dvorano in vrtec.
Prva povojna leta so potekala v negotovosti. Vzdušje je bilo nemirno, kakor povsod v tisti dobi. Ljudje niso imeli prave predstave o dejavnosti sester. Ob odkritju njihove dobrote in ljubezni pa so jih kmalu vzljubili.
Avgusta 1947 se je pričel otroški vrtec, ki mu je bila duša s. Tarcizija. Še danes deluje kot učiteljica in vzgojiteljica. Bil je to prvi vrtec, ki je bil ustanovljen v Borštu na tržaškem ozemlju pod upravo ustanove Onairc. Obiskovalo ga je do 30 otrok.
S.	Tarcizija z njej prirojeno nadarjenostjo uči igre, petje in deluje na raznih področjih: skrbi za krasitev cerkve, nudi pomoč bolnikom in ostarelim.
V Slomškovem domu v BAZOVICI bo v nedeljo 22. februarja ob 17. uri
PREŠERNOVA PROSLAVA
Nastopita otroški zbor »Slomšek« pod vodstvom Norine Dobrila ter svetoivanski pevski zbor, ki ga vodi Andrej Pegan; slavnostni govor bo imel prof. Tomaž Simčič, mladina pa bo recitirala odlomke iz naših pesnikov in pisateljev.
Ob njeni 40-letnici se priljubljeni s. Tar-ciziji prisrčno zahvaljujemo, ji čestitamo ter iskreno želimo, da bi doživela tudi zlati jubilej.
Mačkolje
V nedeljo 8. februarja je v Mačkoljah umrla v 90. letu življenja Ivana Ivančič vd. Smotlak. Rodila se je v Gabrovici 22. decembra 1897, poročila pa v Mačkolje, kjer je bila vsem znana po svojem skromnem življenju, dobroti do vseh ljudi, posebej pa do Cerkve in duhovnikov ter zvesti molitvi. Otrok ni imela, zato je toliko bolj skrbela za vso veliko družino, ki je najprej domača župnijska skupnost in končno vesoljna Cerkev.
Tudi uro pred sv. mašo in več je bila v cerkva na straži pred navzočim Gospodom in molila za domačo vas, za duhovnike, za vso Cerkev. Več let je kuhala nekdanjemu domačemu župniku dr. Stanku Janežiču, poklonila je zemljišče, kjer je zgrajen župnijski dom, vedno je rada darovala za lačne, za misijonarje, za katoliški tisk...
Hvaležni za njen zgled preprostega in ponižnega življenja, za njene molitve in dobra dela, smo jo župljani pokopali v sredo 11. februarja. Kot je že bilo zapisano v njeni osmrtnici, naj njena ponižnost, dobrota in predvsem zvesta molitev še dolgo svetijo sorodnikom in vsem vaščanom. Njena priprošnja iz nebes pa naj podpira domačo župnijsko skupnost in vse napore slovenskih duhovnikov, za katere je še in bo še molila. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, pokojni pa želimo srečo nebes. - Župnik
IZ KANALSKE DOLINE
Zadruga »Ojstrnik«
V zadnjih dneh prejšnjega leta je mei nami nastala nova organizacija. Zbralo s je namreč potrebno število ljudi in pre< notarjem ustanovilo zadrugo z omejem odgovornostjo (Cooperativa a responsabi lita limitata). Ker ima nova zadruga na men delovati zlasti v Kanalski dolini, s je nadela ime po hribu Ojstrniku, ki kra ljuje nad Žabnicami in Ukvami in ju lc čuje od Ziljske doline na koroški strani
Prvi namen zadruge je ta, da odkupi de zemljišča in stavbo, ki se nahajata v 2ab nicah, v neposredni bližini koče sv. Jože fa. Kot znano, je ta koča sedaj last Ka toliškega tiskovnega društva (KTD), dal p: jo je zgraditi msgr. Fr. Močnik za potrebi mladine. V vseh letih, ko so razne skupini zahajale v to kočo, je bil vedno velik pro blem pomanjkanje prostora v koči in izvei nje. Zdaj bo to urejeno z novimi nakupi uprava koče in novega objekta, ki je las zadruge Ojstrnik, ostaneta namreč v tesn povezavi.
Načrti zadruge pa so seveda širši, ko je zapisano tudi v njenih pravilih. Pred vsem misli odbor zadiuge popraviti stare štalo, ki stoji v neposredni bližini koče v pritličju naj bi bil večji zbirni prosto] za potrebe skupin, v prvem nadstropju pe več sob; te sobe naj bi bile na voljo čla nom zadruge za poletne in zimske po čitnice. Vsi ti načrti so seveda odvisni oc finančnih sredstev, ki jih bodo člani za druge uspeli zbrati za ta namen.
Namen odbora nove zadruge je, da raz širi krog članov. Posamezniki lahko ol vsakem trenutku postanejo člani (če ima jo za to pogoje); dovolj je, da naslovijc prošnjo na odbor zadruge. Zelja odbora je, da v Zabnicah ustvari prijetno in uporabno strukturo, kamor bodo lahko zahajali na počitnice posamezniki, družine in skupine (skavti, športna društva, pevski zbori ipd.).
Informacije o zadrugi in o možnosti za pristop lahko dobite v Katoliški knjigarni (upravitelj Mauro Leban).
Kdor pristopi k novi zadrugi, nudi pomoč nadvse koristni pobudi, sodeluje pri reševanju narodnostnega problema v Kanalski dolini in končno, dobro naloži svoj denar.
Kdor ni čistega srca, ne more doumeti Boga. Kolikor čistejši je kdo, toliko bliže je Bogu. (Mahat-ma Gandi)
Planika št. 4 OBVESTILU
Večer slovenske kulture v Katoliškem domu
V vrsto proslav ob Dnevu slovenske kulture, ki so se zvrstile po celem slovenskem kulturnem prostoru, moramo prišteti tudi večer v Katoliškem domu v četrtek 12. februarja. Zveza slov. katol. prosvete je za to priložnost povabila v goste pesnika Aleksi j a Pregarca in dekliški zbor iz Sovodenj. Kljub slabemu vremenu se je mala dvorana napolnila, saj smo še mnogi, ki znamo ceniti našo kulturo.
Večer je s pozdravi začela dr. Marilka Koršič Čotar, ki je tudi napovedovala ves program. Za njo so sovodenjska dekleta, vsa mlada in prikupna v svojih oblekah, zapela Luna sija in nato še dve pesmi.
Za tem uvodom je pesnik Aleksij Pregare najprej spregovoril o pomenu slovenskega kulturnega praznika. Začel je:
»Dejal bi, da ni lahka naloga sprejeti težo takšnega bremena kot je nocojšnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika; ta praznik je ogledalo nečesa, kar ne more biti izkrivljeno, ne more in ne sme. Kajti dolgo obdobje našega osveščanja mora le dobiti pečat, ki je za vse čase neizbrisen. To je naš narodni praznik, katerega istovetimo s smrtjo pesnika Fianceta Prešerna, in če bi tudi njegovim pesmim ne botrovala neuslišana ljubezen Primicove Julije ali smrt prijatelja Matije Čopa, bi si pač morali poiskati kak drug pomemben dogodek, ki bi povezoval našo usodnost.
Toda ne glede na to, ker sem (nevredni) ubral pot po Prešernovih sledovih, bi si verjetno Slovenci izbrali spet tak datum, ki bi imel predznak kulture. Kajti vse je minljivo; solze vojn, nasilja in prisile se z izhlapevanjem generacij izsušijo, bes in maščevanje si v sosledju obdobij natikata nova in nova obličja, obstanek in oplajanje nam zagotavlja le živ zgodovinski spomin, ki je še toliko bolj čvrst, če je zapopaden v brezčasovnem duhu narodne kulture...«
Še dalje je Pregare razvijal svoje misli o Prešernovem dnevu in slovenski kulturi, da je zaključil: »Ne odvrzimo in ne zametujmo vsega, kar ni rimano, ker ni na prvi pogled lepo; če gremo stvari do dna in če izluščimo tisto, kar je količkaj koristno, je tudi naša doba plodna. Shakespeare pravi, da smo iz take snovi kot sanje. V neki svoji pesmi pa pravim: "Toda če sanj ni, ni nebes".«
Da je tudi naša doba kulturno plodna, se je kmalu pokazalo, ko je prof. Ester Sferco predstavila zadnji dve Pregarčevi pesniški zbirki in sicer »Temelji mojega vrta« in »Duh po apnencu«. Prva je bila tiskana v Sloveniji leta 1985, druga je izšla v Trstu leta 1986. Ko prebiramo te pesmi, vidimo, da niso rimane. To niso ne Gregorčičeve poezije ne Župančičeve ali Murnove. Pregarčeve pesmi so izraz naše dobe, današnjega sveta in današnje družbe, ki je v svojem ritmu življenja vedno na begu, v svoji notranjosti pa razrvana, iščoča sebe in svoj smisel. Npr.: »Ne vem za klin / da bi pritrdil nanj meglic ponjavo / da bi pod njo razgalil nič iskani / nič ki vzbuja dvom da nič je nič / ker nič je črv razuma / je brv za onkraj uma« (Nič).
Avtor sam je predstavitvene besede osvetljeval z branjem iz svojih zbirk. Morda je res, da pesmi sodobnih pesnikov na prvi pogled niso lepe, tj. niso pevne, toda če izluščimo njihovo sporočilo, njihovo misel, ugotovimo, da je tudi naša doba plodna, kulturno plodna.	(r+r)
Iz delovanja zbora »L. Bratuž«
V petek 6. februarja je bila v Katoliškem domu prva redna seja novoizvoljenega odbora mešanega zbora »Lojze Bratuž«. Glavna točka je bila porazdelitev funkcij odbornikov. Po krajši debati je bila za predsednika potrjena Franka Žgavec, podpredsednik Dario Brajnik, tajniške posle je prevzela Aleksandra Kosič, blagajnik Danijel Colar, Anki Černič je bila poverjena skrb 7d tisk, za organizacijo bosta skrbeli Nadja Cotič in Zdenka Kovic, v nadzorni odbor pa sta izvoljena Niko Klanjšček in Alek-
sander Kosič. Član odbora je tudi dirigent zbora prof. Stanko Jericijo.
Sledilo je načrtovanje programa za to sezono. 15. febr. smo sodelovali pri proslavi v spomin na 50-letnico smrti Lojzeta Bratuža, po katerem zbor nosi ime. Pripravljamo se tudi na snemanje pesmi za ploščo skladb na Gregorčičevo besedilo; zbor bo nato sodeloval na reviji Primorska poje, jeseni pa se bo verjetno udeležil deželnega tekmovanja »Corovivo«, ki ga prireja pevsko združenje Seghizzi. V načrtu je tudi koncert, ki ga bomo pripravili, v sodelovanju s kakim drugim zborom, v počastitev Lojzeta Bratuža.
Sovodnje
Seja krvodajalcev 11. febr. v Kult. domu.
Vodil jo je predsednik Branko Černič. Po njegovih uvodnih besedah je tajnica sekcije Marinka Batič poročala o 18-urnem tečaju, ki bo v prostorih KD Skala v Gabi j ah ter bo obravnaval nego bolnikov in ostarelih na domu. Tečaj je v celoti pripravil Rdeči križ iz Ajdovščine v okviru sodelovanja, ki že nekaj let plodno poteka med obema skupinama. Vodila ga bo medicinska sestra (pričel se je v torek 17. februarja), obsegal pa bo pet predavanj. Podrobnejše informacije daje sama tajnica, tel. 882043.
Veliko je bilo na omenjeni seji govora o novi bolezni, AIDS imenovani. Z njo bo verjetno prizadeto tudi krvodajalstvo. Zato bo sovodenjska sekcija v aprilu priredila predavanje, ki bo prav v zvezi s tem problemom. Predavatelj bo iz Ljubljane. Podobna predavanja naj bi se, po mnenju prisotnih, vršila tudi ob pomoči društev po vaseh in v društvenih prostorih.
Občni zbor sekcije naj bi bil v marcu. Odbor je predložil svoja imena, ni pa rečeno, da morajo obveljati. Člani jih lahko poljubno spremenijo, ko se bodo udeležili občnega zbora. Sledil je razgovor o družabnem večeru in o izletu, ki ga društvo priredi vsako drugo leto za člane in njihove družine.
Zadnja točka seje je bila posvečena desetletnici obstoja sovodenjske sekcije. Govorilo se je o okvirnih pripravah za proslavo in o kulturnem programu na prireditvi. Navzoči člani so poverili odbor, da izdela primemo plaketo grba za društvo. Proslava naj bi bila v letošnjem oktobru. - R. D.
uiohui
Februarska številka Planike v uvodnem članku spomni na ustanovitelja skavtizma Baden Powella. Iz članka goriškega skavta je razvidno, kako je ta mož večino svojega življenja posvetil mladim. Neukrotljivi Medved nas opozarja, naj bomo bolj tenkočutni do naših ljudi, živahna lisica in vod Bobrov iz Gorice sta pripravila intervju s člani veje v. v. in z načelnikom organizacije Močnim bobrom. Ob zaključku meseca katoliškega tiska smo se pogovarjali z odgovornim urednikom Katoliškega glasa msgr. Fr. Močnikom. Prizadevni Gams nas z novelo popelje v Jernejev svet, poln duševnih težav. Sledi misel od Dnevu slovenske kulture za naslovom: Bral sem, da je danes Dan Slovenske kulture. To številko zaključi poročilo o raziskavi o Krasu, ki jo je pripravil vod Taščic iz Štandreža. čeprav je v publikaciji nekaj jezikovnih napak, je glasilo go-riških skavtov res vredno, da se ga vzame v roke. - Delavni medved
Kamenčki
VODSTVO SLOV. GORIŠKIH SKAVTOV
vabi starejše člane in prijatelje na srečanje
z Duškom Jelinčičem
v torek 24. februarja ob 20,30 v mali dvorani Katoliškega doma.
Zahvala
Rajonski svet v Podgori, tudi v imenu vseh domačih društev in ustanov, ki so bile. v pripravljalnem odboru, se toplo Zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali na prireditvi v počastitev 50-letnice smrti mučenika Lojzeta Bartuža. Posebna zahvala gre govornikoma prof. Albinu Sirku in Silvinu Polettu ter dr. Oskarju Simčiču, vsem nastopajočim kulturnim skupinam, še posebej šolarjem, sredstvom množičnega obveščanja, in vsem, ki so v nedeljo prišli v Podgoro, ter v ponedeljek na glavno goriško pokopališče.
Spori:
ODBOJKA - D LIGA
Vecchia Pall. - Soča Sobema 2 : 3
(15:4, 6:15, 15:12, 13:15, 11:15)
Z odločnostjo in željo po zmagi je Soča Sobema v soboto 14. febr. premagala neposrednega tekmeca za obstoj v ligi, Vecchia Pallavolo iz Trsta. Tekma je bila na dobri ravni, ker sta obe ekipi v zadnjem času znatno izboljšali svojo igro. Ferfolja, Soban, Antonič in Kovic so bili izmed naših najučinkovitejši. Soča se zdaj nahaja v ugodnem položaju, da se reši, vendar si ne sme več dovoliti nerodnih napak. - P.T.
SZSO-SGS sporoča, da je izlet na sneg, napovedan za 22. t.m., prenesen na nedeljo 8. marca. Vpis do 28. februarja.
Veselo pustovanje v Katoliškem domu bo v soboto 29. februarja za vejo v. v. in i. v. v prvem stegu goriških skavtov. Poleg drugih novosti bodo velike igre na kom-pjuterju; začetek ob 15. uri. Vabljeni tudi starši in prijatelji naših skavtov.
Liber intentionum je znova naprodaj v Katoliški knjigami v Gorici.
SZSO - Trst vabi vse svoje člane vej I/V in R/P, da se v popolnem kroju udeležijo praznovanj ob Dnevu spomina, ki bodo v soboto, 21. februarja. Ob 16,30 se zberemo v dvorani v ul. Risorta 3, kjer bomo predvajali diapozitive o Baden-Po-vvellovem življenju. Ob 17,30 pa se skupaj z italijanskimi skavtskimi organizacijami Cngei, Agesci, Scout d’Europa, Amis in Assoraider pomaknemo v sprevodu z baklami od Sv. Justa do trga Unita. S seboj naj vsakdo prinese pesmarico. Zaželene so tudi kitare.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 23. febr. ob 20.30 gostoval arheolog Stane Gabrovec. Govoril bo o pomenu prazgodovine za slovensko zgodovino in kulturo.
Pristranske sodbe
V soboto 14. februarja ob 8.30 sem po tržaškem radiu poslušal ocene nekaterih novejših knjižnih izdaj. Tako je prof. Jože Pirjevec ocenjeval knjigo Alojza Rebule »Vrt bogov«, ki jo je izdala Slovenska Matica v Ljubljani. Gre za dnevnik iz mesecev, ki jih je pisatelj s svojo ženo preživel v Kanadi.
Pirjevec pohvali Rebulo in knjigo, moti ga pa, da pisatelj opisuje samo srečanja Z ljudmi, ki so zapustili Slovenijo ob koncu vojne, torej srečanja z begunci. A se ne ustavi samo pri tej ugotovitvi, ki bi bila končno sprejemljiva. Spusti se v dolgo nadaljevanje, ki nima nič opraviti z oceno knjige. Obsoja ljudi, ki so nasprotovali Osvobodilni fronti in se tudi borili proti partizanom ob pomoči okupatorjev.
Prof. Pirjevec kot zgodovinar gotovo pozna dejstva, ki so privedla do tako tragičnega stanja. OF je sprva žela splošno simpatijo, dokler se niso pokazali pravi nameni partije: popoln prevzem oblasti in sicer po sovjetskem vzorcu. Začeli so likvidirati vse, ki so ali ki bi mogli nasprotovati temu cilju. V taki stiski pa vsakdo sprejme pomoč, pa naj pride od kogar koli. Partija je s svojim ravnanjem prisilila ljudi k samoobrambi. Vprašanje je tudi, koliko držijo Pirjevčeve sodbe o nezrelosti ljudi v Sloveniji, ki so se dali zapeljati zmotnim voditeljem. Pirjevca moti domobranska prisega Hitlerju. Tudi mene moti. A vedeti moramo, da v tem primeru ni šlo za pravo prisego, saj Hitler Boga ni poznal. In domobranci te prisege niso jemali resno. Služi pa izvrstno, da se meče blato nanje.
Za zaključek povem le to, da človek, ki je sam osebno doživljal dogodke med sovražno okupacijo v Sloveniji, sodi, da so Pirjevčeve sodbe vsaj enostranske, če ne celo krivične.
Poslušalec
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA V GORICI vabi v nedeljo 22. febr. ob 16. uri v Katoliški dom v Gorici na
EKUMENSKO PROSLAVO
Nastopi ekumenski zbor iz Tolmina; govor bo imel dr. Stanko Janežič: »Slovenski evangeličani«. Sledi predavanje diapozitivov z ekumenskih potovanj in potovanja Katoliškega glasa po Sardiniji in Korziki.
SSG - Trst uprizori igro »Riba za štiri« v petek 20. febr. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Isto gledališče bo predvajalo delo Miha Mateta »Široka usta« v soboto 21. febr. ob 20.30 v Kult. društvu P ovte-Kolonkovcc.
PD Mačkolje vabi na predavanje o mamilih. Govoril bo Lojze Zupančič, ki bo predvajal tudi film o tem problemu. Predavanje bo v torek 24. febr. ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljali.
PD Mačkolje vabi na Finžgarjevo igro »Veriga« v izvedbi dramske skupine SKPD Sedej iz Števerjana v nedeljo 22. febr. ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljali.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ivanka S. ob 10. obletnici smrti prof. Ubalda Zalatea 100.000;
C. Z , Geriča 10.000; Rafaela Ferfolja 10.000;d. Francka Barba v spomin pok. Ivanke Ceglar 15.000; Ljudmila Batič v spomin na sestro Marijo Kralj 10.000; Marija N., Trst 10.000; N. N., Koroška 10.000; Terezija Knez 18 000; žena Anastazija ob četrti obletnici smrti Vincenca Antoniča 20.000; Franc Gaber, ZDA 25.000; Marjeta Černič 18.000; Amalija Miklavič 18.000; Franc Kete 18.000.
Za katoliški tisk: Ana Vicchi ob drugi obletnici smrti Anke Trojer 18.000; dramska skupina PD Štandrež 50.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 50.000; N. N. 40.000; F. P. 50.000; N. N. 100.000; Marijina družba 40.000; N. N. 100.000; N. N. 50.000 lir.
Za Pastirčka: Jadviga in Maks Komac v spomin na dragega sorodnika L. Bratuža 20.000; Viktor Prašnik ob 50. obletnici mu-čeniške smrti istega 30.000 lir.
V počastitev spomina L. Bratuža ob 50-letmci njegove smrti: J. Č., Gorica za Katoliški glas 50.000, za Katoliški dom 50.000 in za slovenske misijonarje 50.000 (skupno
150.000 lir).
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: N. N.
200.000 lir.
V spomin na društvo »Jez« v Višnjeviku (Goriška Brda), ki ga je leta 1923 obnovil skupaj z učiteljem Kramarjem pok. Lojze Bratuž, daruje ob 50. obletnici Bratuževe smrti Hema Sirk s Plešivega za katoliški tisk 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Terčič vd. Klanjšček ob pogrebu 100.000; N. N. 60.000; N. N. 50.000; N. N. 30.000; N. N. 30.000 lir.
Za novi klavir v Števerjanu: Marčelo Humar 100.000; N. N. 100.000; skupina učiteljev-kolegov 80.000; svojci ob prvi obletnici smrti Ivana Koršiča 50.000; Ana Valentinčič v spomin na pok. moža ob drugi obletnici smrti 50.000; N. N. 50.000; N. N.
10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: ob blagoslovu hiš v Kamnolomih 2.200.000 (za kapelo); Olga Caharija 100.000; Slavec 50.000; P. ob 25. obletnici poroke 200.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: druž. Škabar v spomin pok. Mirkota 15.000; Majda in Hadrijan v spomin istega 20.000; N. N. 15.000; Nino M. 14.000; N. N. 15.000; Jožko N. 2C.000; druž. Spada 15.000; Marija N.
15.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Zora Hrovatin namesto cvetja na grob Marije Dolenc 10.000; Hrovatin 15.000; Frida Žerjal v spomin na Marijo in Marija Dolenc 40.000; Ivanka Dolenc v spomin na svakinjo Dolenc 25.000; dr. Drago Gantar v spomin na ženo Heleno 100.000; druž. Starc 10 000; Danila Vidau v spomin na Marijo Dolenc 20.000; Pepka Dolenc v spomin na svakinjo Marijo 100.000; Sander in Nadja v spomin na teto Iko 50.000; Jole Daneu namesto cvetja na grob Marije Dolenc 50.000; Pepi in Majda Hollstein v spomin na mamo in taščo Marijo 200.000; Lina Kerpan 10.000; Štefanija, Marija in Drago v spomin na sosedo Marijo Dolenc 60.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Štefanija Kalc-Pic-koteva 50.000; Dora Živic v spomin očeta Ivana 200.000; Marija Drejčkova 10.000; Valerija Grgič 40.000; Marija I.ebanova 36.000; Silvana Ražem 8.000; N. N. 100.000; v spomin Danila Ugrina 20.000 lir.
Za obnovo dvorane v Bazovici: Marica Dolenc v spomin Marije Čufar 18.500; Marija Faksetova v spomin Marije Štefanove 50.000; Marija Petračeva 20.000 lir.
M MA
Spored od 22. do 28. februarja 1987 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. Mladinski oder: »Pozor, črna marela!« Četrti del. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14/*5 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in Silvijem Kobalom. 16.00 Športne novice. 17.30 Prenosi z naših prireditev, telefonski razgovori in nagradno tekmovanje s poslušalci.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Janko Furlan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Č. šiškovič in pianist I. Lazko. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka; prehrana.
14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim.
16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna ki onika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljara. 18.00 G. Laenen: »Atmosfere, diapazoni«. Radijski igra.
Sreda: 8.10 Poti do branja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: strupi ali zdravila; notranja stiska človeka. 14.20 Srečanje oktetov Primorske. 15.00 Križem-kraž! 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni odmevi.
četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.1.0 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Moški zbor »Kammer-chor Hausen« iz Oberhausna. 18.00 Spomini Alojza Zidarja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Spoznavajmo naš mali, nevidni svet; ščedensko narečje. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Mladinski zbor iz Maribora. 11.30 Bio-vrt; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči? 14.30 Drugi program.
17.10 Mladi izvajalci. 18.00 A. Rustja: Kraški pust.
★
Cvetka z radijskih športnih poročil
Ponovno sem slišal, da je združena ekipa Meblo igrala proti moštvu tega in tega kraja. Dekleta Mebla gotovo ne igrajo proti moštvu, ampak z žensko ekipo.
Za CPZ - Opčine: N. N. v spomin na mamo 100.000; Sandro in Nadja Žerjal v spomin na teto Marijo 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Anita Ferluga v spomin na očeta Romana 10.000.
Ob smrti Antonije Maligoj vd. Saksida: Franko z družino namesto cvetja na grob za slovenske misijonarje 150.000 in za Marijin dom v Rojanu 150.000; sestra Marija za Marijin dom v Rojanu 30.000; Olga Konec za slovenske misijonarje 100.000; Rafaela Ferfolja za uboge 20.000; druž. Ferfolja za Sklad Mitja Čuk 50.000 lir.
Za slov. Vinc. konf. pri Sv. Ivanu v Trstu: N. N. 100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: druž. Felicijan namesto cvetja na grob Danijele Gerdelič 20.000; Mery Keber ob obletnici smrti moža Lina 40.000; druž. Berdon v spomin pok. matere Angele 40.000; Valerija Mohorovičič 15.000; Marija Žuljan 10.000; Dorina Komar 30.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Rafaela Ferfolja 10.000 lir.
Za Marijin dom, ul. Risorta 3, Trst: Marija Parenzan 50.000 lir.
Za cerkev v \la£koljah: Angela Kolarich ob smrti Ivane Smotlak 20.000 in Jožefa Slavec 10.000 lir.
Za popravilo stare cerkve pri Sv. Ivanu v Trstu: druž. Bareto v spomin na predrago mamo Santino 50.000 lir.
Za lačne po svetu: Nada G. v spomin pok. Marije Bratina in pok. Stankota Koron 20.000; N. N., Sovodnje 45.000 lir.
Za potrebne: Violetta Reni 60.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: Ana Štekar 50.000; N. N. v spomin na Marijo Dolenc 50.000 hr.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k
temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo