občinsKi__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 30. IX. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 13
I I I
I I J
Pepca Kardelj na obisku v Trzinu
V sredo 18. septembra je obiskala Osnovno šolo Edvard Kardelj v Trzinu tovarišica Pepca KARDELJ.
Tovarišico Pepco so sprejeli predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, predsednik OK SZDL Miro Ukmar ter direktor šole Franc Brečko. Na sprejemu so bili navzoči tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Trzina in delavci ter učenci osnovne šole. Po kratkem kulturnem programu so si navzoči ogledali prostore kjer poteka pouk. Tovarišica Pepca Kardelj je bila predvsem navdušena nad moderno opremljenimi kabinetnimi učilnicami za tehnični pouk, fiziko in računalništvo ter zobno ambulanto. Ob koncu svojega obiska je učencem zaželela, da se v novi in sodobno opremljeni šoli dobro počutijo in si nabirajo znanje za svoje bodoče delo in življenje.
I I I I 1 I 1 I
Papirniški praznik
Pred dnevi je obiskala novo trzinsko šolo Edvarda Kardelja tovafišica Bepca Kardelj. V spremstvu predstavnikov SO Domžale, DPO in ravnatelja Franca Brečka si je ogledala tudi kabinet za računalništvo (na sliki).
I I
I
I 1 i I 1
I
m
I 1 I I 1 I
		^^^^^^ '^'^^
HH| >11		
		Na svečani seji delavskih svetov Papirnice Količevo so podelili tudi odlikovanja in priznanja delavcem. Na sliki: direktor tovarne Mitja Mez-gec. 0 prireditvi bomo obširneje poročali v naslednji številki.
Dobra polovica leta je za nami in gospodarstveniki so že pregledali ter ocenili rezultate letošnjega poslovanja. Obravnava gospodarjenja je tudi osrednja točka prvega jesenskega zasedanja skupščine.
Ugotoviti moramo, da kljub vlaganju velikih naporov v organizacijah združenega dela ter prizadevanju drugih dejavnikov v občini v globalu planskih obveznosti, ki so predvidevali 4 % realno rast družbenega proizvoda ob pospešenem vključevanju v mednarodno menjavo, v občini v tem obdobju nismo docela uspeli izpolniti. Največja odstopanja od predvidenih rasti se kažejo pri industrijski in kmetijski proizvodnji, pa tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino.
Industrijska proizvodnja v večjih organizacijah združenega dela manjša
Po resolucijskih predvidevanjih naj bi v letošnjem letu proizvodnja rasla za 4—5 %, vendar pa ugotovljeni rezultati na polovici leta kažejo, da je bila industrijska proizvodnja za 5 % manjša kot v enakem obdobju lanskega leta. Na zmanjšanje obsega je vplivala predvsem nižja proizvodnja v nekaterih večjih organizacijah združenega dela kot so Lek, Induplati,
Papirniški praznik. Delavci Papirnice Količevo so v teh dneh praznovali troje jubilejev: 60 let ustanovitve tovarne, 50 let od stavke papirničarjev ter 40 let osvoboditve. Na slavnostni seji vseh delavskih svetov je spregovoril tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine.
Univerzale, Tosama in Toko. Stanje zalog je bilo na polovici leta nekoliko ugodnejše kot v juliju preteklega leta, saj so bile te za 3 % manjše kot v preteklem obdobju. Fizični obseg prodaje gotovih proizvodov se je povečal za 1 %, nizka rast prodaje pa je prav gotovo posledica nagle rasti cen v lanskem in letošnjem letu ter zmanjševanju kupne moči prebivalstva. Omenimo pa naj dobre proizvodne rezultate v delovni organizaciji HELIOS.
Prodaja kmetijskega blaga nekoliko slabša
Težave ima tudi kmetijska proizvodnja. Prodaja kmetijskega blaga organizacij združenega dela s področja kmetijstva je bila glede na enako lansko obdobje nominalno sicer za 30 % večja, ob upoštevanju rasti cen pa je prodaja za 1 % manjša. Na manjšo prodajo je vplivala predvsem za 6 % manjša prodaja mesnatih prašičev, ki predstavlja v strukturi skoraj 80% skupne prodaje kmetijskega blaga v občini. Povečala pa se je prodaja prašičev za pitanje in pleme. Odkup od zasebnih kmetovalcev je bil dosežen v višini 305 milijonov dinarjev in je realno za 2 % večji kot v lanskem enakem obdobju. Na večji odkup je predvsem vplival večji odkup svežega mleka ter tehničnega in celuloznega lesa. Zmanjšal pa se je odkup mladega pitanega goveda in sicer za 3%.
Izvoz večji kot v lanskem obdobju
Kljub večjemu skupnemu izvozu, kot smo ga dosegli v lanskem obdobju,   resolucijska predvidevanja, po
katerih naj bi se izvoz povečal za 14 % niso bila v celoti dosežena, saj je bil ta večji le za 9 %. Najbolj se je poveča! y socialistične države in sicer za 17%, medtem, ko je bil izvoz v razvite zahodne države večji za 11 %. Ker sta delovni organizaciji HELIOS in TOSAMA močno zmanjšali izvoz v države v razvoju, se je ta zmanjšal kar za 17 %.
- Izvoz na konvertibilno območje se je povečal za 2 % in je predstavljal 63 % skupnega izvoza, največji izvoz na omenjene trge pa so dosegle delovne organizacije LEK, PAPIRNICA in SLOVENIJALES.
Uvoz je bil za 8 % manjši kot je bilo to predvideno v resoluciji, kar 96 % uvoza pa prestavljajo surovine in repromateriali inje bil uvoz opreme le minimalen. Kot posledica prizadevanj organizacij združenega dela za manjšo uvozno odvisnost od konvertibilnih trgov je tudi zmanjšanje deleža uvoza iz razvitih zahodnih držav v korist socialističnih držav. Ta delež se je iz 63 % v preteklem obdobju zmanjšal na 58 %.
Zunanjetrgovinska bilanca občine izkazuje 1907 milijonov dinarjev več izvoza blaga od uvoza surovin in repromaterialov, pokrivanje uvoza z izvozom pa je znašalo 143 %.
V trgovini in družbenem sektorju gostinstva promet nekoliko manjši
V trgovini na drobno so v prvi polovici zabeležili sicer za 68 % večji promet, toda ob upoštevanju porasta cen je bil promet zmanjšan za 6 %.
Tudi v družbenem sektorju gostinstva se je realni promet zmanjšal za 4,5 %. V strukturi posameznih vrst gostinskih storitev se je zmanjšal delež alkoholnih in brezalkoholnih pijač na račun povečanja deleža hrane in napitkov ter tobačnih izdelkov.
V turističnem prometu je bilo v prvi polovici leta število gostov za 17 % večje kot v enakem obdobju lanskega leta. Število nočitev se je povečalo za 14 %, na kar je vplivalo za 38 % več nočitev tujih gostov, medtem ko se je število nočitev domačih gostov povečalo za 11 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sprejem pri predsedniku SO Domžale Karlu Kušarju
Pred dnevi so v Skupščini občine Domžale pripravili sprejem za tri družbenopolitične delavce, ki so v preteklosti s svojim delom mnogo doprinesli k razvoju občine. Predsednik SO Domžale Karel Kušar je tako sprejel Borisa Liebra, Janka Torellija in prof. Milana Flerina, ki je v minulih dneh praznoval 70-letnico. Tov. Liebru se je v imenu SO Domžale in družbenopolitičnih organizacij zahvalil za-opravljeno delo s spominskim darilom, Janko Torelli in prof. Milan Flerin pa sta prejela spominsko plaketo občine Domžale.
Prof. Milan Flerin
Prof. Milan Flerin je te dni dopolnil sedemdeset let svojega življenja. S svojo aktivnostjo bo na številnih področjih dela ostal zapisan v kronikah Domžal in občine, saj je njegovo ime povezano s področjem vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in športa, gospodarske propagande in obveščanje delovnih ljudi in občanov.
V predvojni Jugoslaviji je stal v vratih nogometnega kluba „Domža-
ljenju" in kot predsednik Sklada za izgradnjo in obnovo šol je usmerjal solidarnostno zbrana sredstva v izgradnjo šol v Blagovici, Domžalah, na Rojah, v Mengšu in Dobu.
In še z nekim področjem je povezano ime Milana Flerina. To je področje obveščanja in informiranja delovnih ljudi in občanov. Ustanovitev Zavoda za gospodarsko propagando je pogojevala tudi misel na kakšen način čimbolje informirati delovne
le", v povojnih letih je bil eden izmed tistih telesnokulturnih delavcev, ki so bili nosilci razvoja TVD Partizan, delovanja njegovih številnih sekcij in ki so veliko prispevali k graditvi športnih objektov v Domžalah, med njimi velja omeniti nogometno igrišče in kopališče.
Drugo področje je področje vzgoje in izobraževanja. Kot ravnatelj nižje gimnazije in kasneje I. osnovne šole, sedanje Osnovne šole Šlandrove brigade, ter nekdanje Vajeniške šole, se je zavedal velikega pomena vzgoje in izobraževanja in delovanja posameznih organov na tem področju. Mnoga njegova prizadevanja za razreševanje te pomembne dejavnosti so prišla do izraza v Temeljni izobraževalni skupnosti, kjer so dozorevala spoznanja o pomenu sodobne šole in kjer so se pred 1969. letom začele razprave o izgradnji novih in adaptaciji starih šol. Kot predsednik TIS je bil sooblikovalec zasnove programov za referendum za prvi in drugi samoprispevek v občini, bil je tisti, ki je zagovarjal še danes jasno stališče „vsem otrokom omogočiti približno enak start v živ-
ljudi in občane o delu in življenju v občini in kako preko občinskega glasila voditi široke razprave o gospodarskih in družbenih usmeritvah razvoja posameznih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote. Zamisli so postale konkretne 5. novembra 1962. leta, ko je izšla prva številka OBČINSKEGA POROČEVALCA, kot osrednjega glasila Občinskega odbora SZDL, katerega glavni in odgovorni urednik je bil vse do leta 1974. Več kot dve desetletji je bila vsebinska zasnova našega glasila takšna, kot je bila osvojena na prvih sestankih uredniškega odbora in široko verificirana v različnih organih Socialistične zveze. Glasilo, ki je v začetku bilo povezano samo z nekaterimi okolji, je danes kljub mnogim medijem javnega obveščanja ostalo osrednje glasilo, ki ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini. Janko Torelli
Tovariš Janko Torelli je kot prosvetni delavec trajno zapisan med tistimi številnimi prosvetnimi delavci, ki so kot ravnatelji ali pa učitelji desetletja posvečali svoje življenje razvoju šolstva, vzgoji mladih pokolenj in
Kako smo gospodarili v prvi polovici leta
Nadaljevanje s I. strani)
Zaposlovanje večje v negospodarstvu
Delitev dohodka in čistega dohodka je bila ugodna. Delež akumulacije v dohodku je bil 39 %, kar je za 1,6 strukturne točke več kot v enakem primerjalnem obdobju. Izboljšala seje tudi stopnja akumulativne sposobnosti in sicer kar za 27 %. Večjo stopnjo akumulativne sposobnosti so imele delovne organizacije, TOZD Konfekcija; TOKO, TOZD Galanterija; INDUPLATI, TOZD Proizvodnja; SLOVENIJALES Radomlje ter TERMIT, TOZD Ilpos. Povprečno je bilo v gospodarstvu v letošnjem letu zaposleno za 2 % več delavcev kot v lanskem obdobju, v negospodarstvu pa kar za 5 % več.
Z izgubo sta poslovah dve organizaciji združenega dela in sicer PAPIRNICA Količevo. TOZD Bistrakarton, ki je dosegel izgubo v višini 15.908.000.- dinarjev in SGD BETON - TOZD Gradnje, ki je doseg-
lo izgubo v višini 64.361.000.- dinarjev.
Povprečni osebni dohodki višji kot v Sloveniji
V gospodarstvu so razporedili za osebne dohodke 87 % več sredstev kot v enakem obdobju lanskega leta. Če upoštevamo vse delavce, ki imajo svoje delovno mesto v občini Domžale je povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega znašal 46.573.- dinarjev, metem ko je ta v SR Sloveniji znašal 43.253,— dinarjev. V gospodarstvu občine je ta osebni dohodek znašal 45.771.- dinarjev (v SR Sloveniji 42.431.- dinarjev), v negospodarstvu pa 51.460.- dinarjev (v SR Sloveniji 47.641.- dinarjev). V industriji, kjer je zaposlenih 71 % delavcev v gospodarstvu občine, so povprečni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenga znašali 44.931.- dinarjev in so bili za 7,3 % večji kot v SR Sloveniji. Nižji osebni dohodki kot v SR Sloveniji pa so zabeleženi v gospodarstvu, gradbeništvu, prometu in trgovini.       T.O.
požrtvovalno delali na kulturnem in prosvetnem področju.
Tovariš Torelli je velik del svojega življenja posvetil delu in razvoju osnovne šole v Trzinu, kjer je skušal stalno prispevati k temu, da je šola preraščala samo ozko šolsko delo s tem, da je bila tudi središče mnogih kulturnih in družbenopolitičnih aktivnosti. Tako so se na šoli pod njegovim vodstvom oblikovali številni mladi igralci, ki so bili pozneje nepogrešljivi amaterski delavci v Kulturnem društvu „Franc Kotar" in tudi mnogi drugi, ki so delali v telesnokulturnih in športnih organizacijah.
In če je človek živel za svoj poklic takrat, ko je bil aktivno zaposlen, potem je tudi marsikaj ostalo tudi za čas upokojitve. To pa pomeni za tovariša Torellija nadaljevanje dela na kulturnem- področju in tudi vračanju v Trzin, kjer je ostalo toliko sledi njegovega bogatega in uspešnega dela.
Boris Lieber
Tovariš Boris Lieber se je kot obrtnik na področju gostinstva veliko prizadeval za to, da je v občini prišlo do ustanovitve Obrtnega združenja in v njenem okviru tudi sekcije za gostinsko dejavnost. Posebno pa si je prizadeval za uspešno delo delegacij tako za Zbor združenega dela občinske skupščine, kakor tudi v konferenci delegacij gorenjskih občin za aktivno poslanstvo delegatov te konference v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Boris Lieber je bil pobudnik številnih razprav, na katerih so se oblikovala stališča do posameznih zakonskih predlogov s področja osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, davčne zakonodaje in s področij, ki jih ureja obrtni zakon. Še prav posebno je vidno njegovo delo v različnih sekcijah in komisijah tako v občini, kakor tudi v republiki.
Ni mu bilo žal časa za poglabljanje delegatskih odnosov in za utrjevanje vezi med obrtniki in obrtnimi združenji na območju Slovenije, mnogo je tudi prispeval k temu, da so posamezniki in organizacije dobivali visoka mednarodna priznanja za kvaliteto, kar je brez dvoma velik prispevek k afirmaciji naše občine tudi v mednarodnem merilu.
Predstavitve Zbornika KS Tomo Brejc so se na Viru udeležili mnogi družbeni in javni delavci, med njimi revolucionarji Lidija Šentjurc,1 Pepca Kardelj in častni občan naše občine Viktor Avbelj. (foto V. Re-panšek)
Predstavitev zbornika KS Toma Brejca Vir avtorice Marije Ivkovič
V KS Tomo Brejc Vir so 18. septembra 1985 pripravni predstavitev knjige, ki je izšla v juniju in sicer ob tamkajšnjem krajevnem prazniku. Predstavitve, ki sta jo skupno pripravili KS Tomo Brejc in Delavska univerza Domžale so se udeležili mnogi ugledni javni družbenopolitični delavci in občani; med njimi Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc in Viktor Avbelj.
Potem, ko je avtorica obudila spomin na začetke obsežnega dela pri zbiranju gradiva za Zbornik, so se v razpravi oglasih tudi dr. Miroslav Stiplovšek, Viktor Avbelj in Lidija Šentjurc. Slednja sta sicer opozorila na nekatere manjše pomanjkljivosti iz dela, vendar podčrtala ogromen ustvarjalen napor, ki ga je Marija Ivkovič vložila v knjigo.
Dr. Miroslav Stiplovšek je v svojih prispevkih na predstavitvi podčrtal vsebinska izhodišča za izdelavo podobnih kronik, opozoril je na nekatere principe metodologije dela ob takih prilikah ter druge strokovne aspekte, ki jih morajo amaterski raziskovalci krajevne zgodovine upoštevati. Jakob Zanoškar je obudil spomine na stavbo papirničarjev, Franc Zorman, tajnik KS Tomo Brejc pa je podal tehnične podatke ob izidu.
Ob predstavitvi je bilo večkrat poudarjeno, daje Marija Ivkovič za KS, kjer živi, se uspela rekonstruirati večino dogodkov iz zgodovine revolucionarnega in delavskega gibanja ter NOB in jih tako iztrgati pozabi. V drugih KS pa to še ni storjeno, bo pa tudi čedalje težje; zlasti še ker ni primernih ljudi, ki bi to znah ali želeli raziskovati.
Prav bi tudi bilo, da bi po knjigi v večji meri segala tudi mladina z domžalskih osnovnih in srednjih šol in da bi skozi Zbornik spoznala delček zgodovine svojega kraja. Po svoje je nerazveseljiv podatek, da se je predstavitve udeležil komaj en prosvetni delavec. Knjiga bo morala v večji meri zaživeti med mladimi, če naj zaživi med njimi v večji meri tudi spomin na čase, ki jih v svoji knjigi opisuje Marija Ivkovič.
Varnost in družbena samozaščita
Prvi teden smo imeli na šoli obisk. IV vošolčke je tovariš miličnik popeljal po ulicah in križiščih okoli šole V. Perka. Tako so iz »prve roke« zvedeli marsikaj takšnega, kar so iz ust staršev morda slišali, a tudi pozabili, saj je v začetku šolanja toooliko novega.
»Na postaji smo. Za marsikoga je to bližnjica do šole. Ta. pot pa ni varna! Šola vam je zato, pravilno, prepovedala prečkanje proge na tem mestu.« Besede tovariša miličnika morda le ne bodo zastonj. Ko bi otroci le imeli dober vzgled v odraslih! \
Komentar: Doklej pokol na cesti Ljubljana — Celje? Kdo bo naslednji?______
I Tokrat se sprašujemo, I občani s Poljske ceste I v Domžalah
Nikogar ni med nami, ki ga pred dnevi ne bi do konca pretresla boleča vest o novem mladem življenju, ki je omahnilo v smrt; vnovič (kolikokrat še? ) na neoznačenem prehodu s Poljske ceste preko magistralne ceste Ljubljana — Celje. V smrti je izginilo tokrat dekletce osmih let. Peto življenje je to, ki je bilo žrtvovano zaradi naše skupne neskrbi, urediti ta problem, ki najbolj zadeva občane 17 hiš onkraj ceste proti Celju.
V poletnih mesecih, ko se pretaka iž severnih krajev proti morju nepretrgan tok turistov, je prečkanje ceste v Poljski brez označb, brez omejitev hitrosti in kateregakoli signala ČLOVEK NA CESTI — velika veščina, skoraj umetnost, vsekakor pa veliko tveganje.
Občani iz 17 hiš severno od magistralne ceste s% upravičeno sprašujejo; Kdo se poigrava z njihovimi življenji, kdo je dal odstraniti vse znake, celo tiste o razumljivi in normalni omejitvi hitrosti skozi naselja, predvsem pa — kdo bo moral naslednji plačati davek naši skupni brezbrižnosti za ta velik problem?
Res je, gre za ti. zvezno cesto, gre za to, da je večina ali celo vse pristojnosti za to cesto poverjenih ljudem izven občine, republiškim službam, ki imajo na skrbi regionalne, republiške ceste. Pa vendar: birokratsko gledanje češ, to ni cesta v naši skrbi, v tem primeru ne more priti v poštev. Gre za NAŠE ljudi!!
Kaj pravijo pristojni pri nas? Denimo cestni inšpektor, ki zna biti dovolj vehementen, pa občinski upravni organi, službe, svet za preventivo in vzgojo v cestnem * prometu, komisija za varnost prometa, organi krajevne skupnosti Venclja Perka, delavci Postaje milice? Bomo na zadevo v nedogled gledali tako kot do sedaj? Pomagaj si sam ... Na izpitu je družbena samozaščita! .
Bo morala na omenjenem mestu pasti nova žrtev, preden se bo
Na pobudo Občinske konference SZDL (Svet za znanost) je bila kot del javne razprave o osnu+kih planskih dokumentov organizirana tudi problemska konferenca z naslovom RAZVOJ RAČUNALNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE, katere namen je bil, da udeleženci izmenjajo mnenja in dosedanje izkušnje s tega področja, ter na osnovi pripravljenega gradiva, ki je bilo ocenjeno kot primerno, začrtajo smeri nadaljnjega razvoja računalništva,
V uvodni besedi je delovni predsednik Janez Kralj na kratko predstavil vsebino gradiva; posebej pa ob tem poudaril, da je to področje, kjer zaostajamo, in da je zadnji čas, da ga v večji meri vključimo v planske dokumente in se na tak način skušamo približati „računa/nisko"bolj razvitemu svetu.
kaj premaknilo?
Nesrečna past za občane Poljske ceste na regionalni cesti Ljubljana—Maribor. Občani, ki nimajo nobenega uradnega prehoda za prehod čez zelo obremenjeno cesto, se sprašujejo: »Kdo bo naslednji?« (foto V. Re-panšek)
M. Brojan
vi sit et*u lAbioniN
kAM CO Št I I/SI OSTACI ?
Premalo se zavedamo, da je računalništvo in njegov razvoj potreba današnjega in jutrišnjega dne, da je v tej smeri potrebno peljati tudi razvoj miselnosti o vsakdanji rabi računalništva, družba v celoti bi morala izoblikovati drugačen odnos do računalništva. V razpravi, v kateri je sodelovala večina prisotnih, je bila izpot stavljena potrebnost take obravnave računalništva,'ki je tudi v naši občini že prisotno, vendar zelo različno in nepovezano.
Najprej bo potrebno ugotoviti probleme, ki naj bi jih reševali z računalniškimi sistemi, šele nato pa kupiti primerne računalnike, ki za vsakega uporabnika pomenijo precejšnjo investicijo. Pri tem je še kako pomembno, da se v delo na tem področju pritegne čimveč uporabnikov in strokovnjakov, da bodo z medsebojnim izmenjavanjem izkušenj, novosti, ki jih je iz dneva v dan več, sodelovali in tako prispevali h kvalitetni rasti tega področja in ne nazadnje tudi k pocenitvi storitev.
Eden izmed problemov, ki je bil pogosto omenjen, so ustrezno usposobljeni kadri, s katerimi bi morali začeti delati dovolj zgodaj, po mnenju predstavnikov OŠ v zadnjih razredih OŠ. Žal pa učenci skoraj nimajo možnosti, da bi se usposabljali na tem področju, saj koordinirana akcija poteka le na področju usmerjenega izobraževanja, medtem ko. so OŠ prepuščene lastni iznajdljivosti, učenci pa bolj ali manj globokim žepom svojih staršev. Opozorjeno pa je bilo tudi, da ne gre le za uporabo računalništva pri usposabljanju učencev, temveč za njihovo uporabo v raziskovanju njihovih problemov, za pomoč pri poslovnih odločitvah in ne nazadnje tudi za
»Tu je skrita past,.tu preži na nas veliko nevarnosti...« je razlagal tovariš miličnik ob zapornicah.
»Rumene rutice«, razredničarke in šola V. Perka se najtoplije zahvaljujemo PM Domžale in tovarišu miličniku za vse napotke, ki nam jih je dal z željo, da bi bila pot v šolo in domov čim varnejša!
uvajanje računalništva v pedagoške procese.
S strani združenega dela, ki'v naši občini zelo različno pokriva to področje, je bilo opozorjeno na pogoste spremembe računalniških sistemov, ki ne omogočajo časovno daljšo uporabo in dograjevanje računalniških sistemov. Pozdravljena je bila pobuda o posebnem organu, ki bi imel svetovalno nalogo, saj se večina uporabnikov le težko odloči, Tcaj bi bilo zanjo najprimernejše. Velik uspeh je že, da so se delavci s tega področja prvič srečali, je bilo poudarjeno, zato je potrebno podobna srečanja nadaljevati, se medsebojno opozarjati na različne napake in izmenjavati ideje in praktične izkušnje
Informatika mora postati ena izmed poslovnih funkcij v sleherni delovni sredini, pri tem pa je še kako pomemben tudi odnos poslovodnih delavcev do nadaljnjega razvoja tega področja. Premiki so počasni, negotovi, kadrovske težave so prisotne v veliki meri, škriplje tudi pri primerni organizaciji. Čeprav se vsi zavedamo, kako pomembno je lahko to področje, katerega prvi koraki so resnično dragi, setev pa navadno obilna, se neradi odločamo, ali pa se odločamo brez predhodnih analiz, ki bi pokazale, kaj resnično potrebujemo. Ne gre toliko za idealne kot za možne rešitve, ki bi koristile vsem in pomenile razrešitev določenih problemov za daljši čas.
Zagotoviti moramo enoten razvoj tega področja znotraj naše občine, pri čemer se ne misli na centralizirani sistem, temveč na skupni računalniški center, ki bo plod sodelovanja vseh uporabnikov, njihov cilj pa povezovanje računalniških kapacitet v mrežo, katere konci naj se ne bi zaključili na mejah naše občine.
Problemska konferenca je predlagane sklepe podprla in še posebej poudarila pomembnost računalništva, ki se mora začeti uveljavljati enotno, povsod in takoj.
SKLEPI problemske konference
1. Postopno izgrajevanje in uvajanje računalniške obdelave podatkov po načelu porazdeljene obdelave podatkov zagotav-lja:
'— začetna investicijska vlaganja so znatno manjša oz. postopna
— racionalno izkoriščanje instaliranih računalniških kapacitet
— postopnost vključevanja kadrov in njihovo izobraževanje
— poenotenje zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov, kar omogoča primerljivost podatkov in sumiranje na višjem nivoju, enkratno zajemanje podatkov ter posredovanje rezultatov vsem, zainteresiranim in upravičenim porabnikom
— vzdrževanje strojne in programske opreme zahteva manjša finančna sredstva.
2. Pristop k izgradnji distribuirane obdelave podatkov v občini zahtva določeno organiziranost vseh uporabnikov in iz-
vajalcev računalniške obdelave podatkov.
3. Računalniška mreža v občini bo zahtevala izgradnjo centra centralnega računalnika, ki bo vezni član med vsemi udeleženci računalniške mreže v občini in bo vezni člen navzven.
4. Izobraževalne ustanove se vključijo v izobraževalni proces za potrebe uporabnikov in izvajalcev računalniške obdelave podatkov in sicer z izvajanjem izobraževalnih procesov v konceptu, ki bo sprejemljiv za vse uporabnike in izvajalce.
5. Družbenopolitična skupnost bo za uvajanje računalništva ustanovila poseben organ za spremljanje razvoja računalništva v občini.
6. V okviru občine se bodo naročale raziskovalne naloge, ki bodo pospeševale razvoj računalništva v občini in sicer na vseh področjih.
7. Družbenopolitična skupnost in uporabniki planiranja bodo razvoj računalništva vključili v dolgoročne in srednjeročne plane.
Prvošolčki so dobili nauk: »Šele ko vozila na obeh straneh ustavijo, prečkamo cesto!«
! i
Cesta med Trzinom in Mengšem je dobila novo prevleko, ki omogoča večje hitrosti. Prvi rezultati nove pridobitve so vidni na sliki: kombi LJ—402-676 prehiteva prehitevajoči avto Lj 366-864. Traktor nima kam drugam — kot na njivo! (foto V. Repanšek)
Letos nas bodo grele cene in pa drva. ki so tudi »poskočila«. Na Kurivu so nam-povedali, da je cena prostornrnskega metra žaganih drv bila na dan 24. septembra 7.571 din (brez prevoza).
Saj ni važno, kje je šklocnil aparat, bolj je pomembno dejstvo, da smo ljudje lahko včasih bolj nečedni kot vsako drugo bitje. V svinjaku je navadno lepše...
Krompir za naše shrambe tačas roma kot ozimnica pod naše strehe.
... tale pa je industrijski... Kot je razvidno iz priloženega, ga bo po tehnološkem postopku spravila »pod streho« v škrobne izdelke znana domžalska tovarna (na sliki).
Prva skrb je v jeseni namenjena kurjavi. Majhna hiša na Orgrinovem in skrben gospodar, ki se je dobro založil za zimo. Prav nič mu ne bo treba čakati na premog, plačevati drago olje, čakati na dobro voljo drugih!
Mengeški Dom počitka so po otvoritvi novega dela lepo obnovili, tako da je tudi stari del lep na zunaj in prijeten na vpogled tudi za mimioi-dočega tujca.
(vse foto V. Repanšek, tekst Ivan Sivec)
Fotografa Vida Repanška smo poslali, naj v Jaršah fotografira na tovorni postaji letošnjo premogovno ponudbo. Založenost s premogom — vidite na fotografiji.
Mladost na kolesih, razigran pomenek, brezskrben pogled vprihodnost. prava o včerajšnjem treningu.
Morda pa pogovor o motorju, pomenek o avtomobilu, raz-
Dograjevanje vloge SZDL
Letne programske seje so že nekaj let stalna oblika preverjanja učinkovitosti delovanja organizacij in vodstev naše najmnožičnejše frontne organizacije in vseh njenih razvejanih in demokratičnih oblik delovanja. Pomenijo ne le pregled opravljenega dela, temveč z vrsto aktivnosti v pripravah nanje in pri sami izvedbi prispevamo k dograjevanju ustavne vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva v sedanjih zahtevnih družbenih razmerah.
Ocena družbenih razmer
Bo osnovno izhodišče letošnjih programskih sej, na katerih moramo oceniti, kako so organizacije in vodstva SZDL opravljale svojo mobilizacijsko vlogo ter ustvarjale ugodno družbeno vzdušje pri uresničevanju planske in stabilizacijske politike, ne moremo pa tudi mimo ocene opravljanja koordinativne in družbeno nadzorne funkcije ter uspešnosti frontnega delovanja. Posebno skrb bomo namenili pregledu razvejavnosti svojega dela, pri čemer naj bi največjo skrb
namenili akcijskim oblikam dela in pa prispevku SZDL pri zadovoljevanju neposrednih življenjskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov.
Družbeno-ekonomski odnosi, stabilizacija
so že nekaj let v središču pozornosti organizacij SZDL, ki se skušajo skozi različne aktivnosti tesno povezati v uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije. Vsem področjem je potrebno dati enako težo, narediti pa je potrebno tudi korak dlje, tako da
vzrokov ne bomo iskali v ekonomski politiki in sistemski ureditvi, temveč tudi v pomanjkljivostih in nedoslednostih v združenem delu samem. Odgovorno se je potrebno lotiti tudi razreševanja vsebinskih vprašanj v družbenih dejavnostih, še*posebej pomembna pa je trenutna vloga SZDL kot organizatorja in koordinatorja pri snovanju, usklajevanju in sprejamanju planskih dokumentov, kjer bo uspešna le v tolikšni meri, v kolikšni ji bo uspelo vključiti v javne razprave o planskih dokumentih čimveč delovnih ljudi in občanov in preko njih zagotoviti realnost vseh planskih dokumentov.
Politični sistem
Z ustavo je opredeljena stalna odgovornost SZDL za uveljavljanje socialističnih in samoupravnih in delegatskih odnosov. Na programskih sejali moramo ugotoviti, kako v naših lastnih sredinah uveljavljamo politični
sistem. Pri tem pa ne smemo biti zadovoljni le z ugotovitvami, ki so že znane, temveč moramo poiskati rešitve in poti, po katerih bomo hitreje in uspešneje gradili novo in se zoper-stavljali slabostim in nepravilnostim. Prevladati mora spoznanje, prepri-čenje in praksa, da bomo najpomembnejša vprašanja našega nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja ter konkretna vprašanja razreševali po demokratični delegatski in samoupravni poti.
Priprave na volitve
SZDL je politično odgovorna za vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave ter samo izvedbo volitev. Oceniti moramo dosedanji potek priprav in jih povsod tam, kjer s pripravami nismo zadovoljni, kvalitetno izboljšati in, dosledno upoštevati dogovorjene roke. Ne smemo mimo krepitve osebne in skupne odgovornosti, mimo načela prave ljudi na prava mesta, zato bomo predlagali ljudi, ki so ustrezno usposobljeni, ki imajo smisel za demokratično in kolektivno oblikovanje stališč in katerih dosedan-
je delo daje zagotovilo, da bodo zavzeto delovali v delegatskem sistemu, ga razvijali in vsestransko bogatili. Obenem pa moramo na konferencah povsod tam, kjer poteče dveletni mandat najodogovornejšim funkcionarjem v SZDL, ob upoštevanju ocene dosedanjega dela, celovitih kadrovskih potreb in že sprejetega dogovora,
opraviti izvolitev novih vodstev.
r >ijfJ 9\
•T rt
Skupna naloga
Predsedstvo OK SZDL Domžale poziva vse delovne ljudi in občane ter njihove organizirane socialistične sile, da se aktivno vključijo v priprave in izvedbo letnih programskih sej organizacij SZDL, saj je to mesto, kjer bodo sprejeti tudi konkretni dogovori o dejavnostih v prihodnjem letu. S tem bodo v največji možni meri prispevali k temu, da bodo frontno dogovorjeni programi vključevali najširše pobude delovnih ljudi in občanov v nalogah pri zagotavljanju prioritet razvoja in razreševanju konkretnih življenjskih problemov, ki so sestavni del naših skupnih, stabilizacijskih nalog in nadaljnjega razvoja naše družbe.
3737691913
Stane Semič-Daki
1000 telefonov - kako je z njimi?
Prvi priklopi že letos
Uresničevanje Akcije „1000 telefonov"poteka tako, kot je bilo dogovorjeno. To so ugotovili na skupnem sestanku predstavniki SK/S, PTT Domžale, PTT Ljubljana, izvajalec del Marjan Meglic, skupščine občine in krajevnih skupnosti.
Zlato polje — telefoni v prihodnjem letu
V KS Zlato polje bodo z deli pričeli po prvem novembru letos in po zagotovilu izvajalca del zasebnika Marjana Meglica bodo z deli končali najkasneje do 29.11.1985. Vklop naročnikov ob mogoč 3 mesece po uporabnem dovoljenju, tako da predvidevajo vklapljanje do 1.4.1986. Preje stvari ni mogoče uresničiti, ker je izvajalec dolžan opraviti dela iz drugih sklenjenih in plačanih pogodb.
KS Krtina — trasirajo ...
V KS Krtina poteka ta čas trasiranje. Do 31.10.1985 bodo dela izvedena, problem predstavljajo le manjkajoči telefonski drogovi ter del kabla. Zatrjujejo, da bodo problem nenormalno dolgih kablov uredili. Glede na obljubo PTT v juniju upajo, da bo ta obljuba uresničena.
Kako je z akcijo 1000 telefonov?
Centrala bo v novembru letos pripravljena za tehnični prgled, saj je 98
Tone Ravnikar:
odstotkov opreme že na svojem mestu. Ker gre za izredno veliko število telefonov, seveda vsega ne bo moč priklopiti istočasno, zato predvidevajo, da bo priklapljanje telefonov potekalo od decembra (prve številke) do junija 1986. Terminski plan pri-klapljanja še ni izdelan. Na PTT so se zavezali, da bodo le-tega izdelali do 15. novembra t.l., objavljen pa bo v Občinskem poročevalcu.
Na sestanku je bilo tudi povedano, da bodo prioriteto priklapljanja gotovo morale imeti delovne organizacije. Pozimi je moč v centru opraviti več, kot na podeželju, zato je treba pričakovati pozimi dela tam, kjer bodo lahko delali.
Sicer pa je bilo tudi poudarjeno, da bodo delovne skupine napeljevale priključke za cela naselja, ulice skupaj, ne pa separatno oz. prej za tiste lastnike telefonov, ki že tudi dalj časa čakajo nanje.
i Ker so ekipe izredno zasedene, ni moč, da bi do priklapljanja že vnaprej
opravile določena dela, saj ne morejo zapustiti drugih delovišč, kjer delajo.
V primeru ugodnega zimskega vremena bodo priklapljali prej tam, kjer ni nobenih telefonov.
Še nekaj zanimivosti s sestanka:
— šola Jarše-Rodica bo dobila telefon, saj je na spisku prejemnikov 1000 številk;
— željeno zemeljsko izvedbo telefonskega kabla morajo občani plačati sami, zračna izvedba je v ceni priključka;
— zaradi projektiranja PTT inštalacij na bankinah cest (marsikje je to edino možno) je treba urediti ta vprašanja v soglasju s cestnim inšpektorjem, Komunalnim podjetjem, Cestnim podjetjem;
— dela na pripravi telefonskega omrežja se zaključujejo (izjava M. Meglica) v Studi, na Savski, v Ihanu, Zaborštu, Depali vasi, Rodici, ponekod manjkajo le še spojke, omarice; 31.10.1985 bo vse pripravljeno za
tehnični pregled;
— ljudje, ki se doslej niso zanimali za telefon, pogojujejo dovoljenje za prekop svojega zemljišča, namestitev omaric ipd. s tem, da zahtevajo telefon. Prav bi bilo, da bi takšno izsiljevanje dobilo ime in priimek . . .
DOMŽALSKA DOMAČA — VULGO IMENA
III. nadaljevanje
Stob št.7 - vulgo Ferniht. Kako je nastalo to vulgo ime mi ni znano. Ta hiša je v letu 1929 zapisana kot Ljubljanska cesta št. 16, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 19. Ta kajža je spadala pod Lambergov kano-nikat v Ljubljani. Prvi gospodar, ki ga navaja status animarum župnije Mengeš leta 181 l,je bil Jakob Dornik, ki je bil pred tem gostač v Domžalah in je bil prvič poročen leta 1775 s Heleno Peneov, drugič, ko je bil gostač v Stobu, pa leta 1778 s Polono Habjan, Šimenkovo iz Stoba št. 14. V zakonu se jima je rodila hčerka Urška. Za njim je postal lastnik te domačije Martin Korinšek, rojen leta 1775 v župniji Ihan, žena Neža Košak pa je bila rojena leta 1780 v župniji Brdo pri Lukovici. V zakonu se jima je leta 1819 rodil sin Jurij, ki seje leta 1840 poročil s Heleno Hren, rojeno leta 1808 na Rodici št. 6. V zakonu so se jima rodili otroci Marija, Anton, Marjana, Ivana in Avguštin. Tu je živela še Ivana, hčerka Ivane Korinšek, ki je bila rojena še v Zgornjih Domžalah št. 33.
Za njim so postali lastniki te domačije Lovrenc Gaber, rojen leta 1811 in njegova žena Marija Zupan, rojena 1802, oba rojena v Malem Mengšu. V zakonu sta se jima rodili hčerki Marija in Elizabeta. Marija Gaber, rojena leta 1839 v Malem Mengšu št. 17 se je leta 1868 poročila z Jožetom Kvasom, rojenim leta 1840 v Trzinu št. 15. Ob poroki pa je že živela na Fernihtovi domačiji v Stobu št. 7. Jožef Kvas je leta 1868 ob poroki postal tudi prvi lastnik te domačije zapisan v zemljiški knjigi na Občinskem sodišču v Domžalah. Na podlagi prisojila iz leta 1882 je      postala lastnica tega posestva
njegova žena Marija Kvas, rojena Gaber.
Tu so v tem času stanovali še Marija Pire, rojena v Stobu ter Jernej Dolničar, njegova žena Katarina ter otroka Uršula in Jernej in tržaški naj-denček Angelo Nikolo Wigil.
Jožetu Kvasu in Mariji Gaber so se v zakonu rodili otroci Lovrenc, Franc, Marija, Elizabeta, Janez, Alojz, Marija in Frančiška. Hčerka Frančiška, rojena 1882 se je leta 1905 poročila s Francem Steinerjem, rojenim leta 1877 v Stobu št. 28 pri Odamku. V zvezi s poročnim listom in na podlagi izročilne pogodbe je Franc Steiner leta 1905 postal tudi lastnik te posesti. Franc Steiner je bil znan mesarski mojster daleč na okrog in to predvsem pa domačih kranjskih klobas. V zakonu so se mu dvakrat rodili dvojčki, enkrat pa celo trojčki in to: Frančiška, trojčki Franc, Andrej in Marija, Ivana, Franc, dvojčka Marija in Ljudmila, Karel in dvojčka Stanislav in Janez. Žena Frančiška je umrla leta 1918, ko je bilo v Domžalah toliko smrti zaradi španske bolezni, za katero so umirale predvsem mamice. Hčerka Frančiška, rojena leta 1905 je dolgo vrsto leta stanovala v svoji hiši na Obrtniški ulici v Domžalah, hčerka Ivana rojena leta 1907 se je leta 1932 poročila z Jernejem Kušarjem, kmetom in prevoznikom Stob 40. Je mama sedanjega župana Karla Kušar-ja. Sin Franc, rojen leta 1909 se je leta 1940 poročil z Marijo Kožar iz Količevega, in se je oprijel očetove mesarske obrti in si postavil svoj dom v Domžalah, sedaj Ljubljanska cesta 117. Hčerka Marija, rojena leta 1910 se je leta 1940 poročila z Mihaelom Kotnikom in živi v Ljubljani. Sin Karel, rojen leta 1911 se je tudi oprijel očetove obrti in postal mesar, poleg tega pa
tudi kmetovalec. Leta 1940 se je poročil s Frančiško Cerar, rojeno leta 1912, Rahnetovo iz Spodnjih Domžal št. 4. Gospodar te Frnihtove domačije je Karel Steiner postal na podlagi darilne pogodbe iz leta 1951. Karlu Steinerju in Frančiški Cerar so se v zakonu rodili otroci, Karel, rojen leta 1941, ki se je leta 1969 poročil z Marijo Novak, rojeno leta 1947 v Suhi pri Predosljah. V zakonu so se jima rodili hčerki Darja in Saša, in še sedaj stanuje na Fernihtovem domu. Hčer-, ka Marija Elizabeta, rojena 1945 seje leta 1964 poročila z Moder Janezom in živi sedaj pri Modru v Studi, kjer si je ustvarila svojo družino. Sin Andrej, rojen leta 1947 seje leta 1972 poročil z Mileno Ocepek, rojeno v Zagorju in si je svoj dom in družino ustvaril v Domžalah na Cankarjevi cesti, kjer je nekoč imela svojo hišo mamina teta Katarina. Sin Janez, rojen 1951 pa je zaposlen na Delavski univerzi v Domžalah in skupaj z mamo in Karlijevo družino živi na starem Fernihtovem domu v Stobu.
Pohvala železničarjem v Domžalah!
Postaja za vzor
Redkokdaj se zgodi, da so tudi železničarji deležni pohvale; pa vendar je v primeru domžalske železniške postaje vendarle potrebno izreči besede zahvale za izredno lepo urejeno stavbo. Koliko negovanega cvetja, skrbi je videti na brez števila cvetočih rož.
„Vsa čast" tistemu železničarju s postaje Domžale, ki ima na skrbi vse to cvetje. Ko bi le imeli še kje kakega posnemovalca!
Hvala, železnica in posameznik za tvojo skrb!
Občan
Z bolečino v srcih, a pokončno in dostojanstveno, kot jih je Daki učil, so se tomšičevci in skupaj z njimi njegovi prijatelji, tovariši, znanci, družina in vsa slovenska javnost po-slednjič poslovili od komandanta Tomšičeve brigade, znanega družbenopolitičnega delavca, avtorja knjige NAJBOLJŠI SO PADLI, prijatelja in tovariša Staneta Semiča, ki smo ga vsi poznali pod imenom DAKI.
To je bilo slovo od španskega
borca, frontnega vojaka, ki se ni nikoli skrival v zaledju, ampak z borci jurišal na sovražnikove položaje, slovo od ostrega in strogega vojskovodje, a blagega prijatelja in soborca.
Poslovili smo se od revolucionarja, prvega živega narodnega heroja v Sloveniji, vsestranskega prijatelja mladih, poslovili smo se od našega Dakija, čigar delo ostaja med nami in nas spominja na moža, o katerem že in še bo pisala naša zgodovina.
V.V.
Avseniki, Avseniki. Pozdrav Avsenikom!
Tako so V KUD Miran Jarc iz Škocjana na Studencu pred 5000 poslušalci zaželeli dobrodošlico temu odličnemu ansamblu. Pozdravil ga je tudi domžalski župan Karel Kušar.
Avseniki
Avseniki so spet dokazali, da so to kar so lahko samo oni. Da so edinstveni, nenadkriljivi. Da sodijo v sam vrh slovenske in jugoslovanske narodne glasbe.
To ni strokovna ocena, za to so drugi. Ampak doživel sem jih kot že večkrat, zato tako navdušenje.
Zmešali so skoraj pol naše občine, v poletnem gledališču na Studencu.
Na prireditev sem šel bolj iz solidarnosti in simpatij do kulturnega društva Miran Jarc in pa iz radovednosti, glede na občinstvo, kakšna bo zmešnjava, kakšna reakcija in vtisi, da pa zaradi samih Avsenikov. Pa mi ni žal. Užival sem ob užitkih drugih in tudi ob Avsenikih.
Zaradi izkušenj sem bil v gledališču celo uro pred pričetkom, pa sem komaj še dobil stol, po zvezah seveda.
Kdor še ni bil v tem gledališču, je prikrajšan za lepo doživetje. V tem gledališču je vedno veliko ljudi, na vsaki prireditvi. Tako je organizirano. Kar pa se je dcgajalo v sredo, 4. septembra, se komaj da opisati. Na Avsenike so ljudje vreli iz vseh hiš, iz bližnjih in daljnjih vasi, od vsepovsod! Videl sem športnike, mlade in stare vseh slojev. Drenjali so se gospodarstveniki, vseh vrst obrtniki in vplivni politični delavci. Vse z eno samo željo: doživeti Avsenike v živo! Za menoj je sedela mamca, že malo zgrbljena in vsa poštena, ki je nedvomno videla Avsenike prvič. Takih mame je bilo veliko. Videl in slišal sem njena čustva, ki jih ni skrivala. Kako le! Prav zdihovala je od lepote in užitka. Nad tafarnimi in Koširjevimi „štosi", sicer že starimi, pa so ljudje pokali od smeha. In ker je smeh pol zdravja, je po Avsenikih poraba tablet na Škocjanskem znatno upadla.
Edinstveno je tudi to, kako so Škocjanci, ki držijo skupaj, daje kaj, pripravili prireditveni prostor. Vsi otroci in upokojenci, gospodinje, kmetje, študenti in vsak, kdor le hodi, je pomagal ure in ure, da so povečali gledališče s sedeži in s stopnišči visoko v gozd. Na sceno so postavili pravo pravcato gorenjsko domačijo, pripravili za par nogometnih igrišč parkirnih prostorov, ki so bili vsi polni. Kdo bi
vedel koliko je bilo avtomobilov in koliko ljudi.
Pomembno je, da je vse teklo brez zastojev. Vse službe so delale odlično. To so Škocjanci. Vse jim uspe.
Ne vem, zakaj se ne lotijo, čeprav so kulturniki, gradnje nogometnega stadiona, za kakih sto tisoč ljudi! Na tem koncu ga ni in potreben bi bil! Brez pomoči ZlS-a in raznih ... IS-ov, bi ti ljudje akcijo speljali.
V Škocjanu in okoliških krajih so ljudje vzajemni in pridni. Za gledališče vse. Saj doma delo počaka, pravijo.
„Na Avsenikih", sem ujela na uho, ,Je kam bodo z denarjem, ko ga bo toliko!"
Vsem radovednežem, ki jih ni bilo malo, na to vprašanje povem, da denarja v Škocjanu sploh ne bo toliko ostalo kot je na prvi pogled izgledalo. Vendar, nekaj ga bo.
Za cesto ga bodo dali. Škocjanski kulturniki. Za asfalt od glavne ceste mimo gledališča in skozi vas Studenec. Čudno se sluši, ampak je res, da se lahko z organizacijo kulturnih prireditev služi denar, ki se ga nameni za komunalne storitve. To samo na Studencu in Škocjanu, kjer so vsi, z Lojzetom na čelu za to!
Težko je reči, kdo je bil na Avsenikih bolj srečen: predsednik občine tov. Kušar, ki je med prisrčnim pozdravnim nagovorom doživel spontan aplavz, obe Jožici, ki ju je moški del občinstva — z menoj vred - kar požiral z očmi, ali na stotine mame, ki so za tri ure pozabile na revmo, ah Lojze, kije imel tisoč skrbi, zato pa je doživel tak uspeh!
Ob Avsenikih v Škocjanu je bilo čudovito lepo, vse rožnato in sončno, razen majhne temne lise, ki je motila razpoloženje. Izkazalo se je namreč, da so žene na domžalsko moravškem koncu veliko bolj nezveste svojim možem kot možje njim. To je strokovno dokazal Franc Košir. Žal, tako je!
In za konec še nasvet kmetom in ostalim vikendašem.
Za vremenske napovedi se ni treba zanašati na Mirana Trontlja. Na Lojzeta Stražarja se obrnite, pa vam bo zanesljivo napovedal kdaj se lotite pomembnih kmečkih opravil, predvsem pa tudi vseh vikendaških del. S pomočjo Trontlja ima on vedno vreme. Pa lepo ga pozdravite!
A. Zaje
flflŠE HRflJEVOE jhupoosti
Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale v Italiji dosegel
Velik uspeh, 1. mesto v mednarodni konkurenci
Cama/6 — Benetke od 7. do 8. julija 1985 Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale obstaja že 25 let, vseskozi pa ga z velikim uspehom vodi MAJDA GOLOBOV A. Velikim uspehom, ki jih je ta 14-članski orkester že dosegel, so v začetku julija dodali še enega. Na 10. mednarodnem harmonikarskem tekmovanju solistov in orkestrov v Cama/6 ju so dosegli prvo mesto in osvojili pokal in diplomo. V drugih konkurencah prvo mesto ni bilo podeljeno.
Harmonikarski orkester je v tej zasedbi lani osvojil prvi mesti tako v republiki kot tudi državi, letos pa se je maja meseca na tekmovanju v Pulju vnovič uvrstil med tri najboljše orkestre v državi. Na tekmovanje v italijanski kraj Camal6 so šli letos že drugič, saj so se pred leti že udeležili 6. tekmovanja v tem kraju, kasneje pa zaradi pomanjkanja denarja ne več. Letošnjega tekmovanja so se mogli udeležiti ob veliki pomoči prizadevnih staršev ter ZKO Domžale.
V tekmovanju so orkestri iz Jugoslavije, Avstrije in Italije poleg solistične konkurence nastopali v dveh kategorijah. V kategoriji zasedb do 14 članov so orkestri nastopali z dvema
Pokal in diploma, ki so ju prejeli harmonikarji orkestra Glasbene šole Domžale na tekmovanju v Italiji.
skladbama. Domžalčani so po dolgi in utrujajoči poti kot prvi predstavili izjemno skladbo, ki jo je skladatelj Primož Ramovš napisal prav za Dom-žalčane, tako da je bila ta skladba v Italiji tudi prvič predstavljena. Presenečenje nad skladbo samo in tudi nad izvedbo je bilo popolno. Člani žirije, v njej so bili strokovnjaki z rimskega konservatorija ter tudi glasbeniki iz Trsta, so zaključek skladbe pričakali stoje, saj priznanjem ni bilo ne konca ne kraja. V izjavah po tekmovanju so podčrtali neverjetno sozvočje, zlasti dirigenta Majde Golobove z orkestrom, saj so z navdušenjem poudarjali, da se tega ne da opisati, daje to treba le videti. Z enakim navdušenjem so nastop orkestra gledalci pozdravili tudi na večernem koncertu zmagovalcev v eni od cerkva v Camaloju.
Kakorkoli - ta velik uspeh je odmeven rezultat truda orkestrašev, harmonikarjev, dirigenta Majde Golobove ter tudi staršev, ki so prav tako pripomogli k uspelemu nastopu.
Čestitkam za uspeh in priznanjem za vloženo delo se pridružuje tudi uredništvo.
M.B.
Angelca s sadeži »čudnega« zgodnjega krompirja.
Vrhpolje pri Moravčah:
Narava se resnično večkrat poigra
V mesecu novembru tega leta je gospodinja in tovarniška delavka Angelca Novak z Vrhpolja pri izkopavanju krompirja med gomolji naletela na pravo presenečenje. Med mnogimi primerki posamezne vrste je našla primerke različnih oblik, ki se od svoje vrste močno razlikujejo. Takrat lahko rečemo igra narave. Resnično se narava z različnimi sadeži poigrava, na polju, vrtovih, v sadovnjakih. Tako se je zgodilo tudi Angelci, ko je našla zanimive oblike, sadeže, katere vidite na sliki. Kljub slabi letini je krompir dokaj dobro obrodil, tako ga bo štiričlanska družina imela dosti na jedilnem listu, pa še za seme ga bo ostalo.
Na  sliki:   Angelca  s sadeži zgodnjega krompirja.
Jože NOVAK
Upokojenke — športnice
Ob prvem tednu upokojencev občine Domžale so bila organizirana razna športna srečanja — tekmovanja in sicer v različnih panogah: streljanju, kegljanju, balinanju in šahu. V športnih igrah so se srečale ekipe Domžal, Moravč, Mengša in Kamnika.
Ekipno v kegljanju (nastopile so ekipe Domžal, Kamnika in Mengša) so Domžalčanke zasedle drugo mesto. V balinanju (ekipi Domžal in Kamnika) so prvo mesto osvojile Domžalčanke in dobile za to pokal. Na fotografiji so prejemnice priznanj in pokala.
Naj omenim še, da upokojenke že več let uspešno zastopajo domžalsko društvo upokojencev; njihov uspeh je rezultat stalnih treningov in veselja do športa.
Niso samo odlične športnice, temveč tudi aktivne delavke v družbenopolitičnih organizacijah v svoji krajevni skupnosti.
Jože Novak
Domžalske upokojenke športnice (z desne): Angelca Vodnik, Francka Šeruga, Francka Avbelj, Vida Tomažič.
'••X
Posnetek s strelskega tekmovanja na glinaste golobe; tekmovanje je pripravila Lovska družina Mengeš.
Mengeški lovci
v tekmovalnem
in družabnem vzdušju
O mengeški lovski družini ni veliko zabeleženega, čeprav je družina vsestransko aktivna. Tudi ob letošnjem krajevnem prazniku je ponovno pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka. Šlo je za pokal krajevne skupnosti Mengeš, sodelovalo pa je petnajst lovskih družin iz domače občine in tudi iz sosednjih. Pri tem pravzaprav ni pomembno, kdo je zmagal, pač pa se tudi na ta način krepijo sposobnosti lovcev, ne gre pa prezreti tudi družabnega dela prireditve, ko iz kotliča zadiši srnjakov golaž. V mengeški lovski družini je trenutno trideset članov, med zeleno bratovščino pa vabijo tudi nove prijatelje narave.
I. Sivec
•gijj Srnjakov golaž iz kotlička še prav posebno zadiši.'(foto. V. Repanšek) Vrhpolje pri Moravčah
Krompir je letos slabo obrodil
Ponekod je krompir dobro obrodil, tako tudi na njivi delavca Jožeta Kvedra na Vrhpolju. Krompir sorte Igor so pospravili že v mesecu avgustu. Precej kmetov pa to delo opravlja še v mesecu septembru. Letošnji pridelek je različen, odvisno od semena, zemlje, škropiva in pravilnega kolobarjenja. Kvedrovi so s pridelkom zadovoljni, nekateri kmetje pa so ga pridelali tako malo, da ga še za lastne potrebe ne bodo imeli dovolj, kaj šele, da bi ga prodajali za ozimnico in seme. Precej je bilo letos gnilega, še posebno na težki zemlji. Morda drži, da je zatajila pravočasna zaščita in slabo vreme, da je
Jože Kveder s svojim »konjičkom« pri pospravljanju pridelka.
dober semenski krompir spet poglavje zase.
Spravilo krompirja je opravil Jože Kveder z motokultivatorjem Standard-honda F 600 s priključkom - izruvačem za krompir. Sicer ima Kveder doma vse potrebne priključke in prikolico; pove, da je zadovoljen z vsem.
Jože Kveder pravi, da je semenski krompir kupil na Dolenjskem, posadil ga je na dobro pripravljeno zemljo v sredini meseca aprila, proti plesni ga je škropil štirikrat. Na tej njivi po njegovih trditvah že ni bilo krompirja kakih petnajst let, zato tudi ugotavlja, da je letošnji pridelek krompirja bil tako obilen; kar 1.500 kg ga je pridelal. Dovolj ga bo imel za svojo štiričlansko družino, za seme in še kakšno košaro ga bo tudi oddal za seme.
Tekst in foto: Jože Novak
6 STRAN
2
V Mengšu je Lekova bazična kemija
Združeni proizvodni obrati farmacevtske industrije so dobili 31. oktobra 1946 ime Lek, tovarna zdravil. Ob svoji uradni ustanovitvi /e imel tri obrate: proizvodni obrat v nekdanji Kolarevi tovarni v Žibertovi ulici v Ljubljani, v nekdanjem Salusu iz Mengša in obrat v okviru Kemične tovarne v Hrastniku, od koder se je proizvodnja kmalu preselila na lokaciji v Ljubljani in Mengšu. Leta 1981 je Lek slavil 35-o obletnico delovanja, leto prej pa 30-o letnico delavskega samoupravljanja.
Od skromnih začetkov obrtniške proizvodnje se je Lek v teh letih razvil do sodobno zasnovane avtomatizirane tovarne, ki se uvršča med vodilne jugoslovanske tovrstne tovarne, po dohodku na zaposlenega pa celo v sam vrh. Sedež tovarne je v industrijski coni Šiška, sodobno tovarno so začeli graditi leta 1970, končali pa tri leta pozneje. Lek pa se še vedno razvija in širi v slovenskem prostoru, od vzhodnega do zahodnega dela Slovenije. Na skrajnem severovzhodnem delu naše republike, v Lendavi je leta 1982 začela s proizvodnjo nova tovarna kozmetičnih izdelkov TOZD Kozmetika, v Lipovcih pri Murski Soboti je sodoben obrat TOZD Kemija, kjer izdelujejo veterinarske izdelke, v Prevaljah na Koroškem nam značilna Lekova kača (zaščitni znak Leka) naznanja Lekov TOZD z imenom Dren, ki izdeluje dentalne izdelke in zlasti antibiotike, v Mengšu pri Ljubljani je TOZD Kemija z okoli 190 delavci, predstavljajo pa- Lekovo bazično kemijo in TOZD Droge, ki pridobiva droge - naravne učinkovine. Poleg rženih rožičkov pridobivajo in pridelujejo tudi razna zdravilna zelišča. Naše popotovanje po Lekovih obratih sklenemu s Kranjsko goro, kjer je hotel Lek. Lekovo kačo lahko opazimo širom Jugoslavije - v predstavništvih v Zagrebu, Beogradu in Skopju ter manjših področnih skladiščih.
Še na kratko o organiziranosti Leka; sestavlja ga 11 temeljnih organizacij, ki so ustanovile dve delovni skupnosti, ki opravljata skupna dela. Tozde delimo na proizvodne in tiste, ki so skupnega pomena za celo DO. Med proizvodne ali tozde materialne proizvodnje uvrščamo: Farmacijo, Kemijo, Droge, Dren in Kozmetiko. Tozdi skupnega pomena pa so: Razvoj in raziskave, Kontrola, Trženje, Inženiring, Invest servis, Hotel v Kranjski gori ter Delovna skupnost skupnih služb in Delovna skupnost za splošne zadeve.
RAZVOJ m DELOVANJE SAMOUPRAVNEGA SISTEMA
Z uradno ustanovitvijo 31. oktobra 1946 je bil dan prvi pogoj za izpolnjevanje druge temeljne naloge sleherne tovarne; da namreč poleg proizvodne funkcije opravlja tudi svojo družbeno vlogo. Po podružbljen-ju lastnine je nekoliko kasneje prišlo na vrsto podružbljanje proizvodnih odnosov v obliki samoupravljanja. Volitve v prvi Lekov 21 članski delavski svet so bile razpisane za 4. september 1950. Zdaj, 35 let pozneje je seveda marsikaj drugače. Danes govorimo o popolnem vraščanju samoupravnega sistema v vsakdanje življenje tovarne. Lahko rečemo, da je naše samo-
upravljanje po vsebinski plati doseglo svoj namen, z delom delegacij izven "Leka pa nismo zadovoljni. V samoupravnih telesih izven DO so naši delegati s svojo pripravljenostjo zgled ostalim delegacijam. Pogosto se dogaja, da so Lekovi predlogi osvojeni, sprejeti kot amandmaji.
Znotraj same tovarne skoraj ni odmikov od samoupravljanja, niti poskusov odločanja mimo ustaljenih samoupravnih poti. O vseh pomembnih zadevah združenega dela in o interesnih vprašanjih delavcev teče predhodna razprava v delovnih skupinah, sindikalnih skupinah in zborih delavcev. Nesklepčnosti zborov delavcev ne poznamo. Delegati ali sami delavci pa so
spevala k razumevanju pomembnosti ustrezno pripravljenih gradiv za vse delegacije v delavskih svetih, posebnih in splošnih delegacijah. Vsaka strokovna služba v delovni skupnosti daje za potrebe samoupravljanja informacije iz svojega strokovnega področja z nakazanimi rešitvami oz. alternativnimi predlogi.
RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO, UVAJANJE INOVACIJ IN UPORABA DOMAČE TEHNOLOGIJE
V DO je raziskovalno delo organizirano v posebni temeljni organizaciji, ki ima tudi status raziskovalne organizacije. Organizirana raziskovalno razvojna oz. inovacijska
Lek. Raziskovalno delo je temelj napredka vsake, zlasti pa farmacevtske industrije. Temu področju namenjajo v tej tovarni prednostno pozornost.
vključeni v razvojno družbenogospodarsko in politično usposabljanje. Vsakomesečne informacije o poslovanju in vidnejših dogodkih v Leku, ki jih posreduje generalni direktor na samoupravnih organih ali zborih delavcev, so jasne in povedane v vsakomur razumljivem jeziku. Sprotne objektivne informacije pojasnjujejo poslovne uspehe, težave, predvidevajo gospodarske zaostritve oziroma napovedujejo posledice poslovnega tveganja. Izčrpne in razumljive informacije so vsebinsko utemeljena podlaga za razpravo, spodbuda za odprto oblikovanje stališč delavcev oz. njihovih delegacij za odločanje, sprejemanje sklepov, brez preglasovanj, zastoja samoupravnih pobud ali zastojev. Samoupravna praksa, potrjena tudi z izsledki iz projekta o Razvoju  samoupravnih  odnosov je pri-
Montaža TVanten in servis termoakumulacijskih peči. ZIBELNIK MA TIJA, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
«8
m
•:•:•:■:
m
DO Tovarna usnja UTOK Kamnik TOZD Usnjena konfekcija
objavlja
na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge:
1. VODENJE PROIZVODNJE TAPETNIŠTVA
2. TAPETNIŠKA DELA (možnost priučitve)
pod 1-: — 4 letni program SUI — smer tapetništvo ali tapetniški delovodja
— 3 leta delovnih izkušenj v tapetništvu pod 2.: — 3 ali 2 letni program SUI tapetniške smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno—kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 6, Kamnik v roku 8 dni od objave.
dejavnost kot tudi množična inovacijska dejavnost sta v zadnjih letih prispevali k pozitivnim spremembam v strukturi asortimana. Upadanje licenčne odvisnosti je hitro, skoraj skokovito. Posebej je treba omeniti, da je v obdobju zadnjih nekaj let DO podelila vrsto licenc za svoje dosežke, od teh večina v deželah s konvertibilno valuto. V obdobju od 1978 do 1983 je Lek podelil 14 licenc različnim partnerjem, predvsem v razvitih zahodno evropskih in prekomorskih deželah. Podeljene licence se nanašajo predvsem na proizvodnjo zdravil na osnovi aktivnih substanc, ki jih proizvaja Lek, in to s tehnologijo, ki jo je razvil Lek. Večina licenc je za zdravila za bolezni srca in ožilja, predvsem na osnovi ergot alkaloidov, ki tvorijo v proizvodnem asortimanu Leka največjo homogeno skupino (od 14-ih licenc jih je 8 podeljeno za te proizvode). Ostale licence pa so za proizvode iz programa organskih sintez. Predvsem je treba za protiulkusna zdravila na osnovi cimetidina, ki je osnovni izdelek obrata organskih sintez. Razvojno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v take programe, kijih je mogoče realizirati do konca - prenesti v proizvodnjo. Rezultat take usmeritve so poleg prej naštetih programov tudi tisti načrti, ki tvorijo vsebino projekta za organske sinteze II. in projektov v nadaljevanju biotehnološke proizvodnje, kar oboje predstavlja bistvene razvojne perspektive v naslednjem srednjeročnem obdobju. V razvojno raziskovalni dejavnosti imamo tudi izrazito koncentracijo kadrov. Od zaposlenih v DO je okrog 10 % (vseh zaposlenih je 2612 - stanje 31.4.1985) vseh zaposlenih v tej raziskovalno organizacijski enoti. Doktorjev znanosti, magistrov znanosti, delavcev z visoko ter višjo izobrazbo je 117, v celi DO pa 480.
Lek se uvršča z malotonažno kemijsko proizvodnjo farmacevtskih surovin na pomembno mesto. Proizvodna paleta iz kemičnih proizvodnih obratov s fleksibilno procesno proizvodno tehnologijo obsega, navedima le najpomembnejše: polsintetske derivate alkaloidov, rastlinske ekstrakte, ekstrakte iz fermentacij, glukoheptonate, stearate, narkozni sredstvi (dušikov oksidul, eter) in druge kemikalije, skupaj nad 50 kemičnih spojin v okrog 70 tržnih oblikah. Nove naložbe v malotonažno fleksibilno proizvodnjo bodo omogočili še večji delež surovin za lastne končne izdelke in za izvoz. Delež uvoznih surovin se bo v končni proizvodnji zmanjševal. Najpomembnejši del asortimana v DO pa je še vedno področje zdravil na osnovi alkaloidov rženih rožičkov.
INVESTICIJE NA NERAZVITIH OBMOČJIH SLOVENIJE
Pomembno področje dosežkov v DO Lek je nedvomno intenzivno vlaganje v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti na nerazvitem območju Pomurja:
- leta 1980 je bil zgrajen obrat za proizvodnjo mineralno-vitaminskih mešanic in aditivov v Lipovcih
- leta 1982 nov obrat za proizvodnjo higienskih proizvodov v Lendavi
- letos bomo v Lendavi dogradili nov obrat, kjer bodo izdelovali antibiotik genta-micin, ki ga je bilo treba prej uvažati. Delali bodo v 4 izmenah, saj gre za procesno proizvodnjo, zaposlili pa bomo okoli 60 novih delavcev.
Vse to pomeni izredno velik prispevek k dvigu gospodarstva nerazvitega Pomurja, predvsem občine Lendave kot ene od gospodarsko najmanj razvitih območij Slovenije. Intenzivna usmeritev naložbene dejavnosti Leka v Pomurju je plod dolgoletnega uspešnega poslovnega sodelovanja Leka s SOZD ABC Pomurka, Murska Sobota in družbenopolitičnimi skupnostmi ' v Pomurju, posebno z občino Lendava. Naložbe pomenijo gospodarsko korist tudi za DO Lek, saj dajejo novi obrati širšo surovinsko in energetsko zaledje, možnost prostorske razširitve, bližino trga in še zlasti zaposlitve delavcev, kar je danes še posebej pereč problem.
NOVE NALOŽBE V PROIZVODNJI
Ker je TOZD Farmacija največji TOZD materialne proizvodnje, in kot tak najbolj tipičen v smislu končnih izdelkov, smo ga v pričujoči predstavitvi DO Lek vzeli podrobneje pod drobnogled. Povejmo nekaj o novih naložbah v zadnjih dveh letih. Naša „nova" tovarna, ki je bila zgrajena leta 1975, je bila namenjena za proizvodnjo farmacevtskih, kozmetičnih in veterinarskih izdelkov.
Dobršen del opreme je bil preseljen iz stare lokacije in kmalu je bilo čutiti potrebo po posodobitvi proizvodnje.
Fizični obseg proizvodnje je skokovito rastel iz leta v leto (v povprečju preko 25 % letna rast) in potem, ko sta se preselili sprva veterinarska proizvodnja v Mengeš, nato pa še kozmetična v Lendavo, so bili dani pravi temelji za modernizacijo tozda Farmacije.
Investicijski projekt za modernizacijo smo morali v dogovoru z Ljubljansko banko razdeliti v tri etape, ki naj bi bile približno enako obsežne s stališča dinarskih in deviznih vlaganj.
V sklopu prve faze modernizacije smo nabavili kar precej novih strojev in začeli s preureditvami obstoječih proizvodnih prostorov.
Lani smo aktivirali vso proizvodno opremo, ki smo jo nabavili v I. fazi modernizacije Farmacije. S stroji smo zadovoljni in težko čakamo na nove, ki že prihajajo v II. fazi.
Med drugim čakamo tudi dve etiketirki, ena je uvožena, drugo pa bo izdelal naš TOZD Invest servis. Izdelal bo tudi nekaj drugih linij, od katerih sta najbolj nujni blister liniji; ena bo zamenjala italijansko Parteto (TOZD Dren) in, ko jo bomo preselili v TOZD Farmacijo, druga pa pride direktno k nam. Poleg tega TOZD Invest servis dela nekaj dvigal, odpraševalcev za tablete, „krožnikov" kot vmesnih delov na siru pni liniji in še kaj.
V. Žarkovič
Mala
nočna šola
Po sklepu skupščine Skupnosti otroškega varstva Domžale je posebna delovna skupina aprila letos pripravila poseben elaborat, v katerem so ugotovili družbenoekonomsko nujnost oz. upravičenost prenosa priprave otrok na osnovno šolo - t.j. (t.i. malo šolo) v vzgojnovarstvene organizacije. Po izjavah, ki sem jih zbral pred koncipiranjem tega prispevka, je šlo v prvi vrsti za pretirane gmotne zahteve, ki so jih postavljale šole za opravljanje programa male šole.
V proces odločanja „mala šola v vrtce" se je vključil tudi Svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL Domžale, koder se stvari okrog prenosa niso pokazale niti kot lahek niti kot nezahteven zalogaj. Opozorjeno je bilo na celo vrsto stvari, ki jih je potrebno, če želimo urejati vprašanje male šole v vzgojno varstvenih ustanovah, še urediti, dodelati, priskrbeti. V šolah je bilo vzgojno-izobraževalni postopek priprav na šolo že utečen, kadri usposobljeni oz. vpeljani, prav tako tudi urejena vprašanja prehrane otrok, itd.
Kakorkoli: Svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL je ugotovil potrebo urediti celo vrsto stvari, preden lahko preidemo v organizacijo male šole po novem. Stvari pa so stekle hitreje, delegati Skupščine SOV so se odločili že junija in v septembru je delo male šole steklo že po novem. Zagate so velike. Kadrovske so rešili tako, da so zaposlili nove ljudi (v šolah so razen v enem primeru našli za donedavne delavce z najmlajšimi „šolarji" drugo delo v istih ustanovah), prostorske težave pa urejajo s čudnimi menjajočimi urniki (en teden pouk v torek, četrtek, drugi teden pouk v ponedeljek, sredo). Zaradi zasedenosti prostorskih zmogljivosti poteka pouk celo tja do 18.30ure. Torej gre v določenih primerih lahko bi rekli „malo nočno šolo". Kaj bo pozimi, ko se bo šola v temi že pričela, končala pa takorekoč ponoči?
Res je, v Moravčah, na Brdu in v Dobu so zaradi nezmožnosti stvari urediti drugače, malo šolo pustili v šolah, vendar samo na treh mestih.
Strokovnim delavcem, ki so si prehod male šole v vrtce zamislili, bi kazalo povedati, da smo vsakič, ko nekaj spreminjamo ali ukinjamo, dolžni zagotoviti isto reč boljše, bolj organizirano, ustreznejše. Kako se naj starši sprijaznimo z nočnimi urami, čudnimi urniki, z dejstvom, da so dne 10. septembra 1985 v enem od vrtcev „pozabili" na malico za „nočne" šolarje šestih let.. .
Prepričan sem, da se v Vzgojno varstvenih organizacijah zavedajo odgovornosti dela, da imajo velike, skoraj nepremostljive težave, da se vsega ne da urediti čez noč, vendar ... Če je za vas kot „izvajalce" programa male šole po novem vse dobro, zame kot „uporabnika" ni!
Elaborat, tovariši, je eno, življenje in moj otrok, pa sta nekaj drugega . ..
Matjaž Brojan
Cenjene stranke obveščam, da je odprta nova sprejemnica za okvirajanje slik na Ljubljanski c. 66 — v gospodarskem poslopju, vhod z Ljubljanske c. ali s Kolodrovske ulice.
OKVIRJANJE VSEH VRST SLIK IN GOBELINOV KASIRANJE IN OPREMA SLIK
Za stranke je sprejemnica odprta:
— ponedeljek od 17. do 19. ure
— sreda od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
SE PRIPOROČAM/
Janez GABRIČ
S
. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠP
Knjige bodo približane tudi Trojan-čanom!
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA
Trojančani in okoličani si bodo lahko od oktobra dalje izposojali knjige v svojem kraju. Občinska matična knjižnica in čitalnica bo namreč s pomočjo knjižničarke MIRE POTR BI N na Trojanah odprla kolekcijsko potujočo knjižnico.
Knjižnica bo odprta VSAKO SOBOTO od 9. do 11. ure v prostorih krajevne skupnosti (nad trgovino). Bralcem bo na razpolago zlasti leposlovje (romani, kriminalke, vojni romani, kmečke povesti), vedno pa se bodo našle tudi slikanice in zgodbe za mlajše bralce. Upamo, da bo knjiga v dolgih zimskih večerih našla pot med krajani Trojan in jih vabimo, da jo čimpreje obiščejo.
CICIBANI: PRAVLJIČNE URICE
Toplo poletje je mimo in knjižnica zopet pripravlja cicibanove urice za svoje najmlajše obiskovalce. Dobivali se bomo VSAK DRUGI TOREK V MESECU v čitalnici na Kolodvorski ulici.
Novo obdobje bomo pričeli v TOREK, 8. OKTOBRA ob 17. URI s pravljico Grigorja Viteza ZRCALCE. Pravljičarka Stanka Zanoškar vam pripravlja presenečenje.
Vabljeni zlasti otroci, starejši od treh let in poli
Publikacija o domačinki, akademski slikarki
Akademska slikarka — Domžalčanka V. Terstenjak — Jovičić ima pred novo kulturno sezono kopico delovnih načrtov. Že 8. novembra 1985 bo predstavila ciklus svojega dela v Galeriji Repanšek na Rudniku, hkrati ko bodo stekli prvi kadri filma o njej in njenem delu.
Slikarka, ki jo poznamo kot umetnico močnih eksplozivnih in elementarnih ekspresionističnih občutij, ki jih izraža skozi govorico čopiča in platna, vztraja še naprej v tej svoji specifični izraznosti. Le-ta se kot svojega osnovnega opredmetenja narave poslužuje prvobitnih materialov, nosilcev zemeljske, danosti. Voda, zrak, kamen, ogenj so osnovni objekti njenega zanimanja. Iskanje prabitnosti, ki ima v svoji preprostosti zelo močan izraz mističnosti, je svoječasno zaustavila tudi obliki, formah gomoljev krompirja, ki je simbolično izredno sugestiven v kozmičnih dimenzijah in barvnih možnostih, ki jih vesolje ponuja.
. Umetnica se je tačas, morda prav zaradi iskanja in odpiranja v preprostost razumevanja njene umetnosti, približala rumenim sončnim tonom. Spontan prehod s kozmične modrine v sončni spekter kaže tudi na hoteno zavestno iskanje drugih ritmov izraza, njena barvna igrivost pa ustvarja nenavadne paralele s časom, ki je mirno in z njenimi dosedanjimi likovnimi rokopisi.
Pred dnevi je o njej izšla zanimiva publikacija, katere izdajo je omogočila Kulturna skupnost Domžale. Likovni kritik Aleksander Bassin je prispeval osnovno študijo umetniškega ustvarjalnega opusa, sicer pa je v njej zbran domala celovit tematski pregled opravljenega dela; tu so potrebni poskusi Človek — kozmos, v publikaciji je prikaz njenega havajskega opusa, kjer se je Terstenjakova dalj časa zadrževala tu so tudi prispevki iz njenega magmatskega ciklusa ter seveda zadnji ustvarjalni lok.
V letošnji kulturni sezoni namerava V. Terstenjak - Jovičić pripraviti (januar 1986) razstavo v Galeriji v Slovenj Gradcu, nato v New Yorku, želi pa se tudi predstaviti v Galeriji Nadžde Petrovič v Čačku ter v Zenici (BiH).
M.B.
Srečanje
Kako hitro teče čas, kako minevajo leta, smo ugotavljali in se čudili, ko smo pretekli teden preštevali leta, odkar je zapustil mesto ravnatelja na naši šoli, šoli Šlandrove brigade, profesor Milan Flerin. Preteklo je polnih devet let.
Ob njegovem življenjskem jubileju smo se srečali, povabili smo ga v kolektiv, da smo mu osebno čestitali. Bil je točen kot vedno in kar nehote ga je zaneslo na njegovo nekdanje mesto. Samo nekaj trenutkov je bilo potrebnih, nekaj pri-
srčnih in neformalnih besed in že smo bili sredi živahnega razgovora. Spontano smo obujali spomine. Prehodili smo pot osnovnega šolstva v Domžalah od svobodnega maja 1945 pa do danes. Sodelovali smo in poslušali, pred nami se je črtala delovna pot profesorja Flerina.
Bil je rojen šolnik. Razvoj šolstva, dobra organizacija dela, zagotovitev materialnih pogojev, kvalitetna kadrovska zasedba, stanovanjske razmere šolskih delavcev, skrb za vsestranski razvoj slehernega otroka so bile naloge, ki jih je dolga leta opravljal, so bili problemi, ki jih je reševal. Veliko, vsebinsko razvejano, vendar enotno delovno področje
Mengeški planinci vabijo:
Pojdi z menoj v gore in tudi na Gobavico
V septembru doseže vrhunec tudi planinska sezona. Mengeško planinsko društvo Janez Trdina je bilo vse leto izredno aktivno, pravkar pa skupaj zaključujejo tudi dela pri obnovi Mengeške koče, ki bo s 1. oktrdbrom dobila novega zakupnika. Kljub dobrim rezultatom pa Gena Kržan, predsednica društva, ocenjuje, da bi morali storiti še več, da bi radi bolje sodelovali predvsem z mladinci, v svoje vrste pa vabijo še veliko več krajanov, ki so jim lepote planin nekaj najlepšega v življenju.
KAKO POSTANEŠ ČLAN DRUŠTVA?
V mengeškem planinskem društvu je nekaj čez štiristo članov, kar je po oceni Gene Kržan premalo, saj je krajevna skupnost velika, v vrstah mengeškega društva pa so tudi planinci iz Radomelj in Šmarce. Planinski aktivi so tudi na vseh treh šolah, tako v Mengšu kot na šoli Olge Avbelj in v Radomljah.
V naši občini delujeta še dve društvi, v zadnjem času pa je osnovan tudi posebni koordinacijski odbor, ki načrtuje skupne pohode, organizirane skupne občinske akcije in se povezuje s Planinsko zvezo, kar velikokrat pomeni predvsem zmanjšanje stroškov za prevoze, itd. Sedež tega koordinacijskega odbora je letos v Mengšu, po dogovoru pa bo vsako leto drugod - v Domžalah in v Trzinu.
Mengeški planinci vabijo v svoje vrste vse tiste krajane, ki imajo radi naravo, hribe in planine, ki se radi gibajo in nasploh rekreirajo na ta način. Za odrasle je celoletne članarina 300 din, za mladince 175, za pionirje pa 80 din. Torej ne gre za velik strošek, hitro pa je povrnjen, če samo enkrat prespite v kakšni planinski koči, saj imajo planinci poseben popust. V članarino je všteta tudi zavarovalnina, tako da zaradi nje ni dodatnega stroška.
Član postane lahko vsak krajan. V Mengšu se je treba samo oglasiti v društvenih prostorih na Kolodvorski 2, planinske znamkice za članarino pa prodajajo tudi v prodajalni Tobaka in na Mengeški koči.
KJE VSE SO ŽE BILI . . .
V letošnjem letu je planinsko društvo Janez Trdina - Mengeš pripravilo in tudi izvedlo bogat program prireditev in izletov. V januarju so bili na spominskem pohodu v Dražgošah, v februarju na spominskem pohodu na Stol, v marcu na spominskem pohodu na Porezen, v aprilu so izvedli Trimski pohod Rašica 1985 in Pohod po poti spominov NOB Domžale - šlo je za skupni pohod planinskih društev Mengeš, Domžale in Trzin, v maju je bil organiziran planinski tabor MDO Ljubljana, v juniju se je mladinski odsek udeležil Planinskega tabora na Jezerskem, izveden pa je bil tudi lep izlet na Gorjance, v juliju so šli na Triglav, v avgustu na Jalovec, v začetku septembra pa so se udeležili dneva planincev na Rogli.
V letošnjem programu nameravajo pripraviti še izlet na Čreto, izlet v neznano -zopet skupni izlet vseh treh društev, organiziran bo tradicionalni teden mengeških planincev, izlet na Ostrež in v decembru spominski pohod na Kostavnsko planino.
Gena Kržan ocenjuje, da so bili dobro obiskovani vsi nezimski izleti in pohodi, posebno pa je uspelo srečanje in skupni izlet na Gorjance, katerega se je udeležilo čez sto planincev. Nasploh je letos bila dana pobuda, da bi se bolj povezali z novomeškim planinskim društvom in bi skupaj prirejali pohode po Trdinovih poteh, seveda pa bi tudi Novomeščani prihajali v naše hribe. Letošnjega prvega skupnega izleta v Gorjance so se udeležili vsi odseki in po odmevih sodeč bo prihodnjič še več obiska.
s skupnimi učnovzgojnimi smotri, je bilo šolstvo za profesorja Flerina. Zato ni dajal prednosti nobenemu področju. Kakor so se kazale potrebe in so nastajali problemi, tako jih je reševal v okviru danih možnosti. Skrbel je za gradnjo novih šol od nekdanje vajeniške šole do novih domžalskih osnovnih šol. Učenci so mu bili vedno prva skrb. Zagotoviti delovne in materialne pogoje za kvaliteten pouk, šolarje usposobiti, da bodo šolanje lahko nadaljevali ali se kakorkoli vključili v delovni proces, jim postaviti trdne temelje za pridobivanje znanja in oblikovanje osebnosti, je bila njegova prva in najvažnejša naloga. Šolske reforme je
s taborniki in z Zvezo borcev - ter seveda z mengeško šolo - pa se pravkar dogovarjajo, kako bi čimbolj množično izvedli spominski na Kostavško planino, 2. decembra, torej v času, ko je padel mengeški prvoborec Matija Blejc - Matevž.
planinci- se vsako leto -tudi Šolajo
Tudi letos je bilo iz mengeškega planinskega društva nekaj planincev na tečajih. s 17-timi leti lahko pridobi planinec naziv mladinskega vodnika, z 21-timi leti pa naziv planinskega vodnika. Žal je bilo tudi letos tako, da se je tečajev udeležilo več planincev, toda ko je treba pokazato znanje tudi v praksi, vodniki radi zaspijo.
Mentorji šolskih planinskih odsekov so se prav v preteklih dneh sestali in se dogovorili za enotni enoletni program, na šoli Olge Avbljeve pa bo ta program izveden v dveh letih.
Alpinistični odsek sam dobro skrbi za vzgojo, pa tudi številčno je močno zastopan, tako da so vsi ponosni nanj.
Škriplje pa med mladinci, saj bi jih planinci radi videli več v svojih vrstah, pa tudi dogovarjanje je včasih šibko, posebno ob skupnih akcijah, kot so kresovi, itd.
1. OKTOBRA vsi NA MENGEŠKO KOČO
Tisti, ki jih pot večkrat zanese na Gobavico, so opazili, da se na njej nekaj obnav-
lja, pospravlja in nasploh urejuje. Koča bo 1. oktobra ponovno odprta, prevzel pa jo bo tudi nov zakupnik in sicer Jože Leben iz Topol. Sam pravi, da se bo močno potrudil, tako da bodo zadovoljni obiskovalci in tudi planinci kot lastniki koče.
Pred otvoritvijo bodo kočo nanovo zunanje zaščitili z zaščitnim premazom, obnovili so tudi že balinišče, urejajo okolico, popravljajo drvarnico; dela je čez glavo in brez pomoči prizadevnih članov ne bi šlo.
Gena Kržan tudi pravi, da ne bo več prihajalo do nesporazumov, kot je ob letošnjem kresovanju ob 1. maju. Planinci in zakupnik bodo sodelovali trdneje in v zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
KAJ BO Z JURČKOM?
Tudi dodatni prostor ob koči dobiva svojo popolnejšo podobo, čeprav mu še vedno manjka notranje opreme. Predvidenih je osemdeset sedežev, tako da bi šlo lahko za prijeten prostor za različne skupne potrebe, od sestankov in seminarjev naprej, seveda pa bo jurček povsem odprtega tipa.
V končni fazi naj bi se povezal s starim delom, tako da bi bilo pokritega prostora še več. Tudi silvestrovanje, kresovanje, Mulejev memorial in podobne večje prireditve bi bilo tako lažje izpeljati.
V bližnjem načrtu je tudi vodovod na kočo, hkrati pa bi rešili preskrbo z vodo tudi spodnje štiri kmetije oz. hiše. Denar bo posodila komunalna skupnost, s pomočjo krajevne skupnosti pa naj bi voda pritekla na kočo še letos ali najkasneje prihodnjo pomlad. Sredstva so menda že zagotovljena, treba je izpeljati samo še dela.
Torej je mengeško planinsko društvo vsesplošno aktivno, v veselje in zadovoljstvo vseh občanov pa bo tudi obnovljena koča na Gobavici, ki v jesenskem času še posebej vabi, z vso barvno paleto okoli sebe.
Ivan Sivec vse foto: Vido Repanšek
KOLESARSKI KLUB DOMŽALE
DISK i
DISK v jeseni
Konec vročih dni in dopustov in zopet se bomo ogreli za kolesarstvo. Za DISKovce in ostale rekreativce s kolesi bo zbor vsak torek pred bifejem Orkič in vsak četrtek pred servisom BISKI na Cesti talcev 4 (pri slaščičarni Lenček), po 4. uri popoldan.
Ko se zbere dovolj ljudi, prva skupina odpelje, ostali pa počakajo do S. ure, nakar bo zadnji odhod.
Mladinci in pionirji bodo dobili poduk o vožnji na dirkah in v večjih skupinah.
Ker je predvidenih še nekaj kolesarskih prireditev, naj vas spomnim, da se mi javite dan pred prireditvijo, da tudi vaše ime vpišem v naročilnico in bo DISK kril prijavnino.
Tov. Ščurk Roman, lastnik servisa BISKI pa priporoča svoje usluge in svetuje: Draga dirkalna kolesa je potrebno servisirati in nastavljati zračnost, za to pa so potrebna specialna orodja, katera ima. Spozna se na vse vrste koles in vam bo ob vsakem problemu rad pomagal. Pri njem bo koledar prireditev in oglasna deska, kjer boste lahko svoje kolo ponudili v prodajo aH zameno.
Šolarjem pa navajam nekaj naslovov servisov za popravila koles: Jure Podgoršek (servis ima za Metuljem), Gabrič Franc, Ljubljanska ulica (pri spomeniku).
V četrtek, 10. oktobra, ob 19. uri pa sklicujem sestanek pri Orkiču (bencinska črpalka), na katerem bomo izvolili novo predsedstvo za leto 1986. Vabim vse Diskovce in privržence in vas prosim, da se sestanka zanesljivo udeležite.
Tovariški pozdrav! DISK - Cajhen
spremljal z osebno prizadetostjo in treznim, analitičnim razumom. Novosti je podpiral in realiziral s premislekom, koliko bodo od njih pridobili učenci.
Šolska mlečna kuhinja je prispevala svoj delež k dobrim učnim pogojem učencev že v stari šoli, v novih prostirh pa je prerasla v pravo šolsko prehrano. Modernizirano delo pri tehničnem pouku, kabinetni pouk, ustrezni pogoji za telesno vzgojo, pa celodnevna šola in pripravljanje pogojev za šolsko knjižnico — so velike akcije za kvalitetnejši pouk. Temelje šolski knjižnici je postavil profesor Flerin, kajti takrat je nabavo, kot ravnatelj, vodil sam.
Milan Flerin je veliko postoril sam, zavedal pa se je, da bi bila vsa njegova prizadevanja zaman brez dobrega, delavnega kolektiva. Zato se je polno angažiral, da smo se dobro počutili, da smo radi hodili v šolo in si nismo bili samo delovni kolegi, ampak tudi prijatelji. S svojim predanim dolom je pustil sledove ne samo na področju osnovnega šolstva v Domžalah in v domžalski občini, temveč je segel v širši slovenski prostor. Postal je sinonim dobrega ravnatelja, ki je ves svoj čas posvetil šoli, vsebina njegovih delovnih let pa odraža pestrost poklica in celotne družbene klime.
Ema Novak
			
mm		■	
Silv« Habat
Miro Habat
Martin Šraj
Tekmovalci AMD Domžale krojijo jugoslovanski vrh
Silvo Habat, državni prvak do 250 ccm
Pred dnevi je na Grobniku minila 4. dirka za državno prvenstvo, ki je vnovič prineslo naslov dražvnega prvaka v kategoriji do 250 ccm v našo občino. Ta laskavi naslov je v konkurenci, kije od vseh kategorij prav do 250 ccm najhujša, osvojil Trzinec SILVO HABAT. Ob njem sta velik uspeh dosegla še dva tekmovalca istega društva. 3. mesto je na državnem prvenstvu osvojil MIRO HABAT, 4. mesto pa MARTIN ŠRAJ. Ob tem uspehu smo vse tri tekmovalce, ki so ponesli ime AMD Domžale v nekaj letošnjih uspelih nastopih tudi izven meja naše domovine, povabili v uredništvo ter v daljšem pogovoru pripravi/i pregled letošnjih uspešnih nastopov za državno prvenstvo.
Silvo Habat, državni prvak
Silvo Habat je že v začetku najinega Pogovora povedal, da je treba besedo »uspeh" povezovati kar z vsemi tekmovalci, ne le z njegovim priimkom. Tu so še Miro Habat (brat), Martin Šraj, Janez Pintar, pa mladi Gregor Goreč, ki veliko obeta. Od maja sem je Silvo vozil v treh različnih terminih v Salzburgu, dirke za evropsko in svetovno prvenstvo, bil je v Mostu na Češkoslovaškem, pa v Zeltweggu, namerava pa voziti tudi v Hockenheimu.
S posebnim veseljem se spominja dirke za svetovno prvenstvo na Grobniku, kjer je • dosegel 23. mesto in najhitrejši čas enega kroga doslej sploh, kar jih je kdo izmed Jugoslovanov dosegel na Grobniku. Absoluten rekord za Jugoslovana torej.
Na dirkah za državno prvenstvo mu letos sprva ni najbolje kazalo. Prva dirka je bila v Novem Sadu. Zamudil je na startu, kar bi še uspel nadoknaditi v sami dirki; pestile so ga tehnične težave in drugo. Kljub temu se je nekajkrat prebil na prvo mesto, vendar ga ni uspel zadržati do konca. Pa četudi je vodil še 100 m pred ciljem. Prvo mesto je osvojil voznik Šola iz Splita, 2. pa je bil Leljak, 3. mesto je zasedal Silvo Habat.
Na 2. dirki v Kraljevu je osvojil 2. mesto potem, ko se mu je start vnovič ponesrečil in je startal daleč za vsemi. Več kot drugo mesto, ni uspel osvojiti. Spet je zmagal Šola (Split), tretji pa je bil Martin Šraj.
3. dirka se je odvijala v Slavonski Požegi. Start je bil dober, čeprav je bil na začetku na 5. mestu. Tekmo je Silvo dobil na prvi četrtini proge.
Četrta je bila - kot rečeno - na Grobniku, dne 15. septembra 1985. Tekmovalcev iz vse države se je zbralo 26, ob tem tudi trije Italijani, ki so še lani zasedli vsa tri prva mesta. Borba za prvo mesto je bila huda (s Šolo), zmaga pa dosežena v zadnjih petih krogih dirke.
uspeh Športnikov papirnice količevo
Dne 6., 7. in 8. sept. 1985 so bile v Kočanih - Makedonija XVII Delavske športne Igre Papirničarjev Jugoslavije.
Udeležila se jih je tudi Papirnica Količevo z ekipami - kegljanje moški in ženske ter šahisti.
V zelo močni konkurenci so šahisti osvojili ekipno prvo mesto 1- zlato, keglja-čice ekipno tretje mesto - bron in kegljači ekipno tretje mesto - bron.
Med vsemi pa je največ kegljev podrl kegljač Papirnice Količevo in osvojil zlato medaljo.
ŠAHISTI:
Ivačič Vlado, Vavpetič Vide, Osolin Bojan, Košir Pavle. KEGLJAČICE:
Capuder Fani, Berus Dušanka, Srša Darinka.
KEGLJAČI:
Majhenič Bojan (1. mesto posamezno), Majhenič Janez, Mav Viki, Mav Brane, Grošelj Ciril, Hafner Janez, Letnar Stane.
Ob enakih rezultatih (vsak po dve prvi mesti) in treh enakih uvrstitvah - je postal prvak Silvo Habat.
Nagrada: lovorjev venec in osvojeno drugo državno prvenstvo od štirih, ki jih je Silvo doslej vozil.
Osvojeno državno prvenstvo, je rezultat boljših tehnično dovršenih voženj, izpeljane dodelane vožnje v ovinkih, hitrejša vožnja iz ovinka prinese boljše izhodišče za vožnjo v ravnini.
Silvo je v razgovoru poudaril veliko pomoč Nika Matjaža, ki pripravlja stroje za dirko ter sponzorjev, ki so mu tudi v izdatno pomoč. Predvsem je tu firma FE-GO, ker mu daje več upanja v dirkah za evropsko in svetovno prvenstvo. Sicer pa Silvo ne bo mogel peljati niti polovice vseh dirk za evropsko prvenstvo, saj so to ogromni denarji, ki jih moto šport niti slučajno ne premore. Silvo tu so pomagali še TOSAMA, Avtoservis, Plastika Volmajer, Lukač, KI-MI Mengeš, Vrvplet, IMOB, Novoplesk, Petrol, Saturnus, Kovinostru-garstvo Ropret Kranj, Slovenijales Ljubljana in drugi.
VABILO - RAZPIS
Smučarski klub Ihan prireja v nedeljo, 29. septembra 1985 pod pokroviteljstvom TKS Domžale VH. MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SMUČARSKIH ROLKAH.
Kraj tekmovanja:
DOMŽALE - kriterij po ulicah Domžal, ob 9. uri s startom v ulici „VELJKA VLAHOV!ČA" dne, 29. septembra 1985.
Kategorije:
Mlajši pionirji letnik 1974 in mlajši; st. pionirji letnik 1973-1972, ml. mladinci letnik 1970-1969-1968 st. mladinci (ml. člani) letnik 1966-67, člani letnik 1949-1965, veterani letnik 1948 in starejši.
Prvi startajo maljše kategorije, tekmovanje je krožno - krog je 1.100 m. Prijave:
Pošljite na SK Ihan, RAK FRANC, Ihan 3, 61230 Domžale do 26. septembra 1985.
Prijava naj vsebuje ime in priimek, letnica roj. ter klub oz. organizacija.
V vsaki kategoriji prejmejo prvi trije (kolajne.
Tekmujejo moške kategorije v kolikor pa se bo prijavilo v pos. kategoriji najmanj tri tekmovalke bo tekmovanje žensk izvedeno.
Vsak tekmovalec tekmuje na lastno od- • govornost in stroške kluba.
Organizator si pridržuje pravico do delne    spremembe    gornjega razpisa.
Sodelujejo tudi zamejski klub iz Avstrije - Koroške in Italije Jul. Krajine ter vsi slovenski reprezentanti.
Tekmovanje bo v vsakem vremenu!
Organizacijski odbor SK IHAN
Miro Habat, 3. mesto na državnem prvenstvu
Miro Habat vozi v istem razredu kot Silvo drugo sezono, sicer pa je začel voziti že pred 13. leti, dokler ni doživel hude nesreče ob padcu z motociklom. Zdravstvena rehabilitacija je do popolne ozdravitve trajala kar nekako 3 leta.
Doslej je bila ta zvrst športa nekako v zatišju, v zadnjem času pa je moto šport postal bolj popularen in Miro se je reaktivi-ral. Lani je tako že osvojil 6. mesto na državnem prvenstvu, tretje pa na republiškem. Ko je letos začel tekmovati, mu je bil cilj osvojiti vidnejše mesto med prvimi.
Na prvi dirki za državno prvenstvo v Novem Sadu je osvojil 4. mesto, čeprav je na treningu dosegel tretji najboljši "čas. Že na začetku dirke sta s Splitčanom Šolo povedla, vendar je na koncu izšlo le 4. mesto.
Na drugi dirki v Kraljevu je Miro dosegel 4. mesto, v Slavonski Požegi pa 5. mesto. Pričakoval je več, saj je bil na treningu tretji. Na Grobniku je šlo na vse ali nič. Drugo mesto na treningu je mnogo obetalo, vendar je na koncu izšlo 3. mesto, to pa je pomenilo tudi osvojitev 3. mesta za državno prvenstvo.
Miro Habat pripoveduje, da je osvojitev tega mesta največ, kar lahko se je dalo iz zmogljivosti motorja „potegniti". Motor je po njegovem mnenju' njegov omejitveni faktor.
Pri rezultatih Mira Habata pa je moč opaziti še nekaj. Miro dosega dobre rezultate na treningih, dobre izhodiščne položaje za kasnejši razplet dirke, kasneje pa dirka pomeni za stroj prevelike obremenitve, kar potem tekmovalca praviloma vedno postavi nekoliko nazaj. To je objektivna ugotovitev o Mirovih potencialno še večjih tekmovalnih sposobnostih.
Martin Šraj, 4. mesto na državnem prvenstvu
Martin Šraj je začel voziti leta 1983 in sicer s starim motorjem. Letošnja sezona je torej tretja, odkar vozi. Lani je osvojil v kategoriji do 250 ccm na državnem prvenstvu 3. mesto, letos pa četrto.
Na prvi dirki, ki so jo vozili za državno prvenstvo v Novem Sadu je Martin startal z željo, da bi bil med prvimi tekmovalci, nekje med prvimi petimi. Sam pripoveduje, da je v Novem Sadu vozil slabo, peto mesto pa je bolj rezultat slabosti drugih kot lastne dobre vožnje. Vmes je do druge dirke v Kraljevu Martin vozil celo vrsto mednarodnih dirk, vendar mu je domala na vseh teh dirkah nagajal motor, tako daje bil praktič-, no brez pravega dobrega rezultata.
V Kraljevu je na drugi dirki za državno prvenstvo zaradi nevžiga motorja spet zamudil na startu in,tako je šlo v nič 10-15 sekund. Skupaj s Silvom Habatom, ki je prav tako zamudil na startu, sta se nato skupaj prebijala proti vrhu. Silvo je bil ob koncu dirke nato drugi, Martin pa tretji. Martin poudarja, da je spet imel nenehne težave z motorjem, ki mu ni deloval pod nizkimi vrtljaji.
Slavonska Požega je prinesla Šraju 7. mesto. Na motorju je imel okvaro sklopke, zato še danes meni, da se kaj več kot 7. mesto ni dalo iz dirke dobiti.
Grobnik je za elitno^konkurenco jugoslovanskega motociklizma pomenil najpomembnejši obračun; Šraj je startal kot tretji, štiri sekunde za Silvom in Mirom. Zaradi vnovičnih težav z vžigom je zaprosil za start kot zadnji. Tudi tokrat se je pognal naprej, prehiteval tekmovalce enega za drugim in dirko končal na 4. mestu. Trije Italijani, ki so bili lani na prvih treh mestih, letos niso bih tako uspešni, saj je njihov najboljši tekmovalec osvojil letos šele 5. mesto.
Biti četrti ,v državi je velik uspeh. O nakupu novega stroja Martin Šraj ne razmišlja, saj njegovi sponzorji tega nakupa ne zmorejo izpeljati, iz lastnega žepa je nakup tudi nemogoč. Vesel je, če mu kaka dirka posebno uspe, saj je vsako športno tekmovanje poseben izziv, ki se mu zlepa ne gre odreči.
TVD PARTIZAN DOMŽALE VABI: PRID/TE K TELESNI ZIMSKI VADBI!
Kot vsako leto, tako tudi z novim šolskim letom 1985/86 TVD Partizan Domžale organizira rekreacijo za naše občane vseh starosti.
Ker je vsako leto več novih članov, smo v Partizanu za te namene rezervirali več časa na različnih šolah.
URNIK vadbenih ur za sezono 1985/86:
- rekreacija na OŠ Šlandrove brigade (vsak ponedeljek)
m
I
m
skupina	ure	vaditelji
cicibani	16- 17	Flerin M i ca
		Blatnik Marija
		OrehekJana
		Kranjc Danijela
pionirke	15- 16	Stopar Bernarda
		Štefan Zdenka
•iS pionirji	17- 18	Košak Primož
		Dolinšek Igor
mladinci	18-19.30	Košak Franc
mladinke		Dolinšek Igor
H		Mokorel Marko
jlj;: članice	19.30-20.30	Ko/omaz Franjo
		Volkar Metka
		Čer ne Anica
jj$ člani	20.30-22	štrekelj Brane
•'%< ———		Gabrič Franc
— rekreacija na Oš Venclja Perka (vsak torek)
za vse starosti     19-20.30 Košir E/a
Košak Franc Kancilija Andreja
— karate sekcija na OŠ Venclja Perka (vsak torek in četrtek)
20-21. F/is Dare
Alibabič Andrej.
Obveščamo vas, da smo z vadbo že pričeli in sicer v ponedeljek 16.9.1985 na OŠ Šlandrove brigade, zato vas še enkrat vabimo!
VB
Vpis možen do 10. oktobra
Karate klub Domžale obvešča vse zainteresirane, da je naknadni vpis še možen. Za pomoč kasneje vpisanim bo na treningih trenerjev pomočnik posebej obdelal že obdelane tehnike. Vendar pa po 10. oktobru ne bomo več vpisovali novih članov.
Treningi so strokovno zelo dobro pripravljeni in zanimivi. Intenzivnost treninga pa se stopnjuje postopoma, tako, da je odveč strah nekaterih, da so začetne obremenitve prehude. Članom želimo nuditi dobro in zdravo rekreacijo ter čimboljšo borilno in obrambno tehniko karateja.
Pionirje in cicibane še enkrat vabimo, da si ogledajo treninge na' Šlandrovi šoli in se odločijo za trening, ki je prirejen njihovi starosti.
Vse člane, ki so že trenirali obveščamo, da se lahko vključijo kadarkoli na treningih:
- na stari osnovni šoli ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21.30 ure
— na Šlandrovi šoli pionirji ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 18.30 in od 18.30 do 20. ure.
Obveščamo tudi vse, da so se pričeli treningi v sekcijah v Mengšu, Lukov/gi, Jaršah in Radomljah. Urnik boste prebrali na mestu vadbe.
TEKMOVANJA PIONIRJEV:
V mesecu oktobru se bodo v tehniki in športnih bojih zopet pomerili tudi pionirji v nekaj starostnih kategorijah. Čas in kraj tekmovanja bo objavljen po šolah. Vse šolarje vabimo, da si tekmovanje ogledajo. To je namreč drugi in zaključni del tekmovanja v letu 1985 - skupna uvrstitev pa bo dala končnega zmagovalca.
UGODNA PONUDBA STORITEV PRED SMUČARSKO SEZONO v
Do 31. oktobra vam nudimo vsa popravila in montaže smuči po starih cenah.
SKI SERVIS Podgoršek Jure Masi jeva 6, Domžale
minut s športnico
Tina Slovnik, konjeništvo
Tina Slovnik je štirinajstletna dijakinja srednje šole usmerjenega izobraževanja. Za veterino se je odločila. Kaj pa je bolj samoumevnega za dekle, ki ima čez vse rada konje in konjski šport.
V konjeništvo jo je vpeljal oče, ko je Tina hodila še v 6. razred osnovne šole Šlandrove brigade. Odtlej pa do. danes vsak prosti trenutek preživi na Krumperku med svojimi prijatelji, s svojim trenerjem, ob svojem konju.
Sprva je jahala kobilo SANTA MARIA, sedaj je prešla na mlado kobilo TAJO. „Ce želiš, da si v tekmovalnem zaletu, treninga ni nikoli preveč," pripoveduje in pohvali svojega trenerja Matjaža Cika, ki ima z njo mnogo potrpljenja. „Trening še kako potrebujem," pripoveduje, „saj mlada TAJA še ne zna dosti. Mnogo treninga bo še poteklo, preden bova segli kam više."
Pogovarjava se o uspehih- Tina nastopa seveda v mladinski konkurenci. Letos je dosegla dva velika uspeha. Na republiškem prvenstvu (tekmovanji na Krumperku in v Komendi) je dosegla 3. mesto, v tekmovanju za državno prvenstvo (tekmovanji v Zagrebu in Beogradu) pa je bila druga.
Čeprav je bila izbrana v ekipo za balkansko prvenstvo, na to tekmovanje ni šla, ker je še premlada.
Zase pravi, da ima kot tekmovalka v preskakovanju ovir še ogromno rezerv. Trema jo zelo daje, zaradi nervoze pridejo napake, ki jih sicer ne bi delala.
V klubu KK Krumperk se med sabo zelo razumejo, veliko prijateljstvo vlada med vsemi. Sicer pa najde kak trenutek tudi za svojo prijateljico Rajko Hauptman iz Zaboršta, izveze še kak gobelin, to pa je tudi vse, saj je konjeništvo na prvem mestu, ki tudi časa vzame mnogi, pravzaprav največ.
Prijatelji, sošolci jo seveda spodbujajo, starši pa se veselijo njenih uspehov. Zadovoljna je, da ji dajo kako besedo spodbude tudi tovariši profesorji, to pa je tudi vse, kar je v svojem prvem „uradnem" intervjuju povedala mlada Ihanka Tina Slovnik.
M.
Tekmovanje v varpi v Krašnji je pritegnilo mnogo radovednih občanov...
Za pokal Doba
Pod pokroviteljstvom Občinske gasilske zveze je Gasilsko društvo Dob konec septembra organiziralo tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Doba, katerega se je udeležilo 29 moških in 9 ženskih ekip, ki so pokazale veliko znanja, predvsem pa spretnosti in hitrosti pri izvajanju „suhe" in „mokre" vaje.
Pred precejšnjim številom gledalcev, ki so pozdravili sleherno uspešno opravljeno vajo je med moškimi ekipami zmagala gasilska desetina SLOVENSKIH KONJIC (915 točk), drugi so bili domačini I. ekipa, ki so za zmagovalci zaostali za 3,5 točk, tretje mesto pa so osvojili kamniški gasilci z 898 točkami. Med ženskami ekipami je 'zmagala desetina iz TOPOL, (687 točk), pred ekipo Šinkovega turna (681,5 točk) tretje pa so bile gasilke iz Doba (II. ekipa) s 647 točkami. Tako je prehodni pokal krajevne skupnosti Dob osvojila desetina iz Slovenskih Konjic. y
Domžalski nogometaši so z velikim uspehom pričeli tekmovati v slovenski nogometni ligi. Po uvodnem porazu z Rudarjem iz Trbovelj (1:0) so trikrat zmagali. Kladivarja v Celju so premagali z rezultatom 2:1, Kovinarja iz Maribora (doma) z 1:0, Muro iz Murske Sobote pa z rezultatom 2:1.
Na fotografiji: prva tekma v Domžalah, NK Domžale: NK Kovinar. Doseženi gol v korist Domžalčanov (na sliki) ni bil priznan!
Mednarodna prijateljska tekmi v metanju varpe v Krašnji
V Krašnji je bila prvo soboto v septembru organizirana mednarodna prijateljska tekma v metanju varpe. Organizator srečanja je bilo Športno društvo Krašnja, pokrovitelj pa Telesno—kulturna skupnost Domžale.
Kot vidimo, Gorenjce in naspld Slovence ni omamilo ' samo smučarstvc temveč so zavzeti tudi za drugačne šport Zelo primerna za to je zlasti varpa, kateJ sezona se začne s pomladjo in konča jesen) ko začne zemlja zmrzovati.
Lada Lavrič
Gledalci v vse večjem številu obiskujejo tekme nogometašev Domžal, ki navdušujejo predvsem s požrtvovalno igro...
Ker je varpa za mnoge nepoznan šport, najprej nekaj besed o njej. Domovina varpe je Švedska, kjer je ta športna zvrst stara že več kot tisoč let. Seveda ni bila igra enaka skozi stoletja. Do izuma kovine so se tekmovalci preizkušali v metanju kamna. Danes je predmet igre - varpa izdelan iz aluminijaste in svinčene zlitine in različne teže, kar je odvisno od moči in tehnike metanja vsakega posameznega tekmovalca. Dolžina meta za moške je 20 m, za ženske pa 5 m manj.
V Sloveniji so začeli varpo popularizirati železničarji. Njim je, kot vemo, omogočena ena brezplačna mednarodna železniška vozovnica, pa so zato združili prijetno s koristnim. Oče slovenske varpe pa je Milan Košir, ki je tudi ustanovitelj prvega varpističnega kluba v Sloveniji - t.j. Varpa klub Ljubljana. Varpa v Sloveniji je stara okrog 20 let. To športno zvrst so zaenkrat sprejeli v glavnem Gorenjci, širi se pa tudi drugje - k temu prav gotovo pripomore tudi dejstvo, da je varpa eden najcenejših športov, potrebna je le trenirka, telovadni copati „kopačke", varpa in prostor (najbolje travnik) za metanje. Trenutno delujejo v Sloveniji naslednji varpistični klubi: Varpa klub Ljubljana, Iskra Ljubljana, Dalta Ljubljana, klubi iz Kranjske Gore, Gozd Martuljka, Blejske Dobrave, Jesenic, Gorij pri Bledu, Štanjela in Krašnje. Ekipe štejejo po tri tekmovalce, v vsakem klubu pa deluje več ekip.
Financirajo se s prostovoljnim delom, preko sindikatov v delovnih organizacijah in v okviru TVD Partizan. Seveda slovenski varpistični klubi oziroma njihovi igralci še ne dosegajo takšnih uspehov kot na primer švedski varpisti, kjer je bila po besedah predsednika Švedske varpistične zveze (Sveska Varpa Forbundet) EKSILA ERIK-SSONA „varpa poznana že v vikinških časih, danes pa je na Švedskem oktro 3500 aktivnih metalcev varpe, ki imajo pravico sodelovati na tekmovanjih in so včlanjeni v 175 društvih".
Na tekmi v Krašnji so najprej tekmovali posamezniki, nato pa so se v metanju varpe pomerile še ekipe. Med posamezniki je zmagal LARS SANDELIUS iz Stockholma, ki je bil s 87 cm daleč na prvem mestu.
Triinštiridesetletni švedski tekmovalec je dejal, da je začel metati varpo že pri petih letih, kasneje se je včlanil v društvo VK Soderringen, s katerim je igral tudi že v Nemčiji, na Finskem v Jugoslaviji in seveda na nešteto tekmovanjih v domovini. „Mi Švedi ne rečemo, da igramo varpo temveč pravimo temu metanje varpe", je moje nestrokovno poznavanje tega športa korigiral zmagovalec, ki po skoraj peturni tekmi ni bil videti prav nič utrujen. „Pet ur, to ni nič!" je dejal in nadaljeval: „Pri nas na Švedskem je deseturno metanje varpe nekaj povsem normalnega," Sandelius je še povedal, da Švedi, posvečajo precej pozornosti mladim varpistom. Tako obstajajo tekmovanja varpistov med cicibani, med mladinci in med člani. Jugoslavijo pozna že deset let in se rad udeležuje tukajšnjih tekmovanj; pravi, da tudi zaradi prijaznih domačinov, ki radi gledajo ta šport in ga v vse večji meri sprejemajo.
Od slovenskih tekmovalcev je najboljše, peto mesto osvojil VITOMIR MODRIC iz VK Gorenjka iz Kranjske Gore. Povedal je, da varpo aktivno meče že tretje leto. Do sedaj se je udeležil večih tekmovanj v Sloveniji, lansko leto pa je bil tudi na Švedskem. V dvanajstih metih je Modric dosegel razdaljo 171 cm, kar pa je, kot je dejal „do sedaj moj najboljši uspeh v tako močni konkurenci". Pripomnil je še, da zanimanje za varpo med ljudmi narašča, več problemov pa je pri nabavi samega športnega rikvizita - varpe namreč izdelujejo tekmovalci v glavnem sami ah pa poiščejo kakšnega, ki se ukvarja z njihovo izdelavo. Tak je Dolfe Kosmač iz kluba Gorenjka v Kranjski Gori, ki že dlje časa izdeluje varpe.
Predsednik ŠD Krašnja, organizatorja srečanja, MARJAN ŠTRUKELJ je ob koncu tekme dejal naslednje: „Zelo sem zadovoljen, da smo lahko tudi v Krašnji organizirali mednarodno športno srečanje in to v panogi, ki je še mnogim docela nepoznana in šele išče pravo množičnost. Nam, ki mečemo varpo, je gostovanje švedskih igralcev v Krašnji in drugih krajih Slovenije zelo dobrodošlo. Pri tem srečanje ni le tekma, temveč resnično spoznanje vseh lepot in mojstrovin te igre, ki jo prav oni na svetu najbolje obvladajo." Obenem se je zahvalil vsem, ki so pomagali na kakršenkoli način pri organizaciji tega srečanja - tako posameznikom kot Telesno -kulturni skupnosti Domžale, Skupščini občine Domžale, OK SZDL Domžale ter delovnim organizacijam: Stolu iz Kamnika, Universale iz Domžal, Svilanitu iz Kamnika", Traku iz Mengša in Mojci iz Lukovice.
5
»I ■ 1
PRODAJA KONJ
Obveščamo vse rejce in ljubitelje konj, da bo
v petek, 4. oktobra 1985 ob 8. uri
redna letna aukcija žrebev pasme hafliger iz zahodne Slovenije na Konjerejskem centru Krumperk.
Interesenti vabljeni!
►I i
POSLOVNI PROSTOR IŠČEJO
,Agroindustrijski kombinat Al K Bačka, Bačka Topola, se zanima za nakup poslovnih prostorov (predstavništva in priročnega skladišča) v izmeri 200—300 metrov uporabne površine. Prostor mora biti vsaj v širšem centru Domžal ali Mengša, v pritličju, možen dostop s tovornjakom.
V kolikor bi bilo primerno, bi podjetje odkupilo celo stanovanjsko hišo.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na Uredništvo Občinskega poročevalca."
4 4 4 4 4 4 4
4
4 4
H
Cenjene stranke obveščam, da je odprta nova zlatarska delavnica na Ljubljanski 80 (pasaža SPB 1)
Izdelujemo sodobno oblikovan nakit, vse vrste predelav in popravil Zagotavljamo kvaliteto izdelkov in kratke roke izdelave
Delavnica je odprta vsak dan — od 8. do 12. ure
in — od 15. do 19. ure ob sobotah — od 8. do 12. ure
Priporočam se za obisk!
IVANOVIC LJUBOMIR
Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Domžale
RAZPISUJE
TEČAJ O VARSTVU PRI DELU za zasebne delodajalce in delavce v obrtni dejavnosti.
Zakon .o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 16/80) predpisuje vsem, ki imajo opravljen izpit iz varstva pri delu.
Vsi tisti, ki imajo že izpit iz varstva pri delu', morajo na vsaka.tri leta opravljati preverjanje znanja.
Razpisujemo tudi tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni HIGIENSKI MINIMUM, */ je za vse, ki so zaposleni v proizvodnji živil ali prometu zv njimi, obvezen.
OPOZORILO!
1. Obnovitveni tečaj je potrebno opraviti vsakih pet let.
2. Seznam oseb, ki so dolžne opraviti osnovni tečaj, je potrebno tekoče pošiljati organizatorju tečaja, t.j. Delavski univerzi, za obnovitveni tečaj pa do konca koledarskega leta za naslednje leto.
3. Obnovitvene tečaje morajo opraviti delavci, katerim je že potekla doba desetih let od osnovnega tečaja v roku treh let, ostali delavci pa v roku petih let.
Vse prijave pošljite na naslov: DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 6, kjer dobite lahko tudi pojasnila (tel.: 721-082, 722-278).
Delavska univerza zbira prijave do 20. OKTOBRA 1985. Ostale oblike izobraževanja so bile objavljene v Občinskem poročevalcu štev. 12 z dne 9.9.1985.
10 STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC
Mali oglasi
popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst
šivalnih strojev
tine klančar
vir - čufarjeva 6 DOMŽALE
MONTAŽA VZGLAVNIKOV Z-750, Z-850, JUGO! Telefon 731-184 od 7. do 9. ure.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Iščem dekle, lahko študentka za 4-urno dopoldansko varstvo dojenčka. Baloh, Kajuhova 14, Domžale.
Prodam štedilnik Gorenje (dva plin, ena elektrika). Strušnik, šug-Ijeva 7, Domžale.
V četrtek, 5. septembra sem ob približno 18. uri pozabila na klopi domžalske avtobusne postaje v centru nove ženske skorje. Najditelja vljudno prosim, da proti nagradi sporoči svoj naslov uredništvu.
NAJAMEM eno- ali dvosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Ponudbe pod „navedite ceno"-
Kupim zazidljivo parcelo v Domžalah ali okolici. Naslov v uredništvu.
Ugodno prodam barvni TV na daljinsko upravljanje, kombiniran štedilnik (2x2), plinski štedilnik (4) z jeklenko in raztegljiv kavč. Pevec, Pelechova 42 a, Preserje.
OPTIK
Martina Skofic Ljubljanska 87 Domžale
ga
Delovni čas:
— dopoldne od 8. do 12. ure
— popoldne od 16. do 18. ure
— sobota zaprto!
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
ZORANA FORTUNATA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti.
Žena Malči in hčerki Darja ter Branka.
ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda
FRANCETA PERKA
se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sestri Vidi Cehovi, dr. Cerarju za nuđenje zdravstvene pomoči.
Žena Angela in vsi domači.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata
JAKOBA SOJERJA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrače sočustvovanja in za darovano cvetje. Posebna hvala vsem za poslovilne besede ter
gospodu župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob njegovi dolgotrajni in hudi bolezni, še posebno pa Bredi Kavka za njeno skrb.
Vsi njeni.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega
TINETA KRULCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki 'ste nam pomagaj, sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrazih sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hace-tu za zdravljenje in nesebično pomoč, g. župniku za tolažilne besede in obred ter pevcem iz Moravč za lepo odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala.
Žena Tinca, hčerki Jani in Muija ter sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame, tašče in tete'
ANGELE RODE
roj. Bernot iz Krtine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh izrazili ustno ali pisno sožalje, ji poklonili cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njen poslednji dom. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
/       Žalujoči: vsi njeni.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
KATARINE BERK
roj. Grintal
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na
njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljen obred, pevcem ter govorniku Luki  Cerarju za besede ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
GREGORINČIČ TOMAŽ SVEČARSTVO Prešernova 3, Domžale
Cenjene stranke obveščam, da sem v Domžalah, Prešernova 3 odprl svečarsko obrt. Izdelujem vse vrste nagrobnih sveč, ki jih cenjene stranke po izredno ugodnih cenah lahko kupijo na omenjenem naslovu.
Priporočam svoje izdelke!
I
i
I ■
Cenjene stranke obveščam, da sem prevelil avtokleparsko delavnico iz Stranske ul. 4 Domžale v novo - BIŠČE pri Domžalah.
Se priporočam ANDREJ VELEPEC
stanovanje: Rodica, Perkova 33
I I I
■
J
TOZD INVEST SERVIS, vzdrževalna dejavnost, r.o., Ljubljana, Verovškova 57
DELOVNA ENOTA MENGEŠ, Kolodvorska 27
objavlja dela in naloge:
OBRATNIH VZDRŽEVALCEV IN VZDRŽEVALCEV
za delo na vzdrževanju strojev in naprav v kemijski proizvodnji in za delo v mehanični delavnici
Pogoji:   — 3 letna srednja šola kovinarske smeri
— 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
— delo je eno oziroma več izmensko
— poskusno delo 60 dni.
OBRATNIH ELEKTRIKARJEV
za vzdrževanje strojev in naprav, sodelovanje pri remontih, nastavljanje sestavnih delov oziroma sklopov
Pogoji:   — 3 letna srednja šola elektro smeri
— 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
— opravljen „S" izpit
(oziroma ga kandidat opravi po sklenitvi delovnega razmerja)
— delo je izmensko
— poskusno delo 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi Kadrovsko - splošni sektor delovne organizacije LEK Ljubljana, Verovškova 57.
INDUSTRIJSKI KOMBINAT N. SOL. O. KRANJ. JUGOSLAVIJA
TOZD Tovarna obutve Mojca Lukovica
Vabimo k sodelovanje KVALIFICIRANE PREŠIVALKE in druge delavke, ki imajo veselje do šivanja."
Pismene ponudbe sprejema TOZD Tovarna obutve „Mojca" Lukovica v 8 dneh po objavi.
ODRED SKALNIH TABOROV DOM ŽA LE
„Tabornik/' odreda Skalnih taborov Domžale, vas obveščamo, da bomo pripravili propagandni tabor. Ta bo od 11. — 13. 10. na prostoru za OS Šlandrove brigade.
V petek popoldne bo postavljanje tabora, v soboto prikazovanje taborniških spretnosti, zvečer družabni večer, v nedeljo pa pospravljanje tabora.
Vabimo vas, da nas obiščete!"
,   Taborniški zdravo! Taborniki OST
OBRA T ZA KOOPERA C/JO GOZDARSTVO DOMŽALE
„GOZDARJI"SO SE PRESELILI. ..
Od 16.9.1985 delamo v novih prostorih v SPB-1 v Domžalah. Prostori so naša last, naš novi naslov je: Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Temeljna organizacija kooperantov GOZDARSTVO DOMŽALE, o.sub.o.. Ljubljanska 72 a, 61230 Domžale.
Telefonska številka ostane ista in je: 721-275.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa DS DSSS prosta dela in naloge: ANALITIKA - STATISTIKA
s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
Pogoji:    srednja šola ekonomske smeri (lahko tudi pripravnik, statistične ali splošne smeri.
Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogoja sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi na gornji naslov.
Si)sozJmeza[l
vabi k sodelovanju
DVA DELAVCA ZA OSKRBO PERUTNINE V TALNI REJI na
perutninski farmi Ihan pri Domžalah
Pogoji:    — osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za objavljeno delovno nalogo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Ponudske s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba DO Jata, Agrokombinatska 84, 6I260 Ljubljana Polje.
Rok za sprejem ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE išče
2 SODELA VCA za opravljanje del in nalog OSKRBNIKA in GOSPODINJE v planinskem domu PD Domžale na Veliki planini v zimski in poletni sezoni 1985/86. Oblika in trajanje dela, osebni dohodek ter vse ostalo po dogovoru.
Vse zainteresirane vabimo, da se priglasijo na naslov PD Domžale, 61230 Domžale, p.p. 86.
Slamke iz
slamnika
W
KJE BOŠ, TOPLARNA?
V Domžalah so predvideli štiri možna mesta, kjer naj bi stala bodoča prepotrebna toplarna. To mesto želijo določiti glede na takoimenovano „rožo vetrov".
Sprašujemo se, kateri „veter" bo prevladal. Zdi se nam, da že vemo ... kam veter piha...
NE VEDO (VEMO) KAJ BO RATALO ...
V nekdanjih prostorih potovalne agencije ob Veleblagovnici bo zaživela nova dejavnost. Živ krst ne ve, kaj bo v tistih prostorih nastalo?
Najprej so obljubljali trgovino zelenjave, pa nogavic, kasneje prodajo plošč, draguljarno, kozmetično trgovino, ekskluzivno delikateso, nekaj se govori tudi o razstavišču. To slednje -razstavišče tam — zagotovo ne bo, saj jo je kultura še vedno „ta slabše odnesla..."
Trenutno so v njem pisarne, v katerih se uradno ugiba, kaj bo v teh prostorih ...
ROKOVNJAČ ŽONTA
Oni dan mi je stari Drešar razkladal, da se po naši mili srenji govori, kako so me za vrat prijeli in mi dušico spustili. No, moram vam povedati, da še zmeraj po zemljici hodim in se pajdašim s svojimi rokomavhi, akoravno je tudi istina, da so hudi, hudi rokovnjaški časi v deželo zašli.
Njega dni, ko je bilo še vsega na pretek, si samo malo iz hoste smuknil in hop, že si bil bogat, istočasno pa oskubljeni sploh ni šel v propast, nego je vzel naše jemanje ko nek samoprispevek za takšne individume, ki so manj nadarjeni od matere narave za delo. Ako zdajci izvedem kaj tacega, je hitro ogenj v strehi, saj je vsak samodoprinosek velika škoda za ljudi in so zato prav malo navdušeni nad njim, pa najsi bo pobran iz hoste ali kako drugače.
Rokovnjaški časi se vračajo v naše kraje samo na zunaj - na tabor, na živžav, celo novo restavracijo Napoleon so postavili — ah jaz vam pravim, da je to itak samo blef, kajti ljudje nimajo penezov za druge zadeve, pa se hočejo napiti do nezavesti in nič drugega. V takšnem stanju zabij6 vse drugo ali vsaj hočejo pozabiti. Ali sam sem nekaj-krati take posameznike pretipal in ugotovil stanje brez ficka v varžetu, kar znači, da so šli zadnji soldi za liter. Res, hudi rokovnjaški časi...
Po drugi plati pa se grmadijo razni administrativni centri, ki po svoje pobirajo novce ljudem, da še sami ne vedo, kdaj in na kakšen način. Rečem vam, da ima naš poglavar Groga istinito prav, ko pravi, da je bil tedajci še red, ko je samo on z nami vred pulil peneze iz žepov. Zdajci pa bi rad že vsak sis nekaj sisal, vsaka druga nekoristna enota, da o rednih kradežih itak ne izgubljam besed. Res, hudi rokovnjaški časi...
Na uho vam zaupam novico našega Nan-deta, ki je na zadnjem snidenju v Kolovcu dejal, da brez prave discipline ne bo nikjer pravih soldov. Mi, rokovnjači od glave do nog, bomo sami morah vzpostaviti prejšnje stanje, tako da bo red v hiši in penezov na pretek v obtoku. Nande pravi, da nas bo resno delo postavilo na noge, nobena zabava itd. Odhajam na teren, kajti nočem biti takšen kreten, da ne bi videl izhoda iz gozda zaradi nekaj temnih dreves. Res so hudi rokovnjaški časi, a so najhujši le za tiste, ki samo tarnajo in se opijajo z obljubami in tudi z dejanskimi alkoholnimi hlapi. Mi gremo raje v akcijo!
■Pozdrav izza drevesa!
rokovnjač Žonta
NOVE IDEJE OB IDEJAH
V Radomljah imajo ideje. Organizirah so prireditev Miss mokre majice, mi pa imamo še eno idejo: organizirajte tekmovanje „Mister odprtega šlica". Nagradi bosta dve: ena bo potovanje za tri dni v Benetke, druga pa potovanje za tri dni v „Venezio".
LAHKO PARKIRATE...
Spoštovane občane obveščamo, da je personal firme ,JPri breskvi" (nasproti brivnice in frizerije Del Bello) na dopustu!
Občani izkoristite priložnost, saj tako lahko nekaj dni parkirate v Kolodvorski ulici pred Delavsko univerzo.
MOŽNOSTI ZA PARKIRANJE JE
še IN ŠE ...
Glede na spore okrog garaž v kleti SPB—1 sporočamo, da „na vrhu" ni problema. Nekateri so našli imenitno parkirišče kar v pasažah novega objekta SPB—1. Glede na to, da sta se garažkanja in parkiranja po novem lotila le dva posameznika, imate „butičen" način parkiranja do nadaljnjega omogočeni še mnogi...
KAKŠNE BARVE je ...
Že tri številke nismo razpisali nobenega natečaja. Danes popravljamo storjeno napako. Razpisujemo natečaj za občane, ki naj ugotovijo, kakšne barve je obok pred Veleblagovnico.
Kdor bo pravilno ugotovil barvo, dobi zastonj Heliosov mavrični katalog barv!
hudi Časi? kje paj
Pravijo, da se hudi časi merijo po tem, koliko gostiln je v vasi... V občini je tačas (uradni podatek) 84 gostiln, restavracij, bifejev, bistroj-čkov, pajzelčkov.
Hudi časi? Kje pa! Kje je še tisti hudi čas, kot je bil nekoč, ko so samo v eni ulici (tako se hvalijo v Mengšu), imeli 7 gostiln. Očitno še ni dovolj hudo ...
ČUDNO: HUJE JE, PA JE ZLATARJEV IN URARJEV VSE VEČ!
Res! Huje je, zlatarjev, draguljarjev in urarjev pa je vse več. Sedaj, ko je vsaka menica že draguljarna, je še zlatarjev vse več. Čudno. Tudi ur ne rabimo, saj vsi vemo — koliko je ura...
OSEBNA IZJAVA
Neki moji prijatelji so me k sreči rešili velike skrbi in dela. Medtem, ko sem imel v preteklih letih velike težave in obilico dela z rekapitulacijo dni dopusta, odslej vodijo skrb o tem in točno — kot jaz — vedo, da ga nimam več...
PRAVNAM JE...
V prejšnji številki Občinskega poročevalca smo se norčevali iz napake ljubljanskega „Dela", ki je našega Slovnika prekrstil v SLAVNIK-a.
Ob tem pa je treba povedati, da tudi nam ni uspelo v isti številki napisati omenjenga priimka tako, kot je prav.
Iz priimka SLOVNIK smo „uspeh" izdelati priimek „SLOVENIK". Prav nam je ... Kdor drugemu jamo ...
SLAMICE IZ MENGEŠKEGA SLAMNIKA
Mengeški semafor pri Pavovcu — sicer pa je tako in tako edini — vztrajno mežika in mežika, samo z rumeno. Menda je napačno nastavljen in hkrati drugače gorita zelena za voznika in zelena za pešce, v dven nasprotnih smereh. Predlagamo, da izklopijo še rumeno luč, saj smo se je že rahlo naveličali, pa tudi ptiči že letajo nekam zbegano naokrog — nad tem svojim varnim križiščem ...
Po »Mengeški mareli" je Franc -Kompare izjavil, da je Mengeš evropsko središče domače glasbe, ker iz njega izhaja kar pet ansamblov. Zdaj, ko je na Hitu poletja s Polko, valčkom, rock'n'rollom zmagala Petra Kompare, vemo, da to središče ni „NEKJE" v Mengšu, ampak prav pri Komparetu ...
Ko smo Mengšani prebrali plan razvoja krajevne skupnosi do leta 2000, so se takoj oddahnili, saj bo do tedaj toliko narejenega, ,da bo v Mengšu tako kot v raju, seveda če ne bo prišlo kaj vmes ...
Mengeška bodoča obvoznica je izredno pripravna predvsem zato, ker nekaterim pride izredno prav, da bodo lahko pozidali do te obvoznice še nekaj njiv in travnikov. Jedli bomo pa tako in tako kamenje in zidove, za poobedek pa se bomo grizli med seboj.
Cesta Mengeš — Domžale bo obnovljena zagotovo letos, je bilo zapisano zgodaj spomladi. Dobro, da ta „letos" ni bil natančneje določen, sicer bi se lahko zgodilo, da letos sploh ne bo obnovljena ...
SIM
Odprto pismo direktorju Titovih rudnikov, rudnika Breza v BiH
SpoStovani tov. direktor!
Mrzli časi gredo v deželo, misel pa se kar sama po sebi obrača na kurjavo in ne boste verjeli — tudi na vas . ..
Tudi vi ste eden tistih, ki v vaši delovni organizaciji določajo, koliko bg šlo komu od nakopanih količin. Ob tem, ko nas pričenja zebsti, bi vas rad spomnil na tole:
V letu 1982 ste s predstavniki naše občine podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju občine Domžale v razširjeno reprodukcijo vaših rudnikov, v povečanje premogovniških zmogljivosti — ali kako se že reče. Po tej pogodbi smo vaši DO nakazali dne 31.7.1981 2.625.000,00 din in dne 6.8.1982 2.600.000,00 din nepovratnih sredstev.
Vi ste na drugi strani za povračilo v ustreznem dokumentu obljubili, da nam boste zato 10 LET dobavljali vaš premog iz rudnikov ,Breza in sicer 7611 ton letno, premog, ki ga bomo plačevali po dnevnih cenah. Dobavljali naj bi nam ga po dinamiki kot ste jo skupno z našim predstavnikom predvidevali.
Res je, prvi dve leti od desetih let dogovora (veljal naj bi med leti 1981—1990) ste pokazali dobro voljo, saj ste prvo leto dobavili 23 odstotkov letne dogovorjene količine, drugo leto 44 od-
stotkov, kasneje, v letih 1983, 1984 in letos pa vaša dobava vse bolj peša: 21 %, 16 %, letos pa se do 31. julija dobavili vsega 3,8 % odstotka obljubljenega premoga.
Če vzamemo povprečje vaše dobave premoga iz dogovora, ste nam dobavili poprečno 21 % od zagotovljene količine. Denar 512 starih milijonov in pol iz leta 1981 in 1982 pomeni danes kar zajeten znesek. Vi ta naš denar imate, mi vašega premoga ne. . .
Če kaj velja samoupravni sporazum (ali je to zgolj le nevreden papir gentelmenske-ga dogovora, katerega neizpolnjevanje se ne sankcionira), tedaj bi bilo po zgledu dobrih poslovnih običajev potrebno vsaj vaše opravičilo našim občanom, zakaj nam količine ne morete dobavljati. Razlogov za to, o tem sem prepričan, je več.
Tovariš direktori Zaradi našega denarja terjamo vaš odgovor.
Če ga prejmemo, ga bomo seveda objavili. Če ga ne bomo prejeli, članek izide prav tako. O čem bo pisalo v njem, pa tudi vi, tov. direktor, tačas zlahka lahko uganete. Poseben izraz imamo za to I
Do takrat lep pozdravi
Matjaž Brojan Odgovorni urednik
Dogodek leta — tombola Smučarskega društva Domžale. Marginalije na temo:
Lov na srečo
Nekoč so v nekem radiu objavili na ves glas reklamo za veliko tombolo v nekem „majhnem velikem" mestu. Že več dni pred napovedanim dnem so se uči ustavljale na plakatih po širši in daljni okolici prelepega mesta. Vabili so privlačni dobitki — sicer pa, kaj pa imamo izgubiti! Za sto jurjev manj ne bomo osiromašili, lahko pa zadenemo . . . Uh, kako bi se prileglo sto starih milijonov, ali vsaj avto; no, tudi s kolesom bi bil zadovoljen, morda ne bi bilo slabo igrati vsaj za petico I
Težko pričakovani danje tu. Na prireditveni prostor so se začele zgrinjati množice tistih, ki smo upali vsaj na malo sreče in na zadetek. Pa kaj, ko se vse pravljice modernega časa ne končajo srečnol
Že ob vstopu k prireditvenemu prostoru te zaustavi reditelj in ne dovi li prehoda s kolesom. „Pusti ga tu!" vztraja, a mi se ne damo. „Gremo pa p < drugi strani." Miličnik sicer pripomni, da tudi tam ne bomo mogli s koles bliže, a tudi mi vztrajamo. „Borno poskusili!" in — uspemo. Ko zaparkiramo svoja vozila in jih priklenemo kar ob ograjo pri Repovžu, gremo na lov za tombolskimi karticami. Nismo presenečeni nad množico ljudi, pač pa nad neredom, pijanim „tombolašem", ki že kar za prvim grmom meče iz sebe, kar je preveč popitega. Nekdo pripomni, da je res poseben užitek stopiti spotoma še v ostanke povraćanja! Iščemo naprej, a ne najdemo drugega kot množico kramarjev. Vsega je dovolj, največ traparije, ki pa v času, ko vsak nekaj pričakuje, postane vabljiva in neverjetno donosna. Vse že preiščemo, a tombolskih kartic ni nikjer. Potem le ujamemo na ušesa, da jih ima še nekdo pri mostu.
Pohitimo tja — k dobri vili; da bo šlo hitreje, kar s kolesi! Vendar je tam neznanska vrsta. Kot da je nekaj zastonj! Zakaj bi se sicer ljudje tako drenjali? Kljub temu se postavim v vrsto. Toda, glej ga zlomka, tik pred mano nekdo kupi vse tombolske kartice, kar jih je še bilo; kar precej zajeten kup denarja je moral odšteti. Že kar za mali zadetek! Ljudje, ki so ostali še v vrsti, ga obkladajo z najneverjetnejšimi vzdevki. Kaj vse premore naš preljubi jezik!!!
Zopet smo na začetku. Brez srečke seveda ni tombole! Hajd, hajka se nadaljuje! "Pri cestni hiši so še karte," slišimo. Gremo tja, a tudi tam smo prepozni. Ura pa je komaj četrt čez dve. Po najkrajši poti se vrnemo v športni park, ki pa ni bil prav nič športen. Preveč nešportnih tipov se je vleklo z enega konca na drugega ter čakalo na pričetek. Otroci so jokali; nagajalo jim je sonce, motila jih je zmeda, vpitje, gneča. Pa kaj, otroci še ne vedo, kaj se pravi za borih trideset jurjev dobiti sto milijonov.
Množica čakajočih narašča — dobre čarovnice s tombolskimi kartami pa ni na spregled. Končno obupamo in jih nehamo iskati. Sprijaznimo se, ker pač nismo prišli od daleč. Toda, ko se vračamo proti domu, so na jeklenih konjičkih oznake malone z vseh koncev Slovenije in celo iz drugih republik. Lahko smo srečni, da imamo tombolo v bližini in tako nismo šli posebno daleč po nepotrebnem na pot! Tudi drugi odhajajo in se jezijo. Prireditelju veljajo le neprijazne besede, nobene hvale za dobro organizacijo. „Da zmanjka kartic, tega pa še nismo doživeli!" slišim z vseh strani. Sicer verjetno obstaja kak predpis o številu oz. kombinacijah, ki jih lahko izdajo. Morda glede na vrednost dobitkov, ki pa na tej tomboli pravzaprav niti niso bili tako' bogati — za tako množico seveda!
Pa vendar gremo domov potolaženi in lahko bi rekli srečni. Nič nismo zapravili, nič nismo izgubili! Le čas, pa še tega smo nadomestili s kratkim kolesarskim izletom po tej prelepi deželici. Lepše nam ni moglo potekati nedeljsko popoldne, kot v samoti, v tokrat čisti naravi. Vsi so bili pač na tomboli, v okolici pa tak lep mir, ki ga tako pogrešamo ob vseh ostalih dnevih! Resenkratnol g. Kuhar
Hvala ti, tombola!
Tablic pa je mnogo prezgodaj že zmanjkalo in vnela se je prava bitka za vsako posebej (na sliki).
#
1
Srečnežev je bilo malo. Ata iz Ilirske Bistrice (z bergljami) je dobil 100 starih milijonov. Pred pol leta ga je kot motorista zbil avtomobilist. Z denarjem si bo ata kupil — avto.
;.v.;.;v;.»;.;.>x«»>>;.y
x*x<-x<-c<X">:*:*:"**"*''