Posamezna številka 2 dinarja. Poštnina plačana r gotovini. V v Izhaja dvakrat na mesec. Harcčnina četrtletno Din 12*—. Svoje zahteve uveljavijo ž;eiezniZ ozirom na dejstvo, da je osemurni delovnik dvignil zdravstveno stanje delojemalcev, da vpliva ugodno na njihovo družinsko življenje, da more produkcijo celo zvišati, kakor tudi z ozirom na to, da je socialna vrednost osemurnega delovnika tako velika, da njegovega ukinjeuja ne bi mogle opravičiti nobene težkoče političnega, gospodarskega ali finančnega značaja, zahteva kongres v prepričanju, da se more ohranitev osemurnega delovnika v vseh državah jamčiti najbolj z mednarodno pogodbeno obvezo vlad, takojšnjo in brezpogojno ratifikacijo washingtonskega dogovora od strani vseh držav, ki so članice mednarodne organizacije dela.« vendar bi radi poznali, katera država ga izvede pravično. Osemurni delovnik je zagarantiran v Jugoslaviji potom »Zakona o zaščiti delavcev«. Ali se proizvaja? Ako delegati iz 28 držav konstatira jo v resoluciji, kako velik blagodejen vpliv ima osemurnik na delojemalca, in do te konstatacije niso mogli priti šele v soboto, nego so to videli in spoznali že mnogo let do danes, zakaj je toliko truda od strani »naprednega meščanstva« zoper osemurni delovnik, zakaj je »Zveza industrijcev« proti osemurnemu delovniku? Posebno pa se gazi ta »dobrota« od strani železniških direkcij, ki silijo svoje delojemalce delati čez 8 ur na dan. Redukcija osobja na železnici je faktično poskus podaljšanja delovnega časa, ker še z itak primanjkujočim osobjem in pri tem sedaj še z reduciranim, hočejo da bi se opravljala služba tako, kakor če je dovolj osobja na razpolago. Tu prihaja beseda »naprednega meščanstva« v konflikt z vsakdanjim postopanjem tega »naprednega meščanstva«, recite: podjetnikov. Zalcon o »zaščiti delavcev« govori o osemurnem delovniku. Ali železniška uprava se za to ne zmeni. Zakon naj ostane zakon, a navada na železnici je več nego zakon in merodajni faktorji čuvajo vneto to »navado«. Nadalje je sprejeta resolucija o obratnih svetih, t. j. delavskih zaupnikih, ki se glasi: »Potrebno je, da se vsem delujočim ljudem v vseh panogah gospodarskega življenja, v produkciji, trgovini, prometu in kmetijstvu, dovoli vpliv na organizacijo in upravo gospodarstva. Zato kongres z veseljem pozdravlja v raznih državah Evrope že uvedeno ustanovo obratnih svetov. Mednarodni kongres za socialno politiko stoji na stališču, da je zelo umestno da se delavci v okvirju lastnega poklica kakor tudi lastne države pritegnejo k sodelovanju za metodično obratovanje v interesu dvignjenja produkcije. Zato zahteva, da se ustvarijo v podjetjih zakonitim potom, vpo-števaje posebne razmere posameznih držav, zastopstva delavcev in nastavljencev, ki naj imajo nalogo, da skrbe za izvrševanje pogodb, vzdrževanje reda v vseh vprašanjih, ki se nanašajo posebno na določitev odmorov, dopustov in počitnic, minimalnih mezd itd. Kongres je mnenja, da naj se poleg ustvaritve te institucije dela tudi na sodelovanje strokovnih organizacij in organizacij podjetnikov v važnejših vprašanjih socialne in gospodarske politike.« Tudi »zakon o zaščiti delavcev« določa delavske zaupnike. Ali kje so podjetja, ki so to izvedla in ki to trpe? Naštel bi jih na prste. V Ljubljani so se merodajni faktorji na železnici nekoč izjavili, da se tista točka o delavskih zaupnikih v zakonu ne tiče železniškega delavstva in pri tem je ostalo kljub zahtevam, da se uvedejo. Južna železnica jih je imela, a ko so jo podržavili, so tudi odpravili delavske zaupnike in jih še do danes ni. Tudi tu bo ostala resolucija lepo na papirju. Saj vendar ne bo šlo, da bi kapitalizem, posebno pa še železniški, pripustil »boljševi-ziranje« svojega podjetja, kakor imenujejo institucijo delavskih zaupnikov, oziroma obratnih svetov. Tudi se v resoluciji govori o »sodelovanju strokovnih organizacij«. V zasmeh se pa dela tako pri nas, da se strokovne organizacije razpušča, češ, one so protidržavne. Ako je zahteva po delavskih zaupnikih in osemurnem delavniku in drugih za delavce važnih vprašanjih »boljševiziranje«, je to od strani reakcije pravilna obdolžitev. AH potem naj kongresi ne pišejo takih resolucij. Če pa se tu mislijo strokovne organizacije, ki bi bile osnovane za to, da vplivajo »pomirjevalno« na delavstvo, da ne zahteva svojih pravic z zahtevo, nego kvečjemu s ponižno prošnjo in, da se voditelje teh organizacij nagradi z izven-turnim napredovanjem, pa odklanjamo take zlorabe. Delavstvo se ne sme vabiti v organizacije, ki imajo namen zasužnjevati in ki naj bodo stolček nekaterim, na katerega stepajo, da lažje zasedejo konja. Tretja resolucija o brezposelnosti je kratka, ker niso vedeli povedati, kako to odpraviti. Da se to uredi s skrajšanjem delovnega časa, zoper to so kapitalisti in zato nočejo poznati drugega leka zoper brezposelnost, ne- go frazerski apel, naj streme s splošnimi gospodarskimi naredbami, posebno s politiko, da se stabilizira splošni nivo cen. Tako je zboroval kongres in tako je govorila koalicija kapitalistov in »zmernih« socialistov. Dejanja pa govore drugače in bodo govorila, če ne borno mi organizirani v enotni razredni organizaciji in si izvojevali svoje pravice sami brez takih kongresov. Direktor dr. Borko o cikajo I Komaj par rneseev je bil med nami in že j mora na ukaz močne roke iti. Ni izpolnil nad ' raznih političnih klikarjev, ampak je začel nepristransko voditi svoje posle; kot zelo j redka bela vrana se nam je zdel, ko je takoj stopil v stik z železničarji in skušal popraviti S grehe svojih prednikov. Ni čuda, da si je ta-: koj nakopal sovraštvo raznih prejšnjih direktorjev in načelnikov, ki so imeli navado že-I lezničarje' le preganjali in zalivati. Pred odhodom je izdal osobju zadnjo okrožnico, ki jo prinašamo v celoti in ki se glasi: ; »Pri prevzemu vodstva te direkcije sem ; našel premnogo raznih pritožb proti nepravilni i prevedbi odnosno razvrstavanju po novem za-j konu o drž. sacb. osobju kakor tudi proti neurejenosti delavniških mezd. V težnji in želji, da upravičenim pritožbam kolikor mogoče ugodim, dal sem z j okrožnico štev. 80-V1-24 vsemu podrejenemu i osobju nalog, da mi vse zadevne želje in pri-I tožbe predloži pismeno. Došie pritožbe so se pod mojim vodstvom i pregledale in so bili nato, v kolikor so bile I pritožbe v smislu »Zakona« o prevedbi in ! »Uredbi« o razvrstavanju opravičene, tudi ; stavljeni zadevni predlogi na Ministarstvo Saobraćaja za izpravko potom napredovanja, in to nezavisno od eventuelnih odločitev Državnega sveta. V posebno zadovoljnost mi je, da morem danes vsemu osobju razglasiti, da je gospod Minister za promet na mojo opetovano oseb- * no intervencijo izvolil 4. t. m. stavljene pred-! loge po veliki večini odobriti, in bode na ta ! način okroglo 400 uslužbencev deležnih na-I predovanja z veljavnostjo od 1. julija t. L: * stavljeni predlog »Z veljavnostjo od 1. janu- * arja t. 1.« Ministarstvo Saobraćaja ni moglo j odobriti z ozirom na druge direkcije. V kolikor želje in pritožbe in to zlasti nižjega osobja, niso bile v skladu z »Zakonom« odnosno »Uredbo«, oziroma je upravičenost Se dvourna, seveda za sedaj popravki niso bili mogoči. Tudi predlog za vštetje vojnih let rezervnim častnikom zaenkrat še ni odobren. Upati pa je, da bode tudi to vprašanje v kratkem ugodno rešeno. O nekaterih drugih vprašanjih pa bode ev. mogoče odločati takrat, ee in ka- dar bode objavljena revizija >Zakona« in »Uredbe«. Tudi prevedba delavstva na urnine je izvršena, a za revizijo je že odrejena posebna komisija, katera bode stvar uredila pravično in v kolikor mogoče za delavstvo ugodnem smislu. V nadi, da se bode vsestransko umelo ceniti to, s strani Ministarstva Saobraćaja in s strani Direkcije izkazano in za državo tudi s precejšnjimi izdatki zvezano naklonjenost, apeliram pri slovesu na celokupno osobje, da v zameno — v svesti si te naklonjenosti in v pravilni presoji važ.nega svojega poklica — vsekdar vrši svojo službo točno, vestno in požrtvovalno in to v dobrobit države, v čast direkcije in končno gotovo tudi v svojo lastno korist. — Direktor: dr. Borko s. r.« Mislimo, da k temu ni treba komentarja. Padel je kot žrtev klerikalne samopašno-•sti, ki noče da bi se železničarski položaj izboljšal. Proč s Rategrorijskimi društvi. Večkrat smo že opozorili železničarje na kvarne posledice razcepljenosti ter smo dokazali, da so največja ovira v boju za zboljšanje našega gmotnega položaja ravno kategorijske organizacije, ki so večji del delo posameznih demagogov, ki so bili že v vseh političnih strankah, ki so se že povsod prodajali, a ker jih je vsakdo kmalu izpregledal in zavrgel, so začeli sklicevati sestanke svoje kategorije, na katerih so delali razne laži-obljube ter so res premotili par nezavednih ljudi, ki so jim nasedli na lim. Zbirali so po Ljubljani in celo drugod nekateri podpore za svojo organizacijo, kateri pa še do danes niso predložili čez nabrane prispevke obračunov, drugi so hodili ponujati in prodajati svoje ljudi k radikalni in potem h klerikalni stranki, samo da hi sebi naredili čim večje korito. Nov dokaz o razdiralnem delu kategorij-skih organizacij naj nudi vsem železničarjem občni zbor kategorijskega društva pisarniških slug, ki se je vršil v nedeljo, dne 5. oktobra 1924 v Rokodelskem domu v Ljubljani. Značilno za to društvo je, da ni zmožno samo delati vlog za svoje člane, ampak prosjačijo okoli drugih društev ter so bili pri sestavi pritožb proti nepravilni prevedbi celo pri nas in obljubili za vsako pritožbo po 10 Din za naš tiskovni sklad, katerih pa do danes še nismo videli. Tekom enega meseca je bil v nedeljo že drugi občni zbor, na katerem ni bilo ne predsednika in ne podpredsednika, kjer se sploh ni poročalo o delovanju društva, ampak se je takoj začel kreg in prepir glede društvenega denarja in njegove uporabe. Ker blagajnik ni hotel predložiti knjig, originalnih nabiralnih pol in ostalih dokumentov o uporabi denarja, so mu hoteli člani odvzeti knjige in začelo se je prerivanje, sli-j šali so se klici po policaju, ki ga je šel en član tega društva iskati. U deležniki občnega zbora so se razhajali in policaj, ki je prišel, je povabil s seboj tri člane odbora na policijo in krasen je bil pogled, ko so ti korakali pod nadzorom policaja na stražnico. Železničarji! Tako se dela za zboljšanje vašega gmotnega položaja, tako se rešuje vaša slaba prevedba pri litrih vina, vi pa stradate in ne vidite krivcev, ki vaš položaj še poslabšujejo. Izpreglejte, železničarji, in zapodite proč od sebe vsakega, čeprav vašega najboljšega prijatelja, ki bi prišel agitirati za vstop v ka-tegorijsko društvo ter bi vam slikal lepo bodočnost. Vaše geslo je: V slogi je moč, ker le močna organizacija more uspešno delati za zboljšanje stanja železničarjev in vas popeljati do zmage. Proč s kategorijskimi društvi! Proč z demagogi! Proč s politiko! Vsi v enotno razredno organizacijo! Agitatorjem za društvo vlaRospremitlkov v album. Ker za svoje društvo posamezni demagogi ne morejo dobro in uspešno agitirati z ozirom na to, da jim ne morejo nuditi nikakih garancij za zboljšanje njih položaja ter jih sprevodniki, premikalci in zavirači zapuščajo in jim obračajo hrbet, so hitro pobrali iz »Organiziranega Železničarja« en stavek ter sedaj agitirajo okoli. Govore in dokazujejo vsakemu, ki jih hoče poslušati, da smo predlagali, da naj se nastavljenemu osobju diference sploh ne izplačajo, ampak da naj se ta denar porabi za izplačilo delavstvu, nastavljene! pa, da ne bodo nikoli nič dobili. Da ne boste več slepomišili, tu točno povemo, da se je naš predlog glasil, da naj se v očigled res mizernemu stanju delavcev, zlasti progovnega, postajnega in skladiščnega, najprvo izplačajo vsaj del diferenc delavstvu (iz prvega kredita, ki bo dovoljen, kar bi bilo iz kredita za nastavljence). Nastavljencem so po zakonu zagarantirani nenn prejemki od oktobra lanskega leta in tem se ne odrečemo pod nobenim pogojem, za prevedbo delavstva na urne plače pa obstoja le naredba in ravno slovensko delavstvo je bilo pri izvršitvi te naredbe kruto tepeno, ker ni bilo prevedeno oktobra lanskega leta, ampak v veliki večini šele avgusta in septembra letos. Tem moramo v prvi vrsti priboriti izplačilo diferenc, to boste sigurno pripoznali, ako imate kaj socialnega čuta v sebi. Ako boste s takimi argumenti agitirali za vaše društvo, bo razpadlo preje kot ga boste ustanovili. Železničarji! Tu vidite takoj, kaj hočejo kategorijska društva. Nič drugega kot eno drugemu škodovati in tako sploh poslabševati naš splošen položaj. Ali vi, ustanovitelji društva vlakosprem-nikov, nič ne pomislite, da ste bili še nedavno delavci, ali nič ne pomislite na vaš beden položaj tak rat, ali ne vidite neznosnega stanja vaših zaviračev, premikačev, ki jih tudi vabite v vaš »odrešilni« objem? Vemo, da vam ni mar usoda nad 8000 delavcev ljubljanske direkcije, ampak, da vam je mar le lastni »jaz« in nič drugega! Vsi delavci, pomožni zavirači in premi-kači, zapomnite si, kaj dela sedaj to društvo »vlakospremnikov« proti vam in napodite agitatorje proč, pa naj pridejo še v taki obleki in še s takimi obljubami. Vaše mesto je le v razredni železničarski organizaciji, ki se bori in bo borila za zboljšanje gmotnega položaja vseh železničarjev ne glede na kategorije, ne glede na to, ali je kdo delavec ali nastavljenem Društvo vlakospremnikov pa se že v svojem notranjem delu ne počuti enotno, ker hočejo imeti že nadsprevodniki in vlakovodje svojo sekcijo, češ, kaj bomo mi sedeli skupaj s sprevodniki in zavirači, ki so le poduradniki i : ali mi smo uradniki. Le tako naprej, gospoda! Osnujte še kategorije za vsako leto starosti posebej in železničarstvo bo rešeno! Pa tudi drugače ima kategorijsko društvo vsakespremnikov hudega rivala v »Društvu strojevodij«, ki se čutijo občutno ponižane, ker so sedaj v istem rangu s »ta plavimi« in se bore na vse kriplje, da ali te vržejo nazaj, ali sebe porinejo naprej na škodo drugih. Živijo »Kategorijski Geist«! Zavedni železničarji pa se obračajo proč od kategorijskih društev in njih geslo je: »Ven iz kategorijskih organizacij in vsi v enotno razredno »železničarsko organizacijo«! Kasarne aca 'V'IaRospremnlRe. V Zagreb gl. kol. prihaja iz Slovenije (Ljubljanske direkcije) 9 brzih in potniških vlakov dnevno, katere spremlja 38 vlakospremnikov. Vlaki so sledeči: Vlak št. 701 brzi ima vlakospremnega osobja 3 može; vlak SL 611 potniški ima vlakospremnega osobja 6 mož; vlak št. 1 S. O. E ima vlakospremnega osobja 4 može; vlak št. 711 potniški ima vlakospremnega osobja 5 mož; vlak št. 3 brzi ima vlakospremnega osobja 3 može; vlak št. 619 potniški ima vlakospremnega osobja 4 može; vlak št. 709 brzi ima vlakospremnega osobja 4 može; vlak št. 3 brzi ima vlakospremnega osobja 4 može; vlak št. 623 potniški ima vlakospremnega osobja 5 mož. Vsi ti vlaki vozijo od 15. septembra 1924 v Zagreb gl. kol. ter mora tudi osobje ostati in prenočevati tamkaj. Že preje je primanjkovalo bivališč, sedaj pa o kakem poštenem bivališču sploh ni govora. Za 38 mol? je na razpolago v Zagrebu gl. kol. za prenočevanje reci in piši ena soba v kateri je nabasanih kar 9 postelj, dasi je prostora v njej komaj zn šest postelj. Dosedaj si je vlakospremno osobje pomagalo na sledeči način: ko je bilo še toplo, je hodilo podnevi v park pred postajo sedeti, ponoči pa je hodilo spat v osebne vozove. A kaj bo sedaj, ko pride zima? Prošnje in deputacije so bile dosedaj na vseh merodajnih mestih zaradi bivalnice v postaji Zagreb gl. kol., dobili šmo dovolj obljub, ki še sedaj niso izpolnjene. Vlakospremno osobje se ponovno obrača s prošnjo na merodajna mesta' in na javnost. Gospodje na merodajnih mestih! Imejte- s, podrejenimi uslužbenci vsaj toliko človeškega in socialnega čuta, kakor z živino. Za živino obstoja namreč natančen predpis, ki ga morajo vsi postajenačelniki točno upoštevati, kateri odreja, koliko živine, da se sme naložiti v en tovorni voz. Naklonite še nam toliko sočutja, kolikor ga imate za živino. Gospod šef-zdravnik! Oglejte si enkrat sobo na postaji Zagreb gl. kol. in določite za koliko oseb je v njej prostora za prenočevanje. Ker so na železnici v veljavi še skoro vsi stari predpisi, naj se izkoplje iz stare krame tudi še stari predpis glede kasarn za vlakospremno osobje. Opozarjam obenem na dejstvo, da se je zadnje čase zopet začelo zanemarjati snažnost, v kasarnah za vlakospremno in strojno osobje, katerim tudi načelniki ne posvečajo preveč svoje pozornosti. Zopet se pojavljajo v kasarnah ščurki, stenice in celo drugi mrčes ter dela v tem oziru kar se tiče snažnosti, izjemo le bivalnica v kurilnici Ljubljana. Posvetite na direkciji malo več pažnje kasarnam, ker ima velik vpliv na redno vršenje službe dejstvo, ali je vlakospremno osobje odpočito ali ne ter je gotovo marsikatera nesreča zlasti trčenje vlakov vsled prevoza signalov in podobno posledica prečutih noči v kasarnah, kjer se osobje ne more odpočiti. Pripomba: Tozadevno smo vložili intervencijo pri direkciji Ljubljana in Zagreb ter bomo intervenirali tudi pri generalni direkciji in ministrstvu. Izvleče!«: iz važnejšilt okrožnic. Preki sod na železnici. Nova pragmatika nam je ugrabila tudi voljeno disciplinarno komisijo in nova vlada »reda, miru in pravice« je kljub obetanju, da bo popravila reakcionarno službeno pragmatike, dovolila, da se imenuje disciplinarna komisija, ki naj sodi ljudi po nalogu direkcije. Imenovani so: Dr. Aleksander Fatur, ing. Matko Schneller, višji inšpektbr Benedek, ing. Gustav Jurman, dr. Ludvik Ladiha, dr. Franc Hoj, višji revident Jenko, inšpektor Deutschniaun, inšpektor Hovanski in še ,10 osebnosti. Železničarji! Ti vas bodo sodili! Kje so vaši zastopniki? Kje spi socialna zakonodaja? Podaljšanje legitimacij. Podaljšanje legitimacij se vrši v naslednjem redu: Od 1. do 30. oktobra črne legitimacije; od 1. do 15. novembra rdeče legitimacije rodbinskih članov aktivnih železničarjev; od 16. do 30. novembra rdeče legitimacije vpokojeneev in njih rodbinskih članov; od 1. do 5. decembra knjižice za nabavo življenjskih potrebščin in identitetnih listkov za služkinje, matere itd. Sinovi železničarjev imajo pravico do legitimacij do 16. leta, a če so v šolah ali se uče obrti do 25. leta, a samo takrat, ako dobe za nje stariši rodbinsko doklado. Delavci pa morajo doprinesti tozadevno uradno potrdilo. Hčere imajo pravico do legitimacije dokler se ne omože, toda pod pogojem, da nimajo lastnega zaslužka in da žive v oskrbi starifev, kar morajo dokazati z uradnimi potrdili. Za podaljšanje legitimacij in knjižic za nabavo živil se mora plačati pristojbina 1 Din, za identitetne liste pa 50 para.. Da ne bodete morali predolgo čakati, si pravočasno preskrbite potrebna uradna potrdila. Vozne ugodnosti otrok železn. uslužbencev. Otrok se lahko vozi brez legitimacije in brez vozne karte do 4. leta starosti. Po četrtem letu starosti pa mora imeti ali rdečo legitimacijo, katero lahko takoj dobi, ali pa nakaznico j,a vožnjo po upravni (režijski) ceni, za katero se mora za vsako vožnjo posebej zaprositi potom neposrednega načelnika. V slučaju, da nima ene izmed teh dveh nakaznic, mora plačati polovično civilno vozno karto. Povišanje članskih prispevkov za bolniško blagajno. Gospod minister saobraćaja je potrdil predlog od direkcij imenovanih upravnih odborov bolniških blagajn, da se zvišajo članski prispevki nastavljencev na 1-50% in delavstvu od 2% na 3%, torej kar za celih 50% več bomo morali plačevati sedaj od 1. oktobra, a ne dobimo od bolniške blagajne nič. Takse za kazenske odloke. j ' • ' Odlok št. 68.849/VI od 29. septembra 1924 j obsega višek modrosti, ki jo je zmožen admi-i nistrativni oddelek ljubljanske direkcije. ! Važno v tem odloku je, da ne more ne j šef in ne direkcija izreči nikake administra-i tivne kazni, predno ne zasliši prizadetega. ! Nadalje se mora izreči vsaka kazen in tudi j ukor s pismenim odlokom, proti kateremu ima kaznovani pravico pritožbe na direktorja tekom osmih dni od dne dostavitve. Za vsak kazenski odlok se mora plačati po pravomočnosti taksa 20 Din. Ako se kdo proti odmerjeni kazni pritoži in se pritožba ugodno reši, se kazenski odlok razveljavi ter mora plačati v tem slučaju za oprostitveni odlok 20 Din takse. Ako pa se pritožbi ne ugodi, mora plačati i takso za prvotni kazenski odlok i takso za priziv, torej 40 Din. Železničarji! Ali si morete misliti večje brezpravnosti! Šef te kaznuje brez podlage s pismenim ukorom in ti plačaj lepo še 20 Din takse; ako se pritožiš, riskiraš še ponovnih 20 Din. Čast modrim železniškim juristom, ki so iznašli nov zakon za ubogo železničarsko paro, po katerem lahko nedolžnemu železničarju ugrabijo 20 Din! Vlada reda in pravice! Kje.so tvoje obljube? Ali je to tvoja socialna zakonodaja, s katero osrečuješ železničarski proletariat? Potne in selitvene pristojbine za nastavljence. Z naredbo G. D. br. 28.934 od 6. sept. 1924 je odobren nov pravilnik za potne in selitvene pristojbine, ki stopi v veljavo z naknadno veljavnostjo od 1. aprila 1924. Za služebna potovanja pristojajo uslužbencu naslednje pristojbine: a) dnevnice, b) troškovni pavšal, c) brezplačna vožnja zase in prevoz prtljage, čj povrnitev vseh izdatkov v gotovini, katere naredi iz službene potrebe. Dnevnice in troškovni pavšali so: 1. Povečane in sicer za prvih 10 dni potovanja; 2. normalne in sicer za drugih 10 dni potovanja; 3. znižane za nadaljnje dneve potovanja. Dnevnice pristojajo le za potovanja čez 6 ur in sicer do 12 ur polovične in nad 12 ur cele dnevnice. Za službena potovanja nad 2 km, kjer ni na razpolago železnice ali parobroda, pripada kilometraža. vendar se v slučaju priznanja kilometraže ne pripozna troškovni pavšal. Uslužbenci, ki so vezani po svoji službi, da morajo redno prepotovati del proge in sicer mesečno najmanj 10 dni, ne dobe dnevnic, ampak potni pavšal, glede prejemanja katerega so približno ista določila kot so veljala do sedaj. Uslužbenec, ki ima potni pavšal, ne dobi za potovanja v svojem območju nika-kih drugih odškodnin. Odškodnina za slučaj selitve: Ako je kdo premeščen iz služ.benih ozirov, ima pravico na naslednje odškodnine: 1. Na normalne dnevnice in normalni, troškovni pavšal zase; 2. na polovične normalne dnevnice in polovični normalni troškovni pavšal za vsakega člana svoje družine, ki živi ž njim v skupnem gospodinjstvu in se obenem ž njim seli; 3. na brezplačni prevoz zase in družino, brezplačen prevoz prtljage (zase 50 kg), za vsakega člana po 25 kg, a skupno največ 100 kg) in na brezplačen prevoz pohištva ter na povrnitev vseh nujno potrebnih izdatkov za pakovanje in prenos pohištva. Računi za poslednje izdatke morajo biti potrjeni od pristojne oblasti, da so primerni. V slučaju premestitve na lastno prošnjo, ali kazenskim potom, ne pristojajo nikake odškodnine za selitev. Pred nastopom službenega potovanja se lahko dobi pri blagajni predujem do največ dve tretjini predvidenih dnevnic in sicer proti priznanici. ' Dnevnice Troškovni pavšal Pove- Nor- Zni- Pove- Nor- Zni- Kilome- Potni Vrsta nslnžbencev v Uradniki I. kategorije: čane malne Žane d čane i n a malne Žane r j e v traža pavšal od L do 3. skupine . 100 75 50 50 35 30 6 — 4. skupina . 75 50 35 40 30 25 6 1000 5., 6. in 7. skupina . 70 45 35 40 30 25 6 800 8. in 9. skupina . 65 40 30 25 20 15 6 600 Uradniki II. kategorije: 1. in 2. skupina . 70 45 30 30 25 20 6 700 8. in 4. skupina . 60 40 30 25 20 15 6 500 Uradniki III. kategorije: 1. in 2. skupina . 50 30 25 20 15 10 5 450 3. in 4. skupina . 45 25 20 15 10 5 5 400 Poduradniki I. kategorije: 1. in 2. skupina . 45 25 20 10 6 4 4 400 3. in 4. skupina . 40 20 15 8 5 3 4 350 Poduradniki II. kategorije: 1. in 2. , skupina . 40 20 15 8 5 3 4 350 3. in 4. skupina 20 10 6 4 2 4 300 Služitelji . 20 20 10 6 4 2 4 — Čas nošnje službene obleke. Na podlagi odobrenja Ministarstva Saobraćaja izdala je Generalna direkcija državnih železnic Beograd z aktom št. 10.743 od 14. aprila 1924 naredbo o pasu nošnje službene obleke kakor sledi: 1 rdeča čepica, 2 leti, 1 modra čepica, 2 leti, 1 bluza suknena, 1 leto, 1 hlače suknene, 1 leto, 1 bluza letna, 2 leti, 1 hlače letne, 2 leti, 1 plašč, 3 leta, 1 par čevljev, 1 leto, 1 par škornjev s filcastim nastavkom, 2 L, 1 par škornjev, 2 leti, 1 kožna čepica, 1 leto, 1 par modre platnene obleke, 1 leto, 1 kožuh, 4 leta. Kožuh se smatra kot inventar in se oddaja samo osobju, ki opravlja službo na prostem. — Ta naredba, po kateri se morajo ravnati v bodoče vse službene edinice, velja do izdaje Pravilnika o službeni obleki. Dopisi Interr&atlomalo flDersiotit. Kaj je e dr vami ? Prišla je svoj čas okrožnica, da je na razpolago veliko število drv ter naj železničarji naroče, koliko bodo rabili za čez zimo. — Naročili smo in čakali. Prihajala so drva in voz za vozom lepo sežaganih drv je odhajal s postaje ter zavijal v razne hiše. Malo čudno se mi je zdelo, da dobe nekateri po 6—8 ms drv, medtem ko ostali sploh ne pridemo na vrsto. Ko se mi je povedalo, da so to gospodje od gradbenega oddelka, ki imajo prednost, sem opazil druge vozove, ki so vozili v hišo, kjer sploh ne stanujejo železničarji, ampak privatniki. To pa mi je bilo nerazumljivo. Zima je pred vratmi, in če hočeš imeti | drva, jih moraš kupiti na trgu po 800 K 1 m3. Za letos smo že obupali nad železniškimi drvami, prihodnje leto pa upamo, da bo prišel enkrat kak drug oddelek (n. pr. prometni) prvi na vrsto in da se bo drva pravično razdeljevalo, da jih bodo dobili tudi ljudje s proge, ne pa samo od direkcije. ) Eden za več prizadetih. ! 1* kongresa »Zveze Jugosl. Železničarjev« v Beogradu. Zopet en list več v zgodovini tega društva, ki razkriva vse delovanje te železničarjem po njenem delovanju škodljive organizacije, ki skuša le s klečeplazenjem in varljivimi kompromisi reševati železničarska vprašanja ter zavrača vsako borbenost. Zopet je letos dovolila Generalna direkcija vsem delegatom tridnevni izredni dopust, zopet so se vozili z brzovlaki v Beograd in j razglasili so širni javnosti, da je bil na njih | kongresu zagrebški direktor, pomočnik ministra Avramovič in celo sam minister. Impo- I nirati so hoteli s tem železničarjem, a so jih j železničarji takoj izpregledali, češ to je organizacija, ki dela roko v roki z direkcijami in j ministrstvom ter se ne bo nikdar upala pod- i vzeti korakov proti tem za zboljšanje želez- i ničarskega gmotnega položaja. In res so se povrnili nazaj delegati brez j sklepov, kako bi rešili železničarstvo iz sla- ] bega položaja, storili so le sklepe, kako bi ’ podaljšali življenje organizaciji, ki na vseh j krajih poka. Osrečili bodo železničarje s cen- ; tralnim glasilom, ki bo prinašal njih modrost : direktno iz Beograda. Samo nekaj pogrešamo v letošnjih poročilih, namreč poročila o slavnostnem banketu in raznih pozdravnih brzojavkah. Zveza Jug. Žel. smatra namreč te za najboljše sredstvo za dosego boljšega stanja železničarjev. I Sodrugi železničarji! | ! »Organizirani Železničar« vas prosi in | I poživlja, da ga širite med železničarje. | = Ko ga prečitate, dajte in pokažite ga | I tudi tistim sodrugom, ki ga še nimajo. | I Skrbite da se organizirajo in ga bodo | I tako dobivali zastonj, ako pa ne, naj si | I ga vsaj naroče. Četrtletna naročnina | I 12 Din pač ni velika. Koristi pa bodo | I imeli velike, izvedeli vse, kaj se godi. | Sodrugi, na delo za i »Organiziranega Železničarja«! J DEUTSCHLAND. Das Elend der Arbeiterklasse. Während die »Volksvertreter« im deuischen Reichstag ihre jetzige Ferien dazu benüizen, um zur Durchführung der Davves-Gesetze neue Pläne zur Niederhaltung der Arbeiterklasse auszudenken, sieht die deutsche Arbeiterschaft vor einem harten Daseinskampf. Die Unternehmer, welche alle Reparationskosien auf die deutsche Arbeiterschaft abwälzen wollen, treiben eine Sabotage am Wirtschaftsleben, wie es seit langer Zeit noch nicht festzustellen war. Nach Mitteilungen der »Deutschen Bergwerkszeitung« in Essen beabsichtigt eine Anzahl bedeutender industrieller bei der Reichsregierung vorstellig werden, um den »Nachweis« dafür zu führen, dafj ihre Betriebe im September geschlossen werden müssen, wenn nicht wesentliche Steuererleichterungen ein-freten. Diese Drohung der völligen Betriebsstillegung ist um so frivoler, als gerade die Ruhrindustriellen vor, während und nach dem Ruhrkriege Steuerhinterziehungen in unge-neuerlichem Ausmaße begangen haben. Weit über 90% aller Steuereingänge des Reiches sind von den Lohn- und Gehaltsempfängern allein aufgebracht worden. ln Hamburg haben in letzter Zeit rund 120 Betriebe, die zum Teil über 1000 Personen beschäftigen, Kurzarbeii angekündigl. Die Zahl der Erwerbslosen in Hamburg ist ungeheuer gesiiegen, und eine größere Anzahl von ihnen isi länger als 26 Wochen arbeitslos und bereits der Armenpflege zur Last gefallen. Beim sächsischen Arbeite und Wohl-fahtsministerium sind schon in der Zeit vom 1. bis 15. August allein 86 Anzeigen über beabsichtigte Betriebsabbrüche oder -Stillegungen eingegangen. ln Osipreu&en wurden in den letzten Tagen zum 1. September 600 Eisenbahner gekündigt. Die Zahl der Kündigungen beträgt allein in Königsberg 200, und neue Entlassungen stehen noch bevor. Eine Unmenge Stillegungen von Baubetrieben sind in Schlesien erforglt. Im Neuroder Kohlenrevier sind Massenentlassungen von Bergarbeitern zu verzeichnen. Ferner haben die Röchltngschen Eisen-und Stahlwerke in Völklingen zum 15. September ihre ganze Belegschaft, etwa 12.000 Arbeiter, gekündigt. Der Hauptgrund der Massenkündigung ist darin zu suchen, daß die Werke die HerabseFzung der Kohlenpreise und Erhöhung der Arbeitsleistung fordern. ln Düsseldorf wurden bei Rheinmetall zum 1. oktober d. J. 300 Angestellte und Beamte gekündigt. ENGLAND. Fortschritt unter den Eisenbahnern. Seit dem inoffiziellen Streik der Eisenbahnwerk-stättenarbeiter ist unter ihnen eine rege Tätigkeit zu bemerken, die dahin strebt, ein einheitliches Programm für alle Kategorien der Eisenbahnernnion angeschloßenen Fachver-bände auszuarbeiten. Verschiedene Konferenzen werden auf Initiative der revolutionären Opposition abgehalten, um die Eisenbahner diesem Ziel näherzubringen. Auf einer speziellen Konferenz der Sektion Dundee der Nationalen Eisenbahnernnion (NUR) wurde das folgende Programm aufgestellt: sechsstündiger Arbeitstag; Mindestlöhne in der Höhe von 4 Pfund pro Woche; Überstunden oder Nachtschichtarbeit mit 50% Zuschlag (Überstunden werden gerechnet von 6 Uhr abends bis 6 Uhr morgens); Doppellöhne für Sonntagsarbeit; 2 Wochen vollbezahlter Ferien; in Krankheitsfällen 6 Wochen Unterstützung; Pension nach dem 55. Lebensjahre. Arbeitskämpfe und Lohnbewegungen. Der Streik der 3000 Transportarbeiter in -Covent-Garden (London) ist noch im vollen Gange. Trotz der vielen Versprechen und Drohungen Bevins, des Generalsekretärs der Transportima Allgemeinen Arbeiter - Union, diesen Streik auf die Dockarbeiter und Eisenbahner auszudehnen, wenn die Unternehmer den Forderungen der Streikenden nicht nachkom-men, ist bis jetzt noch nichts in dieser Richtung getan worden. Statt dessen wurde wieder eine Untersuchungskommision eingesetzt, wodurch viel wertvolle Zeit verschwendet und die Position der streikenden Transportarbeiter geschwächt wurde. AMERIKA. Im Zeichen der herannahenden Krise. Nach dem amtlichen Bericht des Arbeitedepartements der Vereinigten Staaten für den Monat Juni sind in den letzten 12 Monaten über 1,100.000 Arbeiter in der verarbeitenden Industrie arbeitslos geworden. Seit 1919 ist die Zahl der beschäftigten Arbeiter um 18K>% • zurückgegangen, d. h., daß etwa 1,680.000 Arbeiter, die noch im Jahre 1919 Beschäftigung hatten, heute arbeitslos sind. Zur selben Zeit ist die Kaufkraft des industriellen Proletariats beträchtlich gesunken. Im Monat Juni ist die Gesammtsumme der ausgezahlten Löhne um etwa 160 Millionen Dollar zurückgegangen. Der Durchschnittslohn pro Woche ist zwischen Juni 1923 und Juni 1924 von 26,75 Dollar auf 25,56 Dollar zurückgegangen, d. h. um 4.6%. Unglücksfälle bei den amerikanischen Eisenbahnen. Im Jahre 1923 sind nach amtlichen Aufzeichnungen während der Arbeit durch Unglücksfälle 1940 amerikanische Eisenbahner getötet und 151.960 verwundet worden. Beim An- und Loskuppeln von Wagen ereigneten sich 130 tötliche Unfälle und verwundet wurden bei dieser Arbeit 2474 Bedienstete. Beim Besteigen oder Verlassen von Wagen und Lokomotiven betrugen diese Ziffern 101 bezw. 8096. TSCHECHOSLOWAKEI. Der Kampf gegen die Teuerung. Eine ungeheure Teuerungswelle bedrückt die tschechoslowakische Arbeiterschaft. Sämtliche Lebensbedarfsartikel sind um etwa 30% im Preise gestiegen. Selbst die reformistischen Gewerkschaften fühlen sich veranlaßt, sich den Anschein zu geben, als ob sie etwas zur Verminderung des Elends tun wollten. Sie erkennen an, daß »die Erscheinungen der letzten Zeit die Arbeiterschaft zwingen, an die Möglichkeit von Lohnbewegungen zu denken, welche nunmehr unumgänglich notwendig werden, falls die Teuerung nicht zurückgeht« (Erklärung des Zentralrats der tschechoslowakischen Gew'erkschaftsvereinigung vom 21. August). Wickelt man diese Klauseln auseinander, nimmt man alle ängstlichen Vor-behalte von »Möglichkeiten« und »Unmöglichkeiten« beiseite, so kommt zum Vorschein, daß auch die tschechischen Amsterdamer zugeben, es sei eigentlich ihre verdammte Pflicht und Schuldigkeit, das Proletariat in den Kampf zu führen. Die Arbeiter aber beginnen bereits, sich trotz der Gegenwirkung der Reformisten in Bewegung zu setzen. In Brünn demonstrierten am 3. September etwa 20.000 Arbeiter verschiedener Großbetriebe auf den Straßen. Auch die Mitglieder der Organisationen beginnen sich zu rühren, so z. B. die Eisenbahner, die Lehrer, die Bergbau- und Hüttenangestellten usw. Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Jernejčič., Vsemu osobju Islvl© juzsi© ®el@znSc:@I Akcijski odbor za zaščito pravic uslužbencev bivše južne železnice je vložil glede obleke, ki jo južna železnica svojim uslužbencem v letih 1919—192B ni izdala, tožbo za nadsprevodnika Martina Pušnika. Z razsodbo okr. sodišča v Ljubljani od 30. maja 1924 je bil državni zaklad kot naslednik južne železnice obsojen v plačilo vrednosti službene obleke, ki je Pušnik ni dobil. Spričo te razsodbe je treba, da vlože tudi vsi ostali uslužbenci tožbo, ker ni sigurno, da bi uprava na podlagi že omenjene razsodbe izplačala odškodnino za nepodeljeno obleko tudi vsem ostalim uslužbencem. Zato naj nam vsak uslužbenec in delavec, ki je vršil službo nastavljenca v letih 1919—1923 in ni dobil kake službene obleke, ki mu po predpisih pritiče, pošlje točne podatke po sledečem vzorcu: AKCIJSKI ODBOR ZA ZAŠČITO PRAVIC USLUŽBENCEV BIVŠE JUŽNE ŽELEZNICE. V roke Ivanu Vuku, I. mestna stanovanjska hiša za Bežigradom, Ljubljana. Podpisani nisem dobil sledeče obleke: V letu 1919. za aprilski termin: 1 bluzo iz sukna, i. t. d. V letu 1919. za oktoberski termin: 1 hlače iz sukna, i. t. d. V ............... dne.......... 1924. Ime, priimek, službeni značaj in točen naslov. Obleko označujte takole: Modra čepica. Bluza iz sukna. Hlače iz sukna. Bluza letna, iz platna. Hlače letne, iz platna. Plašč. Kožuh, dolg. Kožuh, kratek. Čepica iz usnja. Sako. Telovnik. Paradni suknjič (Flottenrock). I. t. d. Slučajev, ko je dala uprava mesto paradnega suknjiča bluzo, ni treba navajati. Kdor je dobil kak kos službene obleke kasneje kot bi mu pritikalo, naj to izrečno navede. N. pr.: Uslužbenec, ki bi moral dobiti kožuh v oktobru 1920, a ga je dobil šele v oktobru 1921, naj to navede. Tožbe moramo vložiti v Ljubljani najkasneje do 24. oktobra 1924, ker 27. oktobra 1924 poteče zakonski rok zastaranja. Zato naj vsak uslužbenec odpošlje svojo prijavo na označeni naslov tako, da jo bomo dobili najkasneje do 20. oktobra 1924. Prijave, ki pridejo kasneje, se ne bodo upoštevale. Pazite na to, da ne boste navajali obleke, ki ste jo dobili ali ki Vam ne pritiče, ker bi taki napačni podatki povzročili akcijskemu odboru velike tožbene stroške. V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1924. « Akcfjslca ©dUbor met 5E©šeffo pravic usloizlbeii- Ibivš© JH23F&© TISKARNA .MERKUR', LJUBLJANA