Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s pofitnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G0R1CA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se pro* dajajo po 6 sold. v tiskarni.
Turške obljube.
Poslednji čas se je govorilo, da se po velikem vezirju Mahmud Paša-i pripravlja-ne prenaredbe ali reforme ne bodo prej razglasile, da tri severne oblasti po An-drassy-u načrtane prenaredbe beli dan zagledajo. če tudi imenovani Mahmud Paša navadno pleše, kakor ruski poročnik general Jgnacijev gode, je vendar turška vlada hitela se svojimi prenaredbami na dan, preden so avstrijska, ruska in pruska vlada kaj objavile. Dne 14. dec. so razglasili v Carigradu cesarski ferman, ki naslednje določuje:
„Vsi podložni brez izjeme imajo pravico sodnike in muhamedanske in nemuha-medanske ude za sodnije in provincijalnc oskrbništva voliti. Pravde med muhame-danl in nemuhamedani razsoj ujejo civilne sodnije. Nihče ne bo v ječi zaprt bre/ obsoib:, kruto ravnanje se ne trpi več.
Davki se razdelijo po pravični vredbi, tisti davki pa, ki prebivalce naj bolj teže, bodo polajšani. Izdelal se bo poseben načrt, da se davki enakomerno pobirajo in da se mešetarji pri pobiranji desetine odpravijo. Policija ne bo več davkov pobirala, muhamedaui in nemukiimedani bodo si sami davkarje volili. Vse naslove ki se tičejo lastništva, izdajilo bo vodstvo lastniškega arhiva, in lastniia se podložnim zagotovi.
Žendarji se bodo volili izmed najboljših prebivalcev, tlak* sed odpravi. Minister kupčijstva se bo posvetoval z merodajnimi ljudmi, da potrebno pozve, kar se tiče zboljšanja poljedeljstva, obrtnije in kupčije.
Patriarhom in drugim duhovskim po-
* LISTEK.
MATEVŽ HLADNIK.
(Ži vij en j epi sne črtice.)
Dalje.
Kar je posebnega v Hladnikovih slovenskih spisih, to so njegove novo skovane besede, in pa takó imenovaue , Calembourgs", kterili so polni vsi njegovi sostavki pesniški in proza;iški, ki se dajo pa večidel lahko iz „context-a“ ra-zuméti.
Vzori krajnsko-slovenske pisave so mu bili Vodnik, Prešern, Koseski-Vesel ; kdor ni tako pisal, kakor ti trijé, bil mu je „šlapa.“ Prešern se mu je nekaj časa „prevmazan“ zdel ; pozneje Pa je drugače mislil.
Sicer pa je bil Hladnik dokaj hud na pi-satelje, ki so karkoli na svitlo dajali, kar bi u-tegnilo koga pohujšati, kakor spričuje posebna pesem :
glavarjem dane obl&ti v zadevi njihovih občin in prostost gbde verstva sej potrdé. Da se cerkve in šoe vstanové, se bo vse zlajšalo.
Nemuhamedaoan so pota do vseh javnih služeb odprta.
Vojaška odktipiina za nemuliamedanske podložnike se bo »drajtovala od 20-10. leta po pravični numeri in gledalo se bo na ok Ijščine prenuženja. Davek ta bodo dotičui sami odrajtevali, nesposobni za vojaško službo so ttgi davka prosti. Taksa za muhamedane ziiža sc od 100 na 50 turških lir. Vsi mmuhamedanski podložniki po pokrajinah jamorejo postati posestniki. Testamentne določbe nemuhameda-nov sc spoštujejo, ♦blastnije bodo le takrat se v take zadere vtikale, ako bi izvrševalci oporok bili toženi.
Postave bodo morali spoštovati vsi, veliki in majhni, pritoibe posameznih se bodo lahko izločevale risoki porti. Vsak prestopek zoper ta uka: se bo ostro kaznoval. Vsa ta polajšanja pridejo v prid le onim, ki bodo svoje državljanske dolžnosti vestno spoluovali, drugače je zgube.
Veliki vezir bo skrbel, da se te prenaredbe vpeljejo, posebna komisija pa bo čula nad vestnim vresuicenjemu.
To tedaj so prenaredbe, s kojimi hoče Turška vstajnike in pretečo nevarnost premagati. Vse to pa ni nič druzega, nego dobra volja Sultanova, to niso nikake prenaredbe, ne poroki, da se izvršijo. Dobra volja Sultanova v haremu ne zadostuje, in če cesar vseh muhamedanov ne zna druzega, kot tak ferman izdati, v kojem so sicer neke lepe želje, pa nič druzega izražene, ni ravno dobro znamenje.
Po pravici se mora dvomiti, da bodo
Pesniku nesramnosti.
Slovencov še nobediu mazal ni Peresa svojiga z nesramnostmi ;
Ti sam, Matija Kračmanov Valjavec !
Ga v luž1 nesrambe valjaš, vertoglavec !
Ni b’lo Te sram, popisovat’ dijak,
Kak motil v cerkvi si dekle zijak;
Ni sram Te učniškiga zdaj ferljina,
Pošiljat’ „v vas h kokoški petelina !w
Edini Ti slovenskiga rodu Shit’ pesnik češ koziovskiga smradu ; Nedolžue oči pa bodo se grozile Zadet’ na Tvoj „ingenium suile !“
Al’ čast velika tud za časnike,
Ki z blagam takim liste si gujusé ;
Nas bravce to pregovora spominja:
„Kar si podobno je, se rado strinja44.
Penzjoniran je živel kakor vbog revež zadnja leta svojega življenja. Zgubil je bil pa v poslednjih letih popolnoma vse zobe, jesti tadaj
Ust 52.
*
Naročnina in dopisi
1
naj sc blagovoljno pošiljajo opravimtro v nunskih ulicah v tiskar;.o Karol Mai-ling-ovo. Vse poAiljatvc naj sc frank uje jo. Rnkopisi uc nc vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če sc naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov.
vstajniki vsled tega fermana orožje odložili, in da bodo vlade, kojiin je na pravem re-šenji tega vprašanja kaj ležeče, mirno gledale, kaj sultanova vlada počne in bi roke križem držale. Ako zamorejo vstajniki v Bosni in Hercegovini v boji držati se, ako jc Slovanstvo močno dovolj zadostne podpore jim dajati, sme se reči, da za turške kristjane je bila ura rešitve, za obstanek turškega kraljestva pa zadnja lira. Na tem je tedaj vse ležeče, naj bi le vsi, kterim je ta zadeva mar, svoje dolžnosti storili!
Važne politične spremembe slutijo se.
Kakor znano, je ogrska vlada konec maja tek. leta avstrijski nujno željo sporočila, da se čolna in kupčijska zveza med avstrijsko-ogrsko državo pregleda in prenaredi, Madjari so se svojim (lenarškim stanjem še v huji stiski, kakor takraj Litave. Nadejajo se, ali saj tako* sc delajo, da prenaredba one zveze v prid Ogrske bi znala za gotovo njihovemu finančnemu ban-kerotu na noge pomagati. Stavila je pa ogrska vlada take pogoje, da jih je vsled tega avstrijska 24. nov. t. 1. kot nespremljive zaznamvala, potem ko ste se med tem vladi dolgo, pa brez vspeha porazumeti skušale. Na to, je ogrska že 29. nov. zvezo odpovedala, poalirfcvnje se do-tične postave porazumljcnja sklenjenega 1. 1667. zraven pa je svojo trdno voljo izjavila stopiti sicer v dogovor k novi čolni zvezi, nikakor pa ne odjenjati od stavljenih pogojev : drugač bi, dasiravno s težkim (??) srcem, bila prisiljena, uravnati si lastno colno državo.
To tirjajo Madjari, ker po nj;h menenjije njihove finaučne revščine kriv le porazum 1. 1867, v katerem so Avstriji preveč (?) dovolili na lastno škodo. — Znauo jc, da Madjari niso
ni mogel druzega, kakor le prav mehke reči. Tudi ni mogel trpeti sviuiuc, ne s Špehom zabeljenega ; zastran vedne bolehnosti mu je bilo treba vse s sirovim maslom beliti. Zató ni mogel dobiti nobene hiše, ktera bi bila voljna, sprejeti in živili ga. In k vsemu temu treba je pridjati še to, da je imel dokaj občutljiv nos; vsaki tud naj manji duh je čutil, in bil mu je zopern. Od tod se da tudi razumeti, da je bil tako hud na vse tiste, ki so tabak kadili ali tudi čezmerno šuofali. Tabakovega duha ni mogel nikakor trpeti, to spričujejo tudi njegovi spisi.
Vzrok in začetek svojega bolehanja, in posebno poslednje bolezni je Hladnik sam navaduo takó naznanjal. Prvič: Ker jc bil zvest in vesten spolnjevavee svojih dolžnost kot šolnik, je pisane naloge svojih učencev dostokrat več ur popravljal, takó daje moral večkrat do polnoči bdeti in delati. Da mu je to počasi podjedalo zdravje, kdo se bo temu čudil?
vlada premeniti z drugo. 5 kojo? — Z vlado federalnih, konservativnih načel. Ko je grof liokcmvart odstopil, vprašio ga je Nj. Velič., ali bi ga bilo sopct volja * času potrebe in sile domovini svoje moči posvdti, ker tedanji poskus z ustavoverci bi bil zadnji. — Odgovoril je : d a. — Ustavoverska lada je odgospodarila, to je jasuo. Njeni duevi o šteti. Bil je z njo zadnji poskus.
Baron H e 1 f e r t, e n a nar važni-š i h oseb, v nar o ž ,i dotiki z v i š i-mi krogi, je izdal rano zdaj znamenito knjižico, ki neovržljivo juidično dokazuje, da prenaredba porazuma z Ogsko 1. 1867. mora se zgoditi — v veči priv avstrijskega cesarstva, ne pa madjarske ošabnosti
bOPISJ.
V Gorici, 21. dec. - (Fr. Krežma v gledišči. — Pojasnenje.) — V petek večer 17. t. ni. nastopil je Krenna sè svojo sestro Ano prvokrnt na oder v noriškem gledišči in reči se sme: veni, vidi, vid. Z živahnim ploskom je bil sprejet, ko seje prikazal. Nastopil je pa tako gotov svojega 'speha, da ga gromoviti plosk ni čisto nič motil. Ko je pa začela njegova roka po strunah doline igrati, vtihnilo je vse, še miš bi se bila slišala po tleh tekati. Občinstva je bilo veliko ir izbranega, spremljalo ga je s pazljivostjo. Po iončani vsaki točki je gromelo ploska in odobravanja, umetnik se je po trikrat moral prikazati. Tukajšni muziki se ne morejo prečuditi temu mlademu umetniku in „Isonzotf v prehvalni kritiki pravi: Včeraj smo bili pri prvem koncertu tega mladega umetnika, kterega redka kapaciteta in nenavadni muzikaličen talent je dospel v tako mladem duhu do
najvišega verhunca. Mnogobrojno občinstvo je občudovalo, vihamo aplavdiralo, slaveče tega od
narave izbranega umetnika muzike. Sestra Ana je ravno tako umetnica na glasoviru, prav vredno spremlja svojega brata. Tudi njej je donela pohvala od vseh strani.
Bral sem zadnjič v tem listu, da hoče nekdo dementirati nek dopis iz srednjih Brd glede ravnanja gosp. vikarja P. Dovolite mi samo omeniti, da je imenovani gospod pred nekaj
časom v starešinstvu za to govoril, da se vsi slovenski dopisi, ki bi dohajali od kterega koli urada, posebno pa od deželnega odbora, inoiujo nazaj poslati, kar se v dejanji tudi godi. Pri deželnem odboru je gotovo še tisti zapisnik, in Če me kedo hoče še zarad tega na laž staviti, bom poskrbel, da zapisnik v roke dobim. Pustimo vse drugo na stran, kar se tiče privatnega življenja, a tc zasluži očitno grajo, da človek, ki ima toliko vpljiva v občini, na to dela, da se italijanščini pot odpira v občinski urad, in da vse slovenske dopise vrača. Pač zasluži tak Človek, če tudi je star, da gre v kot, in naredi drugim prostor.
Ogled. .
• • •
Avstrija. Gosposka zbornica j c Wil-dànerjev nasvet, o kterem smo že večkrat govorili, zavrgla s 34 glasovi proti 34. Menenje je bilo različno, tudi minister Stremayer je bil zoper postavo. Sploh je ministerska stranka — vladajoča liberalna — zelo dezorganizirana, pražki listi mislijo, da bo ministerstvo toliko časa ostalo, da sa cesar odloči za kako drugo. Zbornica poslancev je 18. t. m. sprejela proračun za leto 1876 in poslanci so se podali na božične počitnice. Tudi gosposka zbornica bo menda proračun sprejela brez posebne debate. Sej v gosp. zbornici se je vdele-žil tudi ljubljanski knezoškof dr. Pag a čar.
V ogrskem drž. zboru so imeli zopet enkrat hud besedni boj zarad—judov. Ko je bila na dnevnem redu kupčljska pogodba z Rumunsko, porabil je znani Istoczy priliko, da je z vso odkritosrčnostjo razkril delovanje judov v madjarshem kraljestvu.
Med drugem je rekel : Veliko bi se dalo o lem govoriti, koliko tirjajo humani-teta, civilizacija in liberalizem, naj se naše ljudstvo podvrže jud^m, ki z odrtijo, sleparijo, konkurencijo materijalno, z vvažan-jem raznih pijač pa duševno deinoralizujejo in tako počasi, pa gotòyo ljudstvo do pogina tirajo. Na tisoče družin je že prišlo ob vse premoženje, ker so padle tem oderuhom v roke in zdaj tirjajo naši poslanci,
vajeni od svojih pogojev odstopiti, kakor tudi, ^%Nia ustavoverci in avstr, vlada slednjič vse dovolijo, naj tudi država se razruši, le da oni na kenuilu ostanejo. Ko bi šlo le za en poskus, lahko bi se to Madjarom dovolilo. Spoznati bi morali v kratkem sami sebe, — zdaj ne pustijo si to dopovedati — da je njihovega finančnega bankerota kriva le madjarska ošabnost, zapravljivost in slabo gospodarstvo. Dokazano bi jim bilo očividno, da porazum 1. 1867, čez katerega toliko tožijo, je bil za-nje velika dobrota, drugače bi bili še huje v dolgove zabredli.
Tukaj pa gre še za nekaj drugega kakor le za prenaredbo čolne zveze. To jim je le sredstvo, da storijo korak naprej do popolnem samostojnega «ladjarskega kraljestva, koje bi bilo z Avstrijo le osebno, z eno in ravno tisto vladaijevo osebo zvezano (personalna unija.) To je cjlj in konec vseh madjarskih politikov, ministrov in drž. poslancev.
To dobro vejo viši krogi v Avstriji. Ko bi prišlo do tega, bilo bi preč ž evropejsko vezavo našega cesarstva. Zato nikakor niso voljui, Madjarskim ohol ni m tirjatvam udati se. To je nemogoče. Tudi vsaki hip pripravljenim biti, da madjarska prevzetnost zdaj s tim, zdaj z 0-nim žuganjem države moč in veljavo spodkopuje, jih ni volja. Dovolj je že nadlegovanja. Treba je temu pot prerezati. Kako pa V — Druge pomoči ni, kakor da se prenaredi porazum 1. 1867 sklenjen z Ogrosko za deset let, pa ne, kakor nameravajo Madjari. Madjari 1. 1867 komaj pričakujejo, pravi Avstrijanci takraj Litave ravno tako, vsak po svojem. Na vsak način, obravnava o prenaredbi čolne—kupčijske zveze pripelje seboj prenaredbo političnega porazu-nuL Gospodarsko vprašanje čolne—kupčijske zveze ne da se ločiti od političnega razmeija med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijsko vlado čaka huda borba z Ogrsko glode prenaredbo porazuma. Zmagala bo tista, ki bo imela veco inot. Sedanja avstrijska ustavoverska vlada ni sposobèn faktor, da zamore na ogrsko merodajno upljivati da jej imponuje.
Nje se ogrsko vlada ne boji. To spoznajo viši krogi. Treba je takraj Litave dragega faktorja, ki je bolj zanesljiv, ki ima naravne in dejanske pravice avstrijskega cesarstva bolj na srcu. Tedaj mora se sedanja avstrijska, ustavoverska
Drugič. Hladnik je godbo ali muziko nezmerno ljubil, in še v pozuejih letih je večkrat tožil, da se ni učil glasovira, dokler je bil mlad; zakaj kitara, na ktero je znal k..j brenkati, za-dostivala mu ni.
Da je tadaj tudi petje ljubil, je naravno. Mašo péti je bilo zanj nedopovedljivo veselje ; veliki teden, če je le mogel, spravil seje v tako cerkev, kjer je mogel péti ; iu ko v Gorici ni mogel peti, hodil je vsak dau poslednje velikega tedna v Šent-Peter ali v Solkan, da je tam pel «lamentationes Jeremiae propbetae"'. Bilo je menda 1857. leta, ko je tako v Solkan pét hodil ; tu pa se je premrazil, iu od tistega časa kašljati začel, in je potem sedem celih let kašljal, noter do svoje smrti. Vnetje tedaj za godbo sploh, in za petje posebej ga je bližej smrti pripravilo. Sicer je bil Hladnik velik zopernik tistih rogoviležev, ki po noči ne dajejo miru ljudem, tiraveč okoli postopajo prepevaje in vri-skaje, kakor se žalibog tudi v Gorici mnogokrat godi.
vbranimi glasovi, Hladnik jih je kaj rad poslušal, da, še celò vstajal iz postelje, in da bi lepo petje bolj slišal, okno odprl, in na oknu sloné poslušal. Ves zamaknjen je bil v cerkvi, kadar je vse ljudstvo pélo: «Sveto, sveto, sveto 1“ — da je sam tudi s svojim globokim glasom pel, umé se samo po sebi. Mnogo let uže se mesca maja v Gorici posebno časti Marija Devica. Njej na čast se shaja v več cerkvah vsak večer mesca ljudstvo, moli, prepeva, premišljuje Marijno slavo. Te pesme so večidel prav lepe. Hladnik ni nikoli umanjkal pri teh pobožnostih uže zato, ker je bil vselej velik častivec Marije ; po tem pa tudi za tó, ker ga je mikalo lepo petje. Tudi si ni dal miru, dokler ni od kogar si bodi dobil spisan napev take drage mu pesmi.
Ko je tadaj, kakor smo rekli, kašljati začel, in kašelj ga ni hotel več popustiti, akoravno je vsa mogoča zdravila skušal, in strašno veliko dnara potrosil; začel je misliti na pokoj, posebno ker mu je tudi viši šologleda, korar Janez Ev, Mozetič prfgovagal, da bi ga takó z lepim
od šol proč spravil. Hladnik si je mislil, da ako eno leto šolo pusti, morebiti še ozdravi. Poda tadaj prošnjo kone^ 1859. leta, da se mu dovoli eno leto počivati zastran zdravja. Bilo mu je dovoljeno. Šolsko leto 1860. tadaj je bilo zanj leto odpočinka. Ali kašelj mu le ni odjenjal. O vahtih 1860, ko sè je pričelo novo šolsko leto, šel je zopet f $olo ; ali krr bolezen mu je vedno huje nagajala, moral jo je zopet popustiti, in prosil je vdrugič še eno leto počitka. Tu pa namesti tega dovoljenja mu pride, kakor strela iz jasnega — penzija, samih 236 fl. 25 kr. a. v. to je; polovica letne plaéé od 427 fl. 50 kr. starega denara. Z veliko silo je dosegel še druzilr sto goldinarjev kakor privr-žek za potrebna zdravila, pa samo na tri leta ; ko so mil bila mesca aprila 1864. ta tri leta iztekla, moral je zopet prositi, da so mu še naprej tistih privrženih 100 fl. pustili.
(Konec prih.)
Ali, kadar so taki ponočnjaki lepó péli z
naj bi sosedni državi vojska napovedala v prid tem pijavkam! Na te in druge izjave Istoczy-eve je predsednik sejo sklenil rekoč: Da to, kar so nckteri gospodje poslanci govorili, ni spadalo k stvari, naj manj pa govor o nekem časopisu. Ako je s temi besedami mislil predsednik Istoczy-a zavrniti, je slabo zadel, pa madjari imajo dostikrat čudne pojme.
Zunanje države, iz jugoslovanskega bojišča prinaša „S1. Nar.“ dva važna dopisa, ktera naj tu sledita. Iz Ko-stajnice 19. dec. Predvčerajšnjim je bil v Jamici tik turške meje shod blizu 80 poveljnikov in važnejših voditeljev, ter podpornikov vstanka v Bosni. Sestanek ta se je vršil v najlepšem parlamentarnem redu, kateri bi bil gotovo jako imponiral, posebno onim turkoljubnim dušam, ki tako radi psujejo na vstaše, kakor na divje nosove rezoče barbare. Želel bi bil, da bi bil navzoč koji od teh junakov, prepričal bi se bil iz lastnega pogleda, da vstaši, kakor se vedo hrabro boriti na tajnem polji, so se sposobne pokazali tudi v parlamentarnej sobi. Sklenilo se je, vstanek vzdržati črez zimo in ga organizirati do spomladi tudi v Bosni, enako onemu v Hercegovini. Za poveljnika vseh bosenskih čet je bil proglašen Slovenec Miroslav Hub maj er, kateri je v velikem čislu pri vseh vstaših zbog odkritega svojega značaja in nesebične navdušenosti za stvar. Mladi kuez Petar Karagjorgjevič, znan tudi pod imenom Mr-konič, bil je narzoéei», a kazale se m je v lice, da vstaši ne marajo služiti njegovim osobnim interesom, ter da naj jih zapusti. S tem so ob enem tudi pojasnena poročila o nevarnih naklepih na življenje Miroslav-Ijčvo. Izmej slovenskih prostovoljcev sta še tukaj Merlak in Kovačič, ostali so se zbog neugodne osnove razkropili na vse strani. Menim, da so večjidel doma, morda da bode na spomlad stvar bolje šla izpod rok. — Od turške meje, 18. dec. Te dni je šel črez mejo kanon v vstaški tabor. Po Hubmajerjevem naročilu je bil vlit. Za kanonom je šla tudi laveta in municija. S kanonom bodo mogli vstaši tudi povečja turška mesta, kakor so Novi, Kostajnica, Priedor itd., napadati, celò ker Turki v celej severnej Bosni niti jednega za odprto bojno polje sposobnega kanona nemajo. Zemljeni nasipi okolo trdnjavic so ali prazni, ali pa stojé po njih stari kašljavci še iz časov generala Lavdona. Hubmajer pač nikakor ne more brez kanona biti. Bog mu daj najbolji vspeh ž njim i V vstaškem taboru se uže dalje časa zadržava Petar Karagjorgjevič, Rad bi, da bi se vstaši za njega izjavili, pro-glasivši ga za svojega vodjo in za srbskega kneza ! To bo pa teško šlo, in bi bilo tiidi uprav nesreča za vstajo. Če hoče Petar Karagjorgjevič kot srbski patrijot s svojim velikim bogatstvom vstajo podpirati, naj mu bode na čast ! Svoje osobne in sebične nakane pa naj vstran pusti. Antagonizem mej Obrenoviči in Karagjorgjeviči, — če se sedaj razvne, bi bil smrten udar za vstajo, kajti vstaše bi razdelil na dve stranki. Najbolje bi bilo, da vstaše našega Petra čem preje, tem bolje iz svojega tabora odpravijo. — (To se je zgodilo, Ur.)
Taktiška organizacija in vojniška disciplina ste zadnji čas mej vstaši lepo napredovali. Prvotne brezredne vstaške tmne preust-varile so se v redne čete s svojimi nad-in podpoveljniki, s stalnim kotiandom in z vojniškimi znamenji. Zato so pa tudi bojni vspehi vstašev Čem dalje siguinejši.
Diplomatična akcija je denes v frazi reformskih predlogov. Turčiji je svojo o-snovo uže dala na dan. Svet se čudi, koliko in kaj vse Turčija vstašem obeta. O načinu izvedbe, zlasti pa o poroštvu za nje, molči turška osnova celò, in to jej jemlje vso vrednost. Od druge strani, t. j, od strani zveze treh cesarjev, izdeluje baje grof Andrassy osnovo reformskega predloga. Bodemo le videli, kakšen bo njegov opus. Bati se je, da ne bo preveč po Terebeški vonjal. Vsak praktičen pol iti k ar bo rekel, da so vsi ti predlogi reform le poskusi, in to so v resnici. Turško-slo-vansko vprašanje bo samo meč razrešil. Diplomacija ne bo druzega opraviti imela, nego ustvarjene dogodjaje registrovati. Iz tega, da sta obe dve jugoslovanski državi, Srbija in Črna gora v najnovejši čas posojila kontrahovali, bi se moglo skleniti, da bodete spomladi vendar-le v akcijo stopili. Šance tedaj ne stoje za vstajo slabo.
Ilazne vesti.
— Varujmo sadna drevesa zajčevih zobov. Divji zajci po polju in vinogradih, po travnikih m taevjtt, kakor vse druge glodavke, so kmetovalcu v mnogih ozirih škodljivi. Največ pa trpijo pod zajčevimi zobmi mlada sadunosna drevesa. Marsikteri kmetovalec se ne boji ne truda ne stroškov, da bi si sadunosuih dreves zaredil in zasadil, ali mala zamuda jeseni pred zimo mu uniči dostikrat ves, in včasih večleten, trud. Opustil je drevesa o pravem času obvarovati in ubraniti zajčevih zob. Posebno jablanice, in kolikor so žlahuejše toliko bolj, imajo od zajcev trpeti, posebno o snegovitih zimah, ko m snega in še dostikrat rauo jeseni, uo je šc prek iu piek dosti hrane najti. Zato sc naj o pravem času skrbi za pomočke, kojiii je več.
1.	Ako se debla in večje veje pomažejo z raznimi stvarmi, kakor: s petroleom, katranom ali smolovceiu, tako sir.er to zoper zajce pomaga ili jih odganja, ali primeri se, da se tudi drevesca posuše. Večkrat se nasvetuje, naj se drevesca pomažejo z mastjo, na primer s lesičjo, svinjsko, ribjo. Ali tudi to je deloma škodljivo. Kajti luknjice po škorji, katere so zdravju drevesa potrebne, se po tem zamažejo in zamašijo in razne bolezni se potem lotijo drevesa.
Maža iz apna, ila, krvi in scavuice je sicer dober pomoček proti mahu in lišaju in varuje tudi nekoliko časa proti zajcem. Vendar jo dolgotrajno mokrotno vreme spere in zajci taka drevesa še hujše napadajo. Ce že hočemo s tako mažo drevesa varovati, tako se mora večkrat ponoviti.
2.	Drevesa oviti, bodisi s čemkoli, je najboljši pomoček zoper zajca. Jemlje se trnje, palice, turšična slama, trstikovje ali ktera druga slama. Najhitreje se ovijanje vrši, ako se škopna slama vzeme. Za ves služi naj bolje pantovec, t. j. vrba zlatica, kakoršne pod vinogradih rade rastejo.
Skrajni čas za ovijanje je konec novembra.
Drevesa ostanejo potem ovita do konec marca, še bolje pa do sred aprila.
Drevesa tudi poleti ovite puščati, kakor se to sem ter tje vidi, je škodljivo, ker debla preobčutljiva postanejo in se mnogo inrčesja, posebno škarjic, v takih ovitkih zareja, kar drevesu tudi škoduje.	(Gosp.) '
— Kova jako vazna rastlina. Vrtuarjem je uže nekoliko časa znan »eukalipt44 »Eucalyp-tusglobulus44, ktremu se sedaj kaj čudoviti vpljivi pripisujejo. Na Francoskem je nek učen mož uže veliko let opazoval to pleme in sedaj sporoča, da ima to posebno lastnost, da silno veliko vode iz zemlje v se posrka in iz se nekov kafri podoben eter puhti. Ce se obsadè močvirna zemljišča z eukalipti, postanejo suhi. Angleži so prvi poskušnje z njim napravili io sicer z naj srečnišim vspehom, kajti popred silno nezdrave močvirne pokrajine, po kterih je razsajala grozovita mrzlica, so postale zdrave in prijetne. V Algieru so pred nekoliko leti začeli zasejati eukalipte in nekdaj zloglasni kraj, kder je neko obširno poljedelstvo, so ob-sadili z 14 tisoči eukalipti in sicer 1. 1867 Pa uže v tem letu ni skoro noben več zbolel na mrzlici, ko so popred ljudje silno bolehali. L. 1868 in do sedaj je ta kraj jako zdrav in tudi ob času hude poletne vročine v okolici AI-girski je vse bolje, ker so črez 14000 eukalip-tov zasadili, in seJsj ni več mrzlice ter ao prebivalci srečni in čvrsti. Tudi na otoku »Cuba** so to prekoristuo drevo zasadili, in zrak po vsem očistili. Na Francoskem je bile neka železuiška postaja »Bar44, jako razupita zarad neadravega zraka, tako da niso skoro* zamogli uradnikov za ondbdii mi dobiti. Zasadili so tam le 50 eukaliptov in sedaj je jako zdrav, in prijeten kraj, kder z radostjo stanujejo u-radniki.
Eukalipt zrase jako visok, in hitro rase zahteva pa gorko milo južno obnebje; po zimi pretrpi takih 60 mraza. Po Primorskem bi pač zamogli poskušati ga in posebno Furlanski kraji ob Ogleju, kder razsaja huda mrzlica, imajo v njem veliko pomoč, pa tudi Istria in Dalmacjia, kder je dokaj mrzličnih krajev. Pač lep velikansk Božji dar za take sicer nesrečne nezdrave kraje.	(Gospod, list.)
— Družba sr. Mohora. Med tem, ko mar-ljvi poverjeniki k pristopu v družbo vabijo ter stare in nove ude nabirajo, se družbiue knjige za prihodnje leto pridno in poredno dotiskujejo. V natisu že končane so :
a)	»Kristusovo življenje in smert“ II. del 4. snopič v 29.000 iztisih, obsega 9 pol.
b)	»Nebeška krona4*, prevod slavuoznauc nemške knjige; »die Hinmielskrone**, ki je prestavljena skoro v vse evropejske jezike ; obsega 10 pol in je tiskanih 29.000 iztisov.
c)	»Kmetovalec44 drugi snopič ; obsega na 10 polah poduk o gnoji in gnojenji ; kako obdelovati in oskerbovati rastline sploh iu kako pridelovati posamezna poljska žita in semena.
Tretji snopič »Občne zgodovine44 ali drugega zvezka prvi snopič, ki pripoveduje prvi del Rimske zgodovine, je do sedme pole stavljen in bode v toku mesecu januarja v 29.000 iztisih in v obsegu 10 pel dovršen. Z novim letom prične natis priljubljene povesti; »Robinzon starši44, kateremu sledi Koledar. Tako ima družbina tiskarna skoz celo leto dosti dela temveč ker so jej izročena vsa tiskarna dela knezoškofijskega
orada in ker jej od raznih strani porodoma dohajajo vsakovrstna naročila. Dva stroja delata nepretrgano ; za polo dražbinc knjige, ki se tiska v 30.000 ižtisih, potrebuje stroj od ranega jutra do poznega večera celih pet dni.
Razun rokopisov, ki so bili navedem v zadnji številki »Besednika*, došli so odboru po minulem obroku sledeči spisi in tekraecujejo za razpisana darila: 1. »Temo", povest; 2. »Skuš-njava in skušnjatf, povest; 3. »Kako daleč pride z nemščino" in 4. »Prva pomoč o smrtnih nevarnostih po naglem zbolenji in v drugih slučajih." Tudi ti spisi so izročeni presojevalncinu odseku družbinega odbora.
Domače stvari*
, (Odlikovanje.) Okrajni glavar goriški, dvorni svetovalec baron Uechbach je dobil od cesarja križ Leopoldovega reda. — Namestuiški svetovalec g. W i n k 1 e r je postal dvorni sve-
uih jezikih pisalih 43 ; udov je bilo : 3 častni, 122 domačih in 31 zunanjih, zmed teh jih za
v
leto 1870 nekaj odstopi. Na to poroča g. San-tel o stanju knjišnice in za njim g. Dolenc kot denarničar. Iz obširnega sporočila povzamemo, da ima čitalnica dohodkov 2105 gld. 45 sold., stroškov pa 2231 gl. 58 sld., tedaj primanjkljej 165 gl. 92 sld. Zraven tega pa inveutarično premoženje v vrednosti od |več kot tisoč gld. Ker se nihče ne oglasi za besedo, za ali proti računu, ravno tato tudi ne gledé proračuna za 1876, naznani predsednik, da se bo volilo. Po pravilih morata se posebej voliti predsednik in denarničar, potem pa 9 odbornikov. Da se pa čas po nepotrebnem ne trati, nasvetuje predsednik naj se z enim listkom volijo vsi, zapiše naj pa se odločno, kedo predsednik, kedo denarničar, in kteri odborniki: Tako seje tudi zgodilo. Oddanih je bilo 29 listkov in izvoljeni so : G. Jeglič predsednik z 26 glasovi, g. Dolenc denarničar z 22 gl. Odborniki so : Jakopič 23, Hribar 22, Vidic Fr. 22, Klavžar E. 21, prof. Šnntel 21,
Pravi
Vilhelmov
antiartritični antirevmatični
4&J	farri
(Čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
zimsko zdravljenje
edino gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo,
S privoljenjem c. k. dvorne pisarne vsleu sklepa na Dunaj i 7. dec. 1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
Vslcd Nj. Vel. Najvišjega povelja zoper po-narejenje zavarovano. Dunaj, 28. marcu 1871.
z naj bolj im uspehem upotrebljcvano bilo.
tovalec.
(Zastran „Stavčevegau koncerta.) Odbor naznanja, da bo prva skupna škušnja za koncert dne 29. t. m. ob š e s t i uri zvečer v Čitalnici. Gospodje pevci se prav uljudno vabijo, da zanesljivo pridejo in se točno ob naznanjeni uri v čitalnici znajdejo. Seboj naj prineso vse jim poslane note. Pri tej priliki tudi zvedo, kar se tiče stanovanja, hrane itd. Odbor se je tudi do vodstva južne železnice obrnil s prošnjo, da dovoli znižano ceno pri vožnji iz vseh postaj med Ljubljano, Trstom in Gorico. Kdor sc želi te dobrote vdeležiti, naj se oglasi pri enem spodaj navedenih gospodov za legitimačni list, ker drugače ne dobi karte za znižano ceno. Tem-le gospodom pa so se poslali legitimačui listi: Za Trst: Matija Žvanut, Anton Heidrich, čitalnica, gosp. nadzornik Klodič in Dolinar. — Za Nabrežino: France Tanče. — Za P r o-8 e k : Ivan Mercina. — Za S e ž a n o : Matej Trnovec, c. kr. pristav, Cvek, učitelj. — Za Tomaj: Beningar, učitelj. — Za Koper: J. Kristan, c. kr. prof. na pripravnici. — Za Ljubljano. Čitalnica, uredništvo »Slovenca", »Slov. Nar." iu »Novic". — Za Postojno: Čitalnica. — Za Logatec: Kaplan Podboj. — Kedor še posebej želi, naj se oglasi pri u-redništvn »Glasa" ali »Soče". — Programi za koncert, tiskani v vseh treh jezikih, dobivali se bodo na dan koncerta pri kaši, ustanovnikom in podpirateljem »Slavca" pa se dopošljejo po p. n. poverjeuikih. Vabimo že zdaj k obilni v-deležbi.
(Občni zbor slovenske čitalnice v Govici.) Včeraj 23. t. m. bil je občni zbor naše čitalnice, kojega se je vdeležilo 29 udov. Toliko je bilo namreč volilnih listkov oddanih. Predsednik g. Jeglič, je v daljšem nagovoru razvil zgodovino društva v preteklem letu, ob enem pa zavrnil na razna sporočila tajnika, blagajnika in knjižničarja. S pohvalo je bil sprejet govor in predsednik je dal besedo tajniku, naj prebere svoje sporočilo. Tajnik g. Ferfila je povedal, da ste bili v preteklem letu 2 besedi, 4 plesi, ena beseda z ustopnino za Hercegovince, izlet k „no-vemu svetu". Odbor je imel 20 sej, nakupil se je deloma po darovih, deloma iz blagajuice gla-sovir, napravila se je restavracija in še marsikaj se je kupilo. Časopisov je štela čitalnica v raz-
dr. Nik. Tonkli 17, dr. Hojic 17, prof. Čebular 14, Ferfila 14. Po končani volit vi se predsednik zahvali za skazano mu zaupanje, sklene sejo in povabi novi odbor na 24. zvečer, da se konstituira. Z veseljem opazimo, da sprava med bivšema strankama je tu prvič pokazala, da je vzajemno najlepše delati. Bog daj, da se vres-ničijo g. predsednikove besede : Čitalnica [naj bo središče in vsi delajmo složno! Naj se zgodil
(Grof Chambord) pride v sredo večer ali v četrtek zjutraj v Gorico.
(Poslano.) — P. n. gospodom duhovnom dajam na zuauje, da naj po prejetem tem naznanilu vse denarje, prošnje, želje, pritožbe ude, spoh vse, kar se tiče bratovščiue veduega češčenja presvetega R. T., blagovolé adresirati iu pošiljati do visokorodne Matilde grofinje Coronini-evc, ali do prečastitega mestnega fajx-moštra mousig. Ianesa Kumarja. Blagaj n'co, glava knjigo, vpisovalne pole in poslane prošnje izročim te dni prečastitemu vodstvu.
Fr. Vidic,
kaplan pri sv. Ignaciju.
Prihodnjič izide zadnja številka.
Oznanilo«
HRANILNICA,
združena s zastavljavnico
»MONTE DI PIETÀ" v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. iil plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blaSo (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obronih (ratah), primernih posojenemu kaqitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od večik zneskov 8%.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupìa in odvrne iz njega )o nastranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tndi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatizma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-, ečih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden uspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolerih po čutnicah, kitah in udih, potem pri ti-šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslahljenji, teku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico. Celi cup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spričujc resničnost zgorej uvajenih razlogov	I
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripoznal-nih razlogov:
Gospoda Franca Wilhemu, lekarju v Neunkirchenu. Kladno pri Pragi (teškoj 4. sept. 1874. '
Ko sem nekaj časa^Vaš Wilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistujoči čaj vlival, čutim se dolžnega Vam za dober vspeh zahvaliti se. Sé spoštovanjem Adalbert Gerber, kupčevalec z usnjem.
Gospodu Franeu Wilhelnm, lekarju v Ncukirchenu.
Grubišnopolje (Belovarski kom.,) pošta Daruvar 8. sept. 1874.
Prosim Vas, da mi zopet en zaboj Vašega Wil-helmovega antiartritičnega antirevmatičnega kri čistujo-čega čaja pošljete proti poštnem povzetji pod zgoraj navedenim naslovom prej ko mogoče. Vspeh je celo pri kožnih boleznih izvirajočih iz sifilitičnega začetka izvrsten.	„
Jožef Malich, okrajni zdravnik.
Gospodu Francu Wilhclmu, lekarju v Neunkirchenu.
Nttrnberg 22. sept. 1874.
Od svojega prijatelja na Dunaji sem slišal
o Vašem izvrstnem čaji. Prosil sem ga, naj mi preskrbi en zavitek, kterega semdo zadnjega obroka porabil in sem ž njim že zdaj prav zadovoljen. Ker imam že dalj časa neko bolezen v želodcu, hočem to zdravijo-uje nadaljevati, prosim Vas toraj pošljite mi štir zavitke.
Sé spoštovanjem
Andrej Deinzer
Torsclireibcr am Laufcrthor in Niirnberg.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo;
Pravi W i 1 h e 1 m o v antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne tabrikacìje Wil helmovega antiartritičnega aritire-vmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj do biva v se Gorici pri A. Franzoni-u lekarju, v Korminn pri Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Saravalla-i.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik: KAROL KOCIJANČIČ.— Tiskar: MAILING v Gorici.