gt. 8. V Gorici, v torek dne 28. januvarja 1908. /, - Letnik X. Ishaja Tiak torek insobotoob 4. uri popoiudne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. zveäer. Stane po polti prejeman ali v Qorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fletrtletno 8*50 K. ProdajaRevGorici t to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijeyem tekalilču po 8 vin. GORICA Urednifttvo in upravniitvo «e nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini b. it. 9. Dopiie je nasloviti na uredniltvo, opiate in naročnino pa na upraTiiiitvo »Gorice«. Oglaai ie računijo po petil- Ivnttah in licer ako ie tiikajo t-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., S-krat po 10 vin. Ako ie večkrat tiikajo, raču- I nijo ie po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna ttekarna" (odgov. L. Lukežič). Prvi dan volivnega boja. V nedeljo je bil prvi dan volivnega boja; a ta prvi dan je prinesel jasnosti T naä politični položaj. Zborovali so za- npniki dreh „Kmeökih zvezu ter se po- svetovali o naših kandidatib. „Pri Rebkn" pa je t isti hiši zborovala tadi liberalna agraroa stranka. Ta je bil prvi prizor v folivnem boja. In ta edini prizor, en medklic je zadostoval in liberalne agrar- ce imaroo pred sabo razkrinkane z nji- hovimi hinavakiml in sebičnimi nameni ˇred. Psovka oklerikani neraz- Bodni m a 8 i je padla iz nst načelnika Ijberalnih agrarcev. Na to ne bo mo mol- dali, ampak razkrinkali bomo Frankota in njegovo stranko. „Mi smo bolj 1 i- beral ciH, je dejal drogi general Mer- molja, in lo nam zadostoje. Prri dan vo- livnega boja je minul za nas z lepim nspehom. Tolminska „Kmečka zveza" je T nedeJjo popoldne imela pri Sv. La- ciji sestanek zaapnikov in poverjenikov. K* sestanka sta govorila gg. dr. Der- mastia in poaestnik Ivan Lapanja iz Kobarida. Soglasno so se izrekli možje za sledeče kandidate: Za kmečko ska- pino gg. državni poslanec dr. A. G r e- gorčič in geometer Lapanja. Za 8plošno skapino pa gg. dr. Brecelj, dr. Pa vie tič io državni pos). Fod. Ajdovska „Kmečka zveza" o kandi- datih. V nedeljo popoldne se je Trail „pri Rebkn" eestanek zaapnikov in poverje- nikov „Kmečke zveze" ajdovske, da se pOBvetajejo o kandidatarah za deželni zbor. — Zborovalce pozdravlja namestnik na- čelnika „K. Z." g. P a v 1 i c a ter razloži pooaen sestanka. Govorili so še gg. dr. Brecelj, žopan Vodopivec, Vovk, iupnik K o s e c in drngi. Soglasno so se možje izrekli za to, da naj S. L. S. kan- didira v kmečki skupini g. prof. Ber- boča, ki je ajdovski rojak; izrekli so ae tadi za kandidaturo g. žapana Klan- č i č a in g. žapnika C r č e. Z ozirom na to pa, da kanalska „Kmečka zveza" želi imeli za kandidata g. Mihaela Z e g o, iz javijo zborovaici na predlog g. Vovka, da si žele sicer g. žapnika 6 r č o, a da apoštevajo željo Kanalcev in bi bili pri- pravljeni voliti tadi g. M haela Z e g o. Konečno areditev te zadeve pa prepn- Ščajo vodutvo S. L. S. Žapnika Grci se je izrekio naapanje in zabvala na njego- vem delovanjn. Za kandidate sploäne ka- rije se soglasno imenojejo gg. dr. Bre- celj, drž. posl. F o n in dr. P a v 1 e t i ö. — Ko je govoril še arednik Kremiar o podrobni agitaciji, je načelnik g. Vo- dopivec zakljočil zborovanje. Na tern sestanka je bilo zbranib do 100 zaupni- koT „K. Z.u — in ne kakor pomotoma poroöa „Slovenec", 200. ! Liberalni „agrarci" — razkrinkani. Ob istem časa, ko se je vršil se- j stanek zaapnikov ajdovske „Kmečke rve- i ze", so pri Hebkn na dvorišča zborovali liberalni agrarci. Agitacija za njihov shod je bila velika. Z vipavskim vlakom so se 1 pripeljali celo iz Vrtojbe, Savnik iz Bilj l je pripeljal svoje drage, iz Dornberga je j prišlo vtie, kar liberalno leze in gre, pri- '. Šli so pod agrarno zastavo liberaici iz Ozeljana in ŠempaBa. Mod njimi je bil ; tadi agrarec Andrej Gabršček v Gorici, a pogresali so agrarca Gilčverta. (Ali se je morda zbal razkmeta Lisjaka? Op. ; stavca.) Torej lepo ätevilo od zonaj. Iz ; ajdovskega okraja jih je bilo primeroma Ie malo, posebno Če pomislimo, da vseh , sknpaj ni bilo niti 200 zborovalcev. Ko se je končalo posvetovanje 1 „Kmečke zveieu, so se tadi nekateri naši adeležili zborovanja Uberalnih agrarcev. Govoril je dr. Franko, ki je po svoji navadi dal vsakema pol — namrec po ! hrbta: liberalcem in klerikalcero. Vendar je bil njeggv gcvor zaeckan tako, da pri- dobi za se srca liberalcev, ki menda naj- bolj hrepene po njegovi nesebicni Iju- bezni. Dejal je med drogim: „Očita se nam, da je v naši stranki večina napred- ; njakov, bivših naprednjakov. To je res! A gospoda moja, kaj je temu vzrok? Ti ljudje so prišli k nam, ker bo res na- predni, wamostojni, ki mislijo s svojo glavo ter se ne dajo voditi od nikogar!" Ko je podal liberalcem te Iepe pokione, pa je z brezprinoerno predrznostjo ada- ril do naiih prietaših. Naiim somi&lje- nikom oöital, da so „k I e r i k a I n e n »- razRodnft m a 8 e. ki na main brati in nemi» I » t i." Zato po nje- eovem mnenjo totli ni v agrarni stranki klerikalcev. Pri tem kratem žaljenja na- • šib kmečkib mož cd straoi advokata, j ki doelej ni ie z mezincem ganil za slo- | ven8ko ijadatvo, je naš arednik zaklical: nNeraz8odne klerikalne raase si zapomnimo!" — To pa je vzbodilo pri iiberalcih velik krik. Pacvke so letele na arednik». Dr. Franko je takoj začel klicati na pomcč ^ o zoorovalni svobodi. Drogi so klicali naj govori. Ko fetopi naš ! nrednilt k mizi, da govori, ma (gospodje i odgovore: „Ne, ne sedsj! Pozneje!u i Dolgo Č&8& je ie čakal, da pride na vrsto, j a so bili gospodje sgrarci pregoetobe- ; sedni; in Oakal je zaman! Ko ee je dr. . Franko po tem dcgodljaja odkailjal, je odgovoril : „Glejte! Jaz dr. Franko, ki Bern odvetnik v Gorici, ki me vsak pozna, ; jaz velepoeestnik v Solkana, rojen do- mačin v Tolroina, jaz ne smem govoriti, kar bočem. Tukaj ta-le oiladi gospod, ki je prišel s Kraojskega, ta pa sme govo- riti kar hoče! Taki so ti gospodje!" Ubogi advckat, ki ne zna boljšega odgc- vora! Zaskelelo vas je, ko Bte videli, da so navzoči Ijadje. ki bodo povedali go- riškeraa slovenskema Ijndstva, da je dr. Franko o njem govoril kot o neraz- KOiini klerikalni mas'. Dr. Fran- ko erne na ¦-hod h govoriti, kar bode I To je njegova stvar! A tadi mi si ne damo jeinati pravice, govoriti! Govorili bomo glasno, da bodo Frankota boleia nSes», da je voditelj liberalnih „sgrarcev" psoval naše eomišijenike z DPrsziod- n o m a R o. To vas boll. Dr. Franko je govoril o zlorabi vere. Pravi da so agitiraii dohovniki za Fona : „Če voliš Fona, pri- des v nebesa; če ga ne voliš, greš v pekel!" (Klic: „Kdo Vam je to rekel?a) Franko: „Govorilo se je tako! Sicer pa, če se ni »gitiralo dobesedno tako; saj v tem smisla se jegotovo 1" (Klici: rAha! Se že vmika!") Dr. Franko je govoril tadi, da so „klerikalci" farbali volivco s tem, da so jim obečali odpis dolgov, da ne bo treba plačevati davkov, da bodo fantje odpoäceni od vojakov itd. (Kedaj je kdo izmed naših tako govoril? Tako govorjenje je brezobraznost, ki jo Le poata- vimo v tako lač, ki je Franko ne bo ve- sel!) Sedaj, pravi Franko, farbajo aboge briske kolone, da bodo prosti. (Tadi nato dobi Franko odgovor !) Slednjič je pro- glasil geslo vseb „neodvisnihu kmetov: „Kmet naj voli kmeta!" Trgovec Vrčon je bral iz nekega papirja z veliko težavo nekaj, kar bi imelo biti poziv za pristop k stranki. I Učitelj Mermolja jedejel: „Mi nočemo ne klerikalcev, ne liberalcev; ampak sa- mo se be!" (Klici: To je res! Uöitel) ; Mermolja hoča sain sebe! Smeh!). I^Iato ! nastopi nekdo z belim klobakom, ki se ! spravi straino na klerikalce, da jih je treba pomesti iz deželnega zbora itd. To- da naäa agrarna stranka sama bo propadlal Danes se je že povdar- , jalo, da je v agrarni stranki 80 odstot- kov naprednih mož. Zato naj se naša stranka zdraži z napredno. (Ploskanje. Ea klice: Dobro s kompromisom! Nato naetopi prvvi voditelj liberalnih agrarcer Merm olja. Govoril je o urednika Krem- žarja, kako je bled od jeze, itd. Sebe pa je hvalil kot posestnika. (Hm! Vrtojbenci govore drog&če!) Mi (Misli si zraven: Mermolja) smo naredili stranko in Nam je odgovoren voditelj Franko. Če bode delal proti Nam (Mermolja), ga pa odstavimo. (Franko se drži kislo). Če sedaj propademo, ne od- nehamol Na drage Mermoljeve neamno- sti se ne cziramo! Pač pa pribijemo nekaj dragegal Mi smo bolj liberaici! ' V KamDJah na kolodvora so v var- stvn nočne teme agrarni kandidatje raz- vijali svoje misli. Nekemn liberalnema agrarca ni bilo prav, da se je zabavljalo na 8hoda tadi zoper liberalce. Zato je prosil za pojasnilo strankinega vodjo Mermoljo. Ta pa ma odgovori: „Va- ste mi dp nDiPBin na shodih po- kaz»ti, da smo bol> lihpralc". Od LISTER. I Malerin rožni venec. Saraotna gorska koča... Ob malern, zaprašenem oknn sloni skljnčena ženica. Sivj lasje, bleda, npadla lica, nagabano < čelo, VB6 to pričoje, da se je tiha, trpka , bol naselila v njeno srce. j Zanaj klije novo življenje. Zlati solnčni žarki se igrajo z zelenim rož- r^nrinom na okna in zdaj-zdaj se spra- ; vijo tndi na na levo lice aboge žene in j jo božajo tako sočntno, kot da oraejejo ˇbo njeno žalost. Pa starka jih danes ne (.uti. Tiho zre pred se in prebira debele jagode starega molka. Le včasih apre objokano oko tje v kot na podobo Kri- ianega in vselej zablesti debela solza in zdrči neBÜäno na staro ponoieno obleko. 2a solzo pride vzdih za vadibom zopet Bolza, V86 pa spremlja težka, mnöna misel... Bila so lepa, solnčna leta, ko je imela ie svojega edinega sina, Ivana, pri sebi. Kako je bil priden, ko je hodil v Solo in koliko apov je stavila mati vanj. Pa revica, kako se je zmotila! Slaba droičina je iztrgala najdražji zaklad iz in vero. Bevna koča ma je bila pretesna in v proseče materino oko si ni opal veö pogledati, zato je sei med svet. Zaradi tega krvavi sedaj ljubeöe materino srce, za to Sepečejo blede astnice vročo molitev za spreobrnjenje. Uboga mati, potolaži se! Kmala boš usli- šana. Angel je odnesel tvoje vroče solze pred prestol Najviäjega, nebo je čalo tvoje molitve, že išče božja pravica tvo- jega sina. | Dobro uro je še sedela starka ob i odprtem okna ter molila. Lesene jagode so poöasno drsele po debeli vrvici, ki je bila vsa premocena od obilih solz, tembolj goreöe pa je vpilo razmočeno materino srce. ¦ Kar so se začali pred koöo težki korak). Mati se strese v apa in straha. „Je li Ivan! 0, da bi bil, kako bi ga objela.l" , ( Vrata se odpro. V sobo stopi lovec | z žalostnim naznaniiom, da leži Ivan ': ranjen, od krogle smrtno zadet, visoko gori na bliinjem hribu. Potok solz se vlije ženici čez bledo lice in nstnice zašepeoejo molitev tihe j zgodi! Nato milo poprosi lovca, naj po- skrbi dnhovnika njenema sina. ' „Kaj, duhovnika?... Čema paČ?*4 ' zamrmra lovec. „Ravno sem bil pri ra- njenca in ma ponadil duhovnika, pa mi je odgoforil: „Le duhovnika ne!u in ostodne kletve eo se vaule iz ojegovih nst." — : To je bilo preveč... Še en proseö pogled in še enkrat je tiho zajeöala: „Po ; dahovnika!" potem pa je obstala neza- vestna ob okna. Lovec je odiel. Oz nekoliko časa se je starka vzravnala. Žalostna novica je vdarila zopet in sedaj s podvojeno močjo ob trpeče materino srce in stria bi ga, da ni v njem kraljevala živa vera, ki se ponižno kloni božjim odredbam. Zopet so polzele so.'ze po velem lica. Motao oko je obrnila ˇ podobo Križanega in molila je s tresodim glasom: „Gospod, ti si ga poiskal: le toliko časa ma ohrani življenje, da se Bpreobrne. Glej sama | grem k njema, da rešim njegovo dado. Težka mi bo pot, saj nimam moči — pa rada amrjem, äe treba, da se le Ivan ne pogabi." Ob teh besedah vstane in se | napravi na pot. ¦% ¦ ¦¦.-.-¦¦¦ ; solnce je pripekalo in žgalo snho zemljo. Uboga mati je hitela po prašni ceati, de- bele potne kaplje so polzele po naga- banem čela in srce ji je močno bilo. Žo je v podnožja hriba. Skoro ji apada pogum, ko vidi, kako daleč mora še iti, pa ijobezen jo znova okrepča in nrnih korakov stopa po strmini oavzgor. Pot se viie pred njo, toda ta pot vodi po ovinkih in trajalo bi dolgo, dolgo, da bi prišla k sina. Tega pa materinska lja- bezen ne dopašča, hitro, hitro mora k Ivann. Brez premisleka stopi raz pot, lazi čez skalovje in bodiöevje in — nbogi materi ne krvavi samo srce, krvave ji tadi noge, ki jih reže ostri kamen, krvave ji roke, ki so polne bodic in trnja. Žs ji pojema sapa, noge se ji äibe — pa Ijabezea jo priganja. Sa pol are ji je hoditi pa saj ne more veö... Tadi pet minat ji ne da poöivati. Vzravna se, in poljobi rožni venec, ki je orošon s krvjo njenih rok. „Vae za njega! 0 lift- rija, reši ga! Ako zagleda ta rožni venec ki ga je pokropila in po.ivetila kri nje- gove matere, mora asliSati mojo proinjo." To so bile njene misli, to njeno upanje. (Konec pride.) Mrmolje Biraega imamo dokai, da 10 agrarci bolj liberalci. Viled pomanjkanja prostora, danes ne moremo obširneje pisati. A na dan pride ?ie in stet bo strmel nad hinav- ätiino, ki jo nganjajo agrarni Todje. Deželna uprava ob kon- cu sesllefne dobe. m. V dragoon ölanka navajali smo y dokaz vspeinega delovanja zadnje leBt- letne dobe deželnega sbora in odbora nitano?iter hipoteöne banke, zgradbo de- želne noriinice.rešitev vainega vpraSa- nja o načina pobiranja ažitnioe in o na- bavi Sena za živinorejce. Da nadaljojemo! V zadnji iestletni dobi Be je rešilo tndi uöiteljsko vpraša- šanje, in sicer tako kakor smo ?edno naglaSali. üöitelji ao bili prej za sroj trad resnično preslabo plačani; a naSi po- sestniki ia kmetje so in so bili tako preobloženi z raznimi dokladaui na iz- ravne davke, da ni bilo niti misliti na zboljianje uöiteljskega gmotnega stanja na r&čnn kmeta. Misliti je bilo torej na drag način pokritja onih stroäkov, katere je poazročil novi iolaki zakon, in to se je aaši stranki povsem posrečilo. Uöitelji ao dobili kar so žeieli, a kmet ne pla- čaje radi tega niti za vinar višjih dokiad na izravne davke. Gospodje nöitelji redo tndi dobro, kdo je to vprašanje tako ngodno reäil, zato si pa prizadevajo se- daj akazati se hvaležne, kakor kaže nji- hov nastop v bivli ,agrarni", „sedaj li- beralni" stranki. Oai niso zadovoljni s tem, kar so dosegli, temuö derejo äe na- prej, viije. Pripravljenih imajo Že poln koš nofih iahte?, ne glede na to, kake posledice bi te imeJe za davkoplačevalce, ter zahtevajo njihovo nresničenje. la ker vedo, da S. L. S. je glaha na to oho in ni foljna privoliti ˇ izvršitev njinovih zeljä na ikodo kmeta in posestnika, vr- gli bo se T naročje „agrarni" stranki ter ji ponajajo in vsiljajejo svojo pomoö, da bi strmoglavili prave in nesebične zastop- nike Ijadatra ter pripomogli do zmage — ljadem brez najmanjaih zaslag za oböni blagor, možem brez eneriije in brez po- trebnega poznanja nasih kallnrnih, so- cialnih ia gospodarskih potreb. 0 tej stranki, kakor dandanes obstoji, o „agrar- cihM se pač lahko reče, da imajo drag dragega za norca. Nekateri častihlepneži, Fraoko, Mrmolja in dragi se nadejajo, da splezajo s pomočjo liberalnih nčiteljev na površje, dočim so uverjeni uöüelji, da dobe kasneje od „agrarcev" kar bodo boteli, v prvi vrsti seveda poviianje plaö in drage agodnosti. Toda kako* se je dr. Tuma varal z liberalnimi nčitelji in oni ž Djim, tako se bode tadi godilo takaj z dr. Fiankom. Naše Ijadstvo ni več tako nsivno, da ne bi izpregiedalo grde in nedostojoe igre, ki jo gospodje ž njim Tprizarjajo. Lepe fraze je ponujal voliv- cem v goriski okolici g. Oskar G abr- iß ek, kc je kandidiral v državni zbor, lepih fraz poln je bil dr. Tama pri zad- njih deželnozborskih volitvah, in koi le- pozTenečih fraz ponajata sedaj glavna zastopnika „agrarne" stranke dr. Franko in njegov political šef, bivši redar Mer- molja iz Vrtojbe, volilcem v goriiki oko- lici, da bi jih omamiia. Tominci in Kra- ievci se tem ljadem smejejo in sinatrajo njibov natstop za postno äalo. Urerjeni smo, da jim bistroumni Vipavci, Kanalci in Brici ne pojdejo na limanice. To nam je nadalje omeniti tadi preosnove obeh oddelkov kmetijske sole, slovensktga in italijanskega. Radi pripo- znamo reanico, da je stal posebno slo venski oddelek svoj čas na višku öasov- nih zahtev ter zelo pospeševal razroj sadjereje, živinoreje in trtoreje v deželi. Toda T zadajem čaau sta oddelka zelo zaostala in niata vec odgovarjala zahte- vam novodobnega napredka. Zato je pa ljndstvo aa shodih in privatao, so po- sebno tadi italijaaski zastopniki zahtevali, naj se sola zatre. A sIot. odbornika sta 8e tema odločno aprla ter rekla: „Sole zapirati r.i napredek, marveč nazadek. Ako šoli ne odgotarjata sedanjim zahte- vam, naj se preaitrojita". To ae je zgo- dilo. Sedaj dobi?ajo učenci teoretiöen in — kolikor moioo — tadi praktiöen pook T zimslrem časa, doöim bodo potnigali po lets'gospodariti doma. tJöitelji kme- tijske Sole bodo pa po leti prirejali poa- öna predaYanja po tsej dežell. Kolika je bila * tem ozira potreba in akazeljnost nalega Ijadstra, kaže dejatro, da se je oglasilo na tozadevno okrožnico deiel- nega odbora nad 70 oböin, ki želijo ta- kih predavanj. — Mesto enega, aredla sta se d?& droletoa teöaja, ki brezplaöno pončnjeta po 20 gojencer. OJsIej se iz- šola torej na obeh oddelkih rsaj po 40 dijakov na leto, ki pojdejo med naäe po- seBtnike. S tem, nadejamo se, porpeši se napredek v naši deželi na poljn kmetij- stTa bolj nego 8 praznimi frazami, ki jih je po „agraroemu recepta ˇ nedeljo zve- čer T Kamnjah na kolodTora prodajal Savnik iz Bilj. Na rešeranje takih in enakih stvart je obrnil deželni odbor t zadnji dobi sTOJo glatno pozornost, ne da bi bil za trenotek izpnstil izpred oöi nradne teo- retične spise, pritožbe, proračune in obra- čane itd. V zadnji iestletni dobi se je prire- dila tadi deželaa trtnica, ki je za naSe kmetoralce yelike kor ist i. To ?edo ceniti najbolje oni poaestniki, ki so prej knpo- vali f Monastera trte cspljenke po 25— 30 K sto, doöim jih dobirajo sedaj po 12—14 K. Škoda da je nastala tatrtnica Tsaj 20 let prekasno. V tej dobi so 86 dajala precejina brezobrestaa posojila Tinorejcem za ob* nofljeoje opastoienih rinogradov, kar je bilo marsikoma t reliko pomoö. V tej dobi so se tadi pričeli resni koraki za povzdigo žirinoreje in svinje- reje. 7 prvem ozira se je rpeljal in iz- peljal zakon za pospeieranje žifinoreje; naknpili bo se — deloma tadi z deželno denarno pomočjo —plemenski biki, pri- redile so se po vsej deželi razstare go- ˇeje zirine ter se je pospeäevala se na drage načine ta panoga kmetijstra, ki je T nekaterih okrajih edini rir blagostanja in predpogoj, da se more Ijadstvo pre- žireU. Za pospeseyanje ayinjereje so stor- jeni vsi potrebai koraki, čakati je to še otroritve noriänice, ki bo dajala y to srrho oblodo ia klajni materijsil. Deželni zbor je t tej dobi sprejel tadi zakon za zavarovanje žirine, in de- želni odbor ga je sedaj že pričel izvrše- yati. Tadi to ni malo delo, in ceniti ve trad le oni, ki se peča s tem predmetom. V zadnjih šestih letih nstanovil ue je tadi atavbinski arad, ki je bil zelo po- treben. Menda ni y Aystriji dežele, ki ne bi bila že dayno preskrbljena s takim aradom. Ako hočemo resno in pametno pospeäeyati zgradbo in poprayo cost in poti ter skrbeti za stavbeni red, za obram- bena dela pri yodah itd, je tak arad ne- obhodno potreben. hto tako se je astanovil kmetijski arad, ki jielnje še le malo časa, a inten- ziyno. Začeli so se poskasi z ametaimi gaojili, ypeijali različni poskasi na gospo- darskem polja, kojih blagotyorni apliy se pokaže pa še le kasneje. Ia kdo bi bil izpeljal akcijo s senom, ako bi ne bilo tega urada? Nayedli bi lahko še iepo yrsto dru- gih predmetov, ustanov in odredb zad- Dje dobe, ki živo pričajo o ziyahnena de- lovanja dež. zbora in pDsabej še dežel- nega odbora ze kmetijatyo in druge stroke jaynega ziyljenja. Kcliko podpor občinam, cestnim odborom, posestnikom kot brez- obrestoa poaojila, droätvom itd. se ni v zadnjih Šestih letih razdelilo?! Smelo tr- dimo, da se je atorilo na to stran y enem letn yec, nego y vseh šestih letib prej- sne dobe. Vse to priča in bode pričalo o istinitosti uaše trditye. Z nasprotnimi trdityami se ü»;o premotiti k večema oni, ki ziye z gi.vo y žaklja. Dopisi. ) ".. [ Iz Sovodenj. Ker „Soöin" dopisnik ne more spati in se yedno Drežvekaie soYodenjske klerikalae, veselet te njih poraza pri starelinstyenih Vo'ityah, ma moram svetorati, naj pri tem syojera dela preyidno dela, da ma kaj ue zaleti, Vftjti naprednjaško veselje ni 8« popolno. Šoyodeft]«iki liberalci so lahko hyaleinl domaffema daSnema pan'tirja Ant Pahorjd, da jinije po syojih „iskro- mlbih1' močeh pomagal do zmage. Zt to aslago so ga že trikrat po volityah y .Soči" počastili s tem da kaiejo, da je celo domaöi yikar obrnil hr- bet klerikalcem in yolil s „pre- aneti miu I i beralci. V sobotni „Soöi" pa je še nekiko- ˇad, kateri jim tadi y želodca tiöi; pra- yijo, da prenaša. syojo kovaoijo a kraja y kraj kakor poii syojo hišo. Oai koyaö y S3Todnjah in posebno ie ajegova sta- rodayna koyacija ima Se toliko prostora, da lahko ogreje lahko yse soyodenjske liberalce. Nič čndnega, da rabi ta „pre- snetiK liberalec priliko polža in njegoyo hiio, ker je mogoöe rayno on byoj das hodil iskat poize po mojem zemljisöa za „aoastno" yeöerjo. — Predbaciya mi tadi, da bi rad znpanoyal. 0 tem niti besede, kajti priliko imamo že sedaj izza kalis sliäati, kako se liberalni bratci „cukajo" za žapanski stolec. — Nadalje ni res, kar mi „Soöa" predbaciya, čei, da sem izrazil, da ne yerujem y nobenega yeö („Soöa" hoöe najbrže reči y Bog«), am- pak res je, dr sem rekel, da ne verja- mem pri yolitvah nobenema veö, ker aas je rayno yai pomagaö in reäitelj (da ne rabim hujäega izraza) zapastil. „Soöi" se zahyaljajem za brez- plačno reklamo. Franc Rojec, ,\; ^. >";~;-imi--'.<-- ¦¦-¦•i" koyaö. Polilični pregled. Volivna preosnova za češkl deželni zbor. Novoizvoljenemu češkema deželnema zbora predloži ylada, predlog o Yoliyni preosnovi öeskega deželnega zbora. Naj- brže se astanoyi öetrta karija in pomnoži število poslancev od 242 na 300. Virlista po8taneta rektorja obeh tehnik. Vele- posestyo razdele v äest skapin. Ustayo- yerci dobe 21, koneeryativci na 33 po- slaniških mest. Rešiti se mora vprašanje o dež. pO8lancih trgoyskih zbornic. Co dobe trg. zbornice dež. postance, zahte- yajo agrarci 15 mandatoy za deželni kulturni syet. Italijanske utrdbe ob italijanskl maji. — Italijansko vohunstvo. Italijansko obrežje ob Jadranskem morjn, osobito pa beneäke lagane, so ze nekaj öasa sem popolnoma pripravljene za Yojsko. Utrdbe eo preskrbeli z noyimi to- poyi, lagane so zaprte z minami in s torpedi. Izdelani so tadi naörti za napad in obrambo glede na sknpno sodelovanje italijanake armade in mornarice. Grade se podmorski colni za obrambo pristanisö in lagan. Italijani imajo y Aystriji veliko Yohanoy ia so zelo dobro poaöeni o Ysem, kar se zgodi v naši armadi. „Italia v militare e marina" nam to dokazaje. List objaylja dopis iz Arstrije, ki izraja: „Aystrijskemu geaeralnema ätaba ni ostalo prikrito, da je italijansko obrežje od Benetk do Brindisija našpikano s težkimi topovi. Zato pa hoöe bolj otrditi opir»lišča avstrijskega brodoyja in pa dalmatinsko obrežje. Vojaškre oblasti so premestili v Sibenik, ker niso bile dovolj varne y Zadra. Hrvaški ban odstopi? Sekcijski naöelnik za nk in bogo- častje M x eh je izdal konmaike, kjer nazaanja, da se bo srednja äola tadi na Hrvaäkem y smisla banovega kaltnrnega progrema preosnovala. — ßivöi podban dr. Nikolič odloöno zayraöa mnenje, da je prejänja Pejačevicheva ylada saina bila nekoliko kr iva žeiezniško pragmatiko — Saborske volitve ae bodo vräile 26., 27. in 28, lebrnarja. — „Srhobran", gla- silo Srboy, zdrnžeaih s Hrvati y koaüciji, zavrača oöitanja baLOva, da Srbi zasle- dajejo glede na Bosno protidinastiöne težnie. — Dfiavni nravdnik ie nroti 20 meičanom y Požegi naperil tožbo, ker so aprizorili demonstraeijo proti velikema žapana Jankoviča. — „Hrvaška koren- podenoa" objavlja: Baron Ranch je it, pri konca. Sicer Yodi še posle in ityede tadi yolitre. a Wekerle ma že isöe na~ Bledaika. V poster pridejo ölani neod- viane stranke Nagy, fern. Tomöic in Hi- deghetty; Ogrska ylada je baje xvedela Yeö stYari, ki niso Rauchu y öaBt. Nasi. Pri petkoyi razprari je priöa Basile izpovedal, da si je Nasi v delavnici mi- nisterstya naroöil n. pr. celo kahinjske nože za svojo ženo na raöun ministerstya. Urudnik naaönega ministerstva Gorradini ceni škodo, ki jo je Nasi na ta način prizadel drzayni blagajni zgolj pod na- slovom nZa Yezavo knjigu, na lö tisoö lir. Nasi je, ko je demisioniral, iz minister- stva odnesel več atyari. ' >s .ifi Vojaška konferenca. ¦¦¦'•>; Te dni se je v cesarski palaöi pod predsedstyom cesarjeyim yrsila YojaSka konfarenea, kateye so se udeležili nadyojyoda Leopold Salyator in Friperik, vojni minister Schönaich, nad- zornika öet grof LUex\ül Gyellenbard in baron A'bori, namestnik naöelnika gene- ralnega štaba Langer in generalni nad- zornik kavalerije Bradermann. Konferenz« je trajala do 1. are popoladne. ilfn'*-'«»^ Potovanje c. kr. eskadre. Koncem prihodnjega meseca naBtopi c, kr. eskadra daljSe potovanje y ino- zemstYO. Udeleže se ga rojne lad je „Nad- YOjyoda Ferdinand Maks", „Nadyojvoda Friderik" in „Nadvojyods Karolu kakor tadi dya torpedna rašilca. Potoyanj© lraja 2 meseca. Brodovje odpioye 1 Malto, Gartageno, Malago in Gibraltar. Ena la- dja obisöe tadi Tanger. Ob afriikem obrežja obišče brodovje tadi Alžir in Taais. Na Španskem obišče eskadro naj* brže Spanski kralj Alfonz. Prviö odplove nasa nova moöna vojna divizija v ino- zemstvo, Kako je zadolžen ruski kniet. . L. 1867 so znaSali zemljiiki dalgovi na Raskem 99,594.000 rubljev; 1. 1877 — torej doset let pozneje — so ti dolgovi zaaSali že 415 miljonov rabljev; 1. 1887 742 miljonoY 913 tisoÖ rabljev; do Ieta 1897 pa bo dolgovi poskočili že na 1358 miljonov 936 tisoö rabljev. Torej so bili 1. 1897 dolgovi 14 krat veöji ko I. 1867. Sedftj pa znašajo dolgovi že 2314 miljo- nov, 341 Uroč rabljev. Danes so torej dolgovi 23 krat veöji ko prad 40 leti. Žalostne ätevilke, ki so še žalostnejše, ^e pomislimo, da velja en raaki rabelj za tri krone in 77 vinarjev našega denarja; torej znaša zemljiäki dolg daaes na Ra- skem nad 8725* miljonov krön. — Vzroki dolgov so isti ko pri nas. Izkoriäcanje ljadstva po naöelih go- spodarBkega liberalizma. Ni öoda, da da- nes Rasijo prdtresa revolucija; socialni demokratje rešajejo Ijadstvo z bombami in dinamitom. Toda ali je mogoöe trajno odpraviti krivico z drngo krivico? Ne I Eadar se bode na Ruakem socialno ?pra- äanje zaöelo reševati na podlagl kräöan- ske pravice ia ljabezai, tedaj bo tadi na Raskem boljše. Dokler pa vlada ondi na eni strani sila carjevega absolatizma z biöem in paiko v roki, na dragi straui pa vladajo bombe socialistov, toliko časa ne bo boljše. Rasija je v vzgled nam, na kateri podlagi ae da kaj doseöi v ljod- sko korist; namreč Da podlagi krščan- stva. Darovi. Za „Šolski Dom": Predseduiätva so plaöali: Kriätof Tomsiö, kaplan v Tolmina 2 K; Anton Manzin, vikar v Staremselu 4 K; Malhijor Zorko, kaplan v Girkovoah na Štajerskem 2 K; Nikolaj Sedej, kaplan v Podmelca 5 K. -- Sröna hvala! Wovice. Yodstvo SloveiiHkeLjud. Stranke je imelo v ponedeljek sejo, v kateri je pripravilo gradivo za nejo izvršeralnega odbora franke, ki bo orihodnii öetrtek Na podlagi dosedanjih pogovorov ter döJlih potoöil in fcjar aaroeravs predla- gati naslednje kandidate. V sploini vo- lilni skapin], ki bo vo'ila dne 2. no area, oo.; dr. Anton Breoelj, zdrarnik t Go- riei; Josip Fon, c. kr. sodni svetnik in drifcvni poslanec t Gorici; dr. Frano p a TI e t i d, odvetnik ? Gorici. '— V ska- pini kmeökih oböln, ki bodo volile 4. marca, in sicer: t okraja tolminskem gg.: dr. Anton Gregorčio, profesor »bogoslovja in državni poslanec ˇ Gorici; Iran Lapanja, zemljemerec in posest- oik f Kobaridu; — v okraja goriSkem: Ivan Berbnö, prose sort pokojn in de- ielni odbornik v Gorici; Anton K Ian- si iö, veleposestnik in župan t Podgori; Blazij Grča, žapnik v Šempasa. Za tretje me8to pride z g. Grčo v poster tadi g. Miha Zega, posestnikv Kanalo, katerega predlaga tamoinja „Kmečka zveza". — Vodstvo je sprejelo z odobravanjem na znanje poročilo s shoda združenih velepoaestnikov slovenske ljadske in agrarne stranke ter je izjavilo, da je pri- prailjeno podpirati njihovo hvalevredno prizadevanje. Zdrmženi veleposestniki sIot. Ijadske in agrarne stranke so na svojem sestanka dne 25. t. m. sestavili listo kan- didatov r volivni skapini slovenskega veleposeatva za deželni zbor z naslednjimi imeni: Leopold Bolko, veleposeBtnik ˇ Črničah; Aaton Mozetiö, veleposestnik T Solkana; Anton Zncchiati, vele- posestnik v Medaui. — Gospodje vele- posestniki, katerim je mar za složno po- stopanje pri bližnjih touts ah, katero edino more varovati naš ogled in naSe koristi, so a'jadno naprošeni, da se z nami zdra- žijo v gosto vrsto, ki nam bo poroiivo gotove zmage. V tern dohu naj delnje vsak veleposestnik med svojimi znanci Vsakdo naj gleda za zdaj na to, ali bo vpisan v volivni imenik, ki ga objavi te dni nradni list. Kdor ne bo vpisan, naj takoj reklainuje svojo volivno pravico r prošnji, ki je naBlovljeria na c. kr. na- mestniStvo, in kateri so priloženi dokazi, da dotiönik plačoje predpiaani davek. — V Podgori, 28. jannarja 1908. Za izvrše- valni odbor zdraženih veleposestnikov: Anton K 1 a n č i d, načelnik. Agrarnih kandidatov je že eel roj. Uöiteljem jo dano na prosto, naj si izmed aebe izbero enega, ki ga bodo agrarci kandidirali. Sedaj se liberalni ačitelji kregajo, kdo bo. Izvräevalni odbor agrarne stranke, ki obatoji iz samih kan- didatov, se vsak öetrtek razgovarja, kdo bo kandidira). Kdor ne pride v poštev, je had. Tadi to je zoamenje bolezni Liberalne kaiididature. Liberalci ao ˇ skrbeh radi kandidatar. Doslej je gotovo le, da Andiej Gabräöek kandi- dira v trgih, ki se ma zdijo Se nnjtrd- nejša opora goriäkega liberalizma. Dr- žavni poslanec Lojze Š trek elj pa aa- stopi v splošoi skapini kot agrarno-libe- ralni kandidat. — Or. Treo ne bo naj- brže več kandidiral, ker ga Kraševci ne marajo. — 0 dr. Tami splob ni govora. „EdinoBt* — „Zarja" zaatran prof. UjCiöa. — Zadevä i men ova n ja g. prof. Ujöica je Že dalje öasa predmet polemiki med „Eiinostjo" in „Zarjo". Zadnja , Zarja" je prioböila piamo gosp. Profesorja, ki ž njim zvrača odgovornost za dotiöne ölanke ˇ „Edinosti" na gotove dobovnike. Opazovavci, ki bolj od daleč stoje, bi utegnili imeti za povzročitelja dotiöne polemike mene podpisanega, ki sem se tadi adeležil izpita za razpisano odno raesto moralke. Bodi mi torej do- voljeno takaj izjaviti, da smatram vse napade na g. Ujčiča z& tiste vrate delo,. ki bo lepo podaje liberalcem, a nikdar katol. dahjvnikom. Brez ozira na drnge okoliičine je goriška slovenska duhov- šoina g. profesorja dolžnat zahvalo za njegoro požrtvovalno vodatro AlojzijeviMa, nikar pa, da bi ga še po liberalnih listih napadali. Pričakajemo, da bo g. Ujčič, čim dovrši svoje skainje, intenzirno po- BTetil svoje lepe zmožnosti kaltarnema dela med goriäkimi Slovenci. ' t\ I v a n R e j c, prefekt. Imeuovanje. — Izranredni pro- feaor na graSki anirerzi dr. K»rol Stroke lj je imenoran na iiti aniverzi rednim profesorjem slovaaske fllologije s posebnim ozirom sloveaskega jezika in slovenske literature. Imenovanje velja od 1. aprila 1908 dalje. ¦ -: Profesorski izpit iz nararoslovja je oapravil na danajski aniverzi gimna- zijski sapient na takajinji gimnaxiji g. Rudolf Lavrenčič. Častitamo 1 Neki profesor Reisner v Novem mesta na Dolenjakem sedaj ob volivnem boja 8tlno rohni proti „rijaskim öraitn klerikalcem". Toda ti „rimski örni kle- rikalci" so bili dobri dovoij takrat ko je Raianer lazil okrog njih ter jib prosii naj v dež. iolskem sveta goriikem gla- sojejo zanj, da bo dobil mesto na goriiki gimoaziji. To naj bi raiäi prtpovedovai o črnih klerikalcih pros. Reisner. Oj, mo- žatosti in janaštva ! Okrožnico siede kletarskih naS- zomikov je razposlal deželni odbor VBem občinskim apravam dežele. Oirož- nica se gUsi: Po § 13. aovega vinskega zakona, ki je že stopil ? veljavo, morajo se imenevati kl etar s ki nadzorniki katerim Be poverijo, kar Be tiče izvršitte zakona prvi in najvažnejai posl KletarBki nadzorniki bodo morali imeti v razvidnosti VB6 kleti, nadziratt bodo morali ves pri- delek in paziii na vbo trgorioo z vioom v vsem okoliäa, za katerega bode vsak izmed njih imenovan. Določila novega zakona so taka, da bode pošten domaö vioski pridelek obvarovan pred sleparsko konkurenco. Da pa se bodo mogli na- tančno in vestno nadzirati vsi pridelki, vse kleti in vsa trgovina, je neobhodno potrebno, da se odkaše dotičnema kle- tarskemn nadzornika delokrog, ki bo v pravem razmerja z delom, ki je zamore jedna sama oseba opravljati. Ako bi ne bil ta delokreg v pravem razmerja z delom, ki se lahko zahteva od jedne Bame osebe, ne mogel bi nadzornik po- polnoraa aadoititi svoji doliöoeti kljabu vnetema in vestnemo delovanja. Mnogo prideloTalcev vina, mnogo kleti, mnogo odpošiljater in mnogo vinotoöev bi m odtegoilo kontroli, in mnogo dobrot, ki jih pričakojemo od novega zakona. b! a > mogli ažifati; dobiöke bi imeli radi teg« le brezvestni ipekalanti. Deželni odbor smatra potrebnim opozoriti na to okoliicino občinske oprave vinorejske zadrage in vse vino- gradnike dežele, kajti pristojni činitelji nameravajo imenovati jednfga samega kletarskega nadzornika za celo Primorsko t. j. za Tret, za pokneženo grofoviho Goriško in Gradiiko in za latro. Ako se to zgodi, bil bi novi zakon za celo Pri- morsko, torej tadi za naio deielo skoro brezpomena. Izdelovanje ametnega vina, ponarejenja vina bi se nemoteoo nada- ijevalo kakor do eedaj, kajti edinema kletarakema uadzornikn bode kratkomalo nemogode tekat: z jedne dežele v drago iz druge v tretjo iz okraja v okraj in is občine v oböino in poviod neprestano in strogo nadzirati pridelovanje vina, trgovino itd. kakor to lahteva novi zakon — pa naj se dajo dotičnema organa ie tako brza vožnja sredfltva na razpolago. Radi tega je neobhodno po- trebno, da opozore interesenti pravolasno pristojne kroge na to okoliiöino. V to BTrho Be vabijo vai obsiinski predstojniki da v ioteresa Ijadstra, ki se peča s trto- rejo, skliöejo najnim potom občinske zastope, katerim naj predlolijo to-te re- Bolacijo v pretres: „Z ozirom na to, da je za za ave- Ijavljenje novega vinskega zakona po- trebno da izvršaje kletarski nadsornlk neprestano in strogo nadzorstvo; avaiaje, da bi bi! novi zakon bres aöinka (v neprecenljivo ikodo vino- gradstva) ako bi se ne izvrševalo to nadzorstvo intenzivno, kakor je namen zakon»; avaiaje različne razmere v po- samezaih deželah paknežene grosovice Gjriike in Gradiike, velik geograučen obseg naše dežele in slabe prometne zveze, vsled katerih bi jeden earn kle- taraki nadzornik, tadi ako bi bit se tako sposoben in bi irnel še tako dobrc voljo ne mogel opravljati svojih poalov tako, kakor zahteva oovi zakoo; naproäa se viooka vlada, da astanovi za pokneženo grofovino Gorilko in GradtSko toliko nadzorniških mest, kolikor jih zahtevajo krajevne razmere in potreba, da se za- konske doloöila strogo izvriajejo, to pa v svrho, da bode imel modri akrep državnegd zbora čim najboljie aspehe. Na vsak naöin pa je potrebno, da se ostanovita najmanj dve mesti kletarskih nadzornikov samo ta pokneženo grofo- vino Goriiko in Griidiäko." Čira pred predložijo žapanstva de- želnema odbora overovljene iepiske iz zapisnikov Btarešinstveaih sej, v katerih Be bode razpravljala ta zadeva, tern prej je pričakovati agodno reiitve zgoraj na- vedene proiuje. Ni iskljaöeoio, da bode v n«iprotnem si oca j a imenovai» le jeden kletaitki nad- zornik za celo Primorsko. — Boj proti maturi. — V iredije- iolski enketi no se v soboto iivriUa vatna glasovanje. Vpraianje, ako naj ao matara ohrani v sedanji sestavi, je do« bilo manjiioo, vedine tadi ni dobila po- polna odprava matnre. Sprejet je pred log, naj se malata bistveno predragaöi, ozi- roma olajša. Naaöni minister je izjavil, da bo ie za letoinjo mataro v la^tnem delokroga d»l tozadevna določila. Uipeh enkete je, da se bo pismena matara od- pravila, pri aitni maturi se pa avedejo oiajšanja. — Poiar je nastal v nedeljo ob 2h po polooöi v Lokovca it. 78. Ko so priili skapaj »osedje. se jim je posreöilo da so ogenj omejili. Hiini gospodar Peter H v a 1 a se je opekel na obraza in rokah. Zavarovan je pri .Viajemni zavaroralnici ˇ Ljabljani". Sosedie, ki so v veliki ne- varnosti vztrajaJi in pomagali gasiti, do- kler se jim ni posreöilo ogoja aduiiti zasiažtjo vbo pobvalo. Brez njihove po* moči bi bilo vse pogorelo. Nocoj * vsi li ppBdauanju '"' * S. K. S. Z. v stekleni salon restavraclje „Centpal". Začetek ob 8. uri zvečer. Drušfva. dr Druitvo „Zvezda" v Sovodnjah* Rubijah je imelo svoj redni letni občni zbor minolo nedeljo ob 31 2 are popo- ladne v svojih prostorih ob obilni add- lezbi čianoT. Predsednik opiše delovanje draitva v minafem leta, nakar poroča blagajnik g. Peter Cejaa o draitvenem premoienja, ki je povsem agodno. V novi odbor so izvoljeni sledeči gg.: Predsednik Ivan Pelicon, trgovec in pekovski moister v Robijah; podpredsednik Jožef C^tič, poseatnik v Sovodnjah ; tajnik Mirko Vnk, goatilničar v Sovodnjah; blagajnik Peter C^jan, krojaški mojster v Rabijab; knjižničar Avgust Cotič, mizarski mojster v Savodnjah; odboraiki pa: Jjžaf Tomsič, posestnik v Us,ah in Franc Malic, po- sestnik oa Peči. — Sklenilo se je prire- diti sedaj v pastnem časa malo dražinsko zabftvo za Člane in vabljene. Po končanem občnem zbora je močan draitveni pevski zbor krasao zapel par pesmi. — Imena novih odbornikov bo nam priča, da bo draštvo vspevalo, delovalo in se rasvijalo v ponos našema naroda! — V Lokovea so osnovali „Kme- tijsko, pevBko in bralno dra3tvo". ft Pazite na volivne imenike! Novoporoeencern-novicem < priporoča „KROJAŠKA ZADRU6A" V (50RKI svojo bogato zalogo: Etimbersko, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma- drace, odeje, koce, šivane knverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. Blaoo izvrstno. Cene prav nizbe in stalne. Razno. x Pogreznena otoka. — Močan pofrei je obtskal Gopech© zali?. V morje ata ee pogretnila otok». Obiipo Delfar in Csy Nnevo. Na otokih je bilo mncgo { delivoev, ki so kopali guano. Sodijo, da je izgnbilo življenje najmanj 100 delavcer. x Cement ztt bojne lidje. — V , Rimn je predatal v kioba genneikih la- dijskih inženirje? inženir Lovrenc Dadda o novi iznajdbi, kako bi se želeini oklop i na oklopnicah nadomestil s cementom. | Dadda, ki se je ndeležil tadi rasko- j japonske tojske, se je skliceral, da so Japonci z Telikim nspehom rporabljali t tej vojtki cement. Z vporabo cementa se ne bo po?eLala niti prostornina niti teža ladij; stale bodo pa mnogo manj, kakor : pa pri Tporabi Krnppotih pložč. Morna- riiki minister je odredil, da te napravijo ¦ to iznajdbo posknSenje. | D/\jn|l#j!sPomillJ«Jtc se o vsaki nUJd!IIIpriliki „šolskega doma". ZAHVALA. Štejem si v dolžnost se srčno zahva- liti slavni zavarovalnici za življenje „Janus" na Dunaju, oziroma njeni podružnici v Tr- stu, za tako točno izkazano likvidacijo in izplačanje zavarovalne svote za katero je bil moj pokojni soprog Franc Mozetič iz Mirna zavarovan, in priporočam omenjeno zavaro- valnico vsakomur. Miren, dne 10. januarja 1908. Marija Yd. Mozetič. Art! čevljar j v Semeniškt iilici 1 ! pri| oroča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Fani Drašček, zaloga švalnih strojev. Gorica, Sfolna ulica hL Št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Privoščife ofrokom igre Sna prostein tadi po zim». Toda ne skrbite na prostem tadi po zinoi. Toda ne skrbite samo za toplo obleko in obufalo, nego tadi zsto, da se ne prehladp. Predno gredo na pros to, dajte jim nekoliko Fayo?ih sodenih pa- stilj in prepriiali ne bosie, da nöinknjejo izborno. Škatljica Fay- ovih mineralnih pastilj stane K 1.25. Fayove prietne mineral ne pastilje so dobe po TBeh lekar- nah, mirodilnicah ter t trgoti- nah z mineralno rodo. Glatno zastopgto za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, Dunaj IV! Grosse Neu- gasse 27. Pn?a Qoriska tovarna unxetnih vxm mm ogizjev s slrojnim obratom izdeluje: raketc, bcngalične Iuči, rimske svečc, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, €. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske — palace.) nz------ Loterijske številke. 28. januarja. Danaj......73 63 84 1 43 Gradec......64 51 8 50 74 Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meSčanom iu okoličanoro pekovski mojster 3ÜK0B BRUTUS v ^Jorici Solska ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici » ulica Vetturini št, &L Pro8iva zahtevati listkel Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC ^r Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljato, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.,.? , ,u , i J , /^ ( Cene nizke, solidna postrezba! EDO krono nagrade izplačava vsakema, kdor dokaže 8 potrdili najine nove anerlkaAtke blaflajne, da je kapil pri naja'za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! " - Posor! Eno krono nagrade Pozor! Eno kronö nagrade! CENJ. PAME IN 60SP0DJE POZORl Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate. omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po- do Ißoletnih skušnjah sva prišla do prepricanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Onginal-uictona stroji deiajo še Po is letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na dornačo rabö in obrtne namene. " Opiginsl-Victopia stroji so najpripravnejsi za umctno vezenje (rekamiraiije). Tvrdka stavi na razi>olago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. , Original-Üictoria stroji so najbop izdeiek > } - vseh dosedai obstoiečih tovaren. fl Za vsak stroj jamčiva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ^ ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victpria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Ouomoj št. 9. c ••,-.'••;..."¦.•-..•...•¦. . • • | „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta st. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- miönine in pridelke; 2. proti prdomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! ^i^_J| Si WBSt WBfJ W *IT/_J| HÜSOHÄÄ ®