o
C5LR5ILO
SlDVLhSKKR
o:o:o:o:oioic®2^S©^^®
■ liKiaii;
■ limiiiil
r jr njt r n
»■■II*
Znan je kot odločen prijatelj krsc. soc. delavstva. Zato v boj zanj.
Storite vsi svojo strankarsko dolžnost!
Izvrševalni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva.
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
Štev. 22. ^	V	LJUBLJANI,	dnč	30.	aprila	1909.	^	^	Leto	IV.
Vabilo na političen shod ljubljanske kršč.-soc. politične organizacije v nedeljo, 2. maja, ob pol 10. uri dopoPudne v dvorani S. K. S. Z. (Frančiškanske ulice, hiša družbe »Union«.)
Poroča deželni odbornik F. Jarc o zadnjih občinskih volitvah in taktiki narodno-napredne stranke.
K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
Slovensko krščansko socialno štajersko delav-* stvo!
Voliti Vam je deželnozborske poslance. Vsak krščansko socialen delavec mora ob teh volitvah v polnem obsegu storiti svojo dolžnost, da zmagajo pri volitvah krščansko'-social-ni kandidati. A ne samo volite, tudi agitirajte za krščansko-socialue kandidate. Proč z nem-škutarskimi, z liberalnimi in s slogaškimi kandidati. V splošni skupini ki voli d n e 7. m a j a volite in agitirajte v sodnih okrajih: Celje, Laško, Brežice, Sevnica, Kozje, Šmarje, Vransko, Uornjigrad, Šoštanj, Slovenjigradec, Maren-herg za kandidata: Franc Pišek, državni poslanec, Orehova vas. Proč s kandidatom liberalnih advokatov šurnoštrom Brinarjem, proč z nemškim služabnikom socialnih demokratov Lita-yem! Krščanski socialci volite in agitirajte za Pišeka.
V sodnih okrajih: Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Rogatec. Konjice, Slovenska Bistrica, volite in agitirajte za kandidata: dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. Ne bomo ga hvalili.
Trbovlje. Delavci, pozor ob dežeinozbor-ski volitvi 7. maja! Volite vsi kandidata Slovenske Ljudske Stranke. Naš kandidat je Franc Pišek, državni poslanec. Ne vstrašimo se nasprotnikov, ki nam pretijo in pravijo, da more vsak delavec 'voliti kandidata socialnodemo-kraške stranke. Zatorej delavci, pazite! Voditelj socialnih demokratov pravi, da je on rudarski tajnik. On ni rudarski tajnik, on je tajnik socialne demokracije v Trbovljah. On je tisti, ki se živi naravnost od delavskih žuljev in bi zdaj še rad prišel v deželni zbor. On pravi, da tisti delavec, ki ne bo volil njega, da je izdaja-vec svojega stanu. Mi krščanski delavci pa pravimo, ko bi takega kandidata volili, da tedaj bi bili pa res izda alei svojega stanu. Zatorej 7. maja vsi za katoliškega kandidata!
XXX
Javornik. Novoustanovljeno gorenjsko gorenjsko kršč. soc. del, pol. društvo priredi v nedeljo, dne 2. maja t. I. popoldne ob 3. uri na Javorniku pri »Vodičarju« društveni shod. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
XXX
Ij Izlet na sv. Katarino priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 2. maja na sv. Katarino. Odhod ob 7. uri zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Prijatelji »Ljubljane« dobrodošli.
---------S'
Socialno zavarovanje.
Govor delavke o .socialnem zavarovanju.
(Govorila gosp. Brate na občnem zboru »Podpornega društva tobačnega delavstva v Ljubljani.)
Oglasila sem se k besedi, da izpregovorim o stvari, ki se mi zdi zelo pereča in važna.
Ustanovitelj našega društva, profesor dr. Krek. je spisal in založil knjižico, katere napis slove: »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«. Znano je, da se je po zaslugi liberalcev razvila med našimi kmeti po nekaterih krajih silovita agitacija proti starostnemu zavarovanju kmečkega stanu. Pokazalo se je to os o bit o na kmečkem shodu dne 31. januarja v Ljubljani, ko so liberalci v zvezi s socialnimi demokrati rjuli na. shodu tako, kakor da so znoreli.
Res je sicer, da je prof. dr. Krekova knjižica pred vsem namenjena kmečkemu ljudstvu: Pripomniti pa moram, da ne bi prav nič škodovalo, če jo proučuje, in rekla bi, da jo zna na pamet vsak delavec, vsaka delavka. Saj obsega stvari, ki ne zanimajo zgolj kmeta, marvčč tudi delavca. Neprecenljive važnosti je vse, kar uči knjižica. Po njej doznaš, kaj je zavarovanje in kaj je prisilno zavarovanje in še posebej, kaj da je zavarovanje za starost in onemoglost. Pove ti pa tudi, kako stoji z zavarovanjem v drugih državah. Splošne važnosti je sploh vse. kar piše knjižica.
Opozarjam le, da uči knjižica med drugim, kako bo osnovana starostna zavarovalnica, kako se boš pritožil, če se ti bo zdelo, da se ti dela krivica. Iz tega, kar sem navedla, sledi jasno, kako je prav, da si kupi prof. dr. Krekovo »Starostno zavarovanje« tudi tobačni delavec, tobačna delavka, sploh vsak delavec, vsaka delavka.
Iz nje izve toliko novega in se toliko nauči, da ne bo nobenemu žal, ki jo bo kupil. Nadalje je pa nujno potrebno, da delavstvo glede na zavarovanje pouči tudi kmete, da ne bodo verovali tistim liberalcem, ki jih hujskajo proti zavarovanju. Ze to, da hujskajo liberalci proti zavarovanju, jasno kaže, kako da je potrebno zavarovanje, in sicer ne zgolj za delavca, marveč tudi za kmeta. Liberalni gospodi je namreč dobro znano, da bo morala vsled starostnega zavarovanja plačevati državi več davkov, kakor jih plačuje zdaj. Zato pa hujska liberalni advokat, liberalen štacunar in liberalen kramar pa birt ter liberalen učitelj pa uradnik proti starostnemu zavarovanju. Delavstvo želi, da se tudi kmetu dobro godi. Med nami je veliko kmečkih sinov, kmečkih hčera. Ti nam pripovedujejo, kaki reveži so kmetje, kadar se postarajo.
Ljudski oder.
Na kom hira naše slovensko gledališče, kai je vzrok, da se v ljudstvu ne more ukoreniniti, da ostane gledališki igralec v javnosti tujec, da ljubljanski oder ne more izpolnjevati svoje edine m največje naloge, ki je, biti kulturni zavod, prosvetno ognjišče in vzgojevavec ljudstva?
Eden poglavitnih vzrokov je pač ta, da nima slovensko gledališče domačega igralskega naraščad. Nekateri imenujejo demago-štvo in »rodoljubnost iz dežele«, ako zahtevamo, da naj bodo igralci Slovenci. Nikakor ne!
I ujec se našega jezika ne nauči zlepa in če se ga, ostane nekaj tujega v naglasu, v pojmovanju vlog, v kretanju. Kako .naj Ceh ustvari domače kmečke tipe?
Pomisliti pa moramo tudi to, da igravec ni stroj, ni samo zato tu, da nastopi in po končani vlogi odide. Ne! Igravec mora biti z razvojem domače kulture tesno zvezan, se mora zanjo zanimati. Kako pa naj ima tujec interes do naše umetnosti? Saj to od njega tudi za-
htevati ne moremo. Igravec mora imeti stik z našimi literati, z našimi literarnimi in znanstvenimi zavodi. Tujec te potrebe ne čuti. Domač talentiran igravec zamore vzbuditi celo pisateljske talente, dati jim poguma in iniciative. Ali bo tujec to storil?
Tujec pride in odide. Češki igravci smatrajo ljubljansko gledališče za nekako začetniško šolo. Več kot eno leto ostane malokdo pri nas. Drugod so boljšega navajeni, pri*nas se ne čutijo domače. Niso stalen element in to razvoju našega ‘gledališča gotovo zelo škoduje. Štab najboljših igravcev mora biti stalen, kakor stebri, ki drže stavbo.
V razmerah, kakršne so zdaj, ne bomo dobili gledišča, ki bi pomenjalo vzgojevališče za ljudstvo. Igralci, ki ne poznajo potreb, pa tudi ue hib našega občinstva, ne morejo biti pedagogi. Repertoar se sestavlja z ozirom na bur-žuazijo, ki sedi v parterju ter zdeha v ložah. Za galerijo so dobre francoske burke in kvante. Ne tajimo, da se uganja včasih z zahtevo po »ljudskih igrah« mnogo demagoštva. Saj veliko ljudskih iger sploh nimamo, in veliko takih, ki
jih imamo, ni veliko vredno,. Toda — saj je ve-iiko ljudskih iger iz tujih literatur, ki bi se izvrstno dale prirediti in lokalizirati. In tako bi se dalo naše občinstvo polagoma* vzgojiti tudi za igre težje vrste. Gledališče bi ne bilo več drag luksus za naše ljudstvo ali pa boljše sorte »teater«, oziroma »ringelšpil« . .
Manjka nam dobre dramatske šole. V dra-rnatski šoli bi se estetično vzgojilo naše ljudstvo, oziroma njega naraščaj. Igralska umetnost bi ne bila privilegij tujcev. Ali je imelo slovensko gledališče zadnje čase kakega ljubimca junaka? Eden je, pa še ta je bivši gojenec »Delavskega gledišča«. Nismo proti tujcem, a to hočemo, da se gledišče poživi s stalnim štabom domačih igravcev, ki jih bomo razumeli in ki bodo razumeli nas . . ,.
XXX
Rred leti je bilo, ko smo imeli v Ljubljani »Delavsko gledišče«. Ustanovil ga je takrat Ivan Stefe. Se se spominjamo predstav, ki jih je takrat prirejal Stefe na svojem odru. Mnogi, znani slovenski igralci so nastopali na Ljud-
Delavstvo dobro zna, da ko se uvede starostno zavarovanje, se omeji izseljevanje v Ameriko, 'ki v veliko škodo našega narodnega in gospodarskega napredka vsako leto narašča.
Ko so uvedli v Nemčiji starostno zavarovanje že pred leti, je kakor bi odrezal prenehalo izseljevanje. Tako bo tudi pri nas. Nadalje toži krnet, da nima poslov, ker mu vse uide v mesto, dasi je že zdaj boljše plačan kmečki kakor pa industrijski, tvorniški delavec. Ko se uvede starostno zavarovanje za kmeta in pa za kmečko delavstvo, kmečki človek ne bo več silil v mesto, a tudi ne v Ameriko, ker bo znal, da če oboli in če obnemore za delo, ne bo več navezan na dobrodelnost, maryeč bo dob d toliko denarja, da bo izhajal, ko mu opešajo moči.
Iz tega, kar sem povedala, sledi jasno, kako važno je, da tudi delavec in delavka kupita pa čitata prof. dr. Krekovo »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«. Knjižica stane le 20 vinarjev. V naši tvornici nas je že sklenilo več delavk, da hočemo tudi delati na to, da se knjižica v največjem številu razširi med tobačno delavstvo.
Predlagam:
Občni zbor naroči odboroma obeh naših organizacij skrbeti za to, da se knjižica prof. dr. Kreka »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva« razširi v največjem številu med tobačnim delavstvom.
Ob jednern za prosimo gg. državne poslance, da bi še nadalje delali na to, da se tudi v naši tovarni izboljša starostno zavarovanje, tako da bode vsak delavec in vsaka delavka mogla preživeti dneve počitka tako kakor se spodobi človeku.
u i obačno deiavstvo.
Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici.
Danes teden se je vršil ob zelo lepi udeležbi občni zbor »Podpornega društva delav cev in delavk ljubljanske tobačne tvornice«. Vodil ga je predsednik Vekoslav Catar, ki podeli, besedo državnemu poslancu dr. Kreku.
Dr. Krekov nagovor.
V svojem govoru dr. Krek pohvali društvo in da je društva vesel. Ne le, da drže delavci in delavke skupaj, marveč vse, kar se stori v Ljubljani dobrega, je na prvem mestu tobačna tvornica. Nasprotniki ne morejo ničesar zmešati. To so pokazale zadnje volitve v bolniški odbor, Glede na društvo vlada med člani disciplina. Člani odboru zaupajo. Čuti se tobačno delavstvo, da je ena rodbina. Vse so poizkusili nasprotniki, da Vas zmedejo: lagali, obrekovali, spletkarili. Bilo je pa vse zaman.
Po dr. Krekovem govoru govori društvena članica Brate. Njen govor objavljamo na uvodnem mestu.
Zaupnica poslancem S. L. S.
Shod je izjavil zaupnico in zahvalo državnim poslancem dr, Šušteršiču, dr. Korošcu, dr.
* Kreku in Gostinčarju.	*
Načelnik Vekoslav Čatar.
poda splošno poročilo o društvenem delovanju, ki je bilo minulo leto ugodno. Nato govori o razmerah v tobačni tvornici. Delalo je koncem leta v tobačni tvornici 304 delavci in 1984 delavk. Skupaj 2288 oseb, umrlo je 20 delavk in 2 delavca, invalidov pa 18 žensk in 5 moških. Vpokojenih je bilo 89 oseb. Porodnic je bilo
skem odru v starem »Katoliškem domu«, ki jih je izuril za nastop Ivan Štefe. Omenjamo Nučiča, Povheta, Moleka, Habiča. Na njem so nastopali še Štefe sam, sedanji državni poslanec Jožef Gostinčar, Ivan Nep. Gostinčar in še mnogo drugih izbornih nioči, ki jih ni več. Lepo pričeto delavsko gledišče je prenehalo, ker^ ni bilo odra. Prijatelj Štefe pa le ni miroval. Čakal je, da obnovi,v še večji obliki »Delavsko gledišče«, kar se mu je popolnoma posrečilo. Pred leti med nami ni, bilo take splošne ljudske izobraževalne organizacije, kakršno imamo zdaj. Popolnoma prav, da je nadal zato Štefe noveinu odru, ki ga je s težavo, z vztrajnostjo in pridnostjo zopet obnovil, ime Ljudski oder. Naša izobraževalna centrala S. K. S. Z. mora korakati zgledno drugim izobraževalnim organizacijam naprej!
X . X X.
25. aprila 1909 se je v ljubljanskem gledališču, ki ga je zato dal na razpolago deželni odbor, vprizorila od »Ljudskega odra« priljubljena igra »Revček Andrejček«. Uprizoritev je v
350. Bolnih je bilo 984 oseb, ki so dobile bolniško podporo za 31.459 dni. Bolniška tvorni-ška blagajna je izplačala za zdravila, kopeli in obvezila 6120 K, bolniške podpore 43.605 K 12 h, bolnišnici 2897 K 8 h, pogrebnih stroškov 886 K, za kopeli pa 5 osebam 240 K-
Tajniško poročilo.
Občni zbor je bil lani 5. majnika. Vseh od-borovih sej je bilo 22. Zaupni sestanki so bili trije, shodi štirje. Dne 17. prosinca se je sestavila velika spomenica tobačnega delavstva za izboljšanje plač 'vseh delavskih kategorij. Prošn.a se je predložila državnemu zboru, kakor tudi načelniku »Slovenskega kluba« dr. Šušteršiču, načelniku svobodne zveze,krščanskih delavskih državnih poslancev, Leopoldu Kunschaku, zvezi avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva, glavnemu ravnateljstvu tobačne režije in finančnemu ministru. Imeli smo štiri državne poslance na shodu: dr. Korošec, dr. Krek, Demšar in Gostinčar. Torej je bil res častni dan naše organizacije.
Shod je bil nadalje 11. avgusta. Zadnji je bil 12. novembra. Poročal je državni poslanec dr. Krek o novem zakonu glede na delavsko zavarovanje. Odbor je bil dvakrat pri ravnatelju in trikrat pri zdravnikih glede na razne prošnje in želje naših članov. Dne 12. julija smo priredili pri Kotniku vrtno veselico za 60-letni cesarjev jubilej, prebitka je bilo 250 K, in pa posebno dobro obiskano predpustno veselico, pri kateri je znašal dobiček 500 kron, izlet na Bled 13. septembra, ki je bil velikansk. Društvo ie imelo tudi za rajne člane in članice sveto mašo 22. novembra v cerkvi sv,. Jakoba. Pri odborovi seji 19. septembra se je sklenilo dati bolniško podporo Mariji Rozman, ki se je s pismeno prošnjo obrnila na odbor. Dotična je imela dolgotrajno jetiko, poleg tega pa š 76ietnega starega očeta za živeti, in oba je preživela Frančiška Rozman, torej revščina ne po lastni krivdi; potem ko se je odbor natančno prepričal o resničnosti prošnje, ji je priznal 20 K podpore.
Blagajniško poročilo.
Iz blagajniškega poročila objavljamo, da je imelo društvo v minolem letu 5826 kron dohodkov, stroškov pa 4204 K 53 h. Prebitek znaša torej 1621-K 47 h. Društveno premože-n;e znaša zdaj 7067 K 17 h. Bolniških podpor je izplačalo društvo 3809 K 50 h.
Delavska posojilnica in hranilnica.
'Na predlog predsednika Catarja se je sklenilo, da naj odbor dela na ustanovitev »Delavske posojilnice in hranilnice«.
Poslanec Gostinčar
kratko priporoča organizacijo in priporoča, naj se člani obračajo na poslance po društvenem odboru.
Sestava odbora.
Po občnem zboru se je^ sestavil odbor sledeče: načelnik Vekoslav Catar; podnačelnica Jvana Kos; podnačelnik Josip Ogrič; tajnica Ivanka Kocmur; blagajnik Josip Savenc; blagajničarka Katarina Kocmur. Odborniki so: Franc Bučar, Ivan Zajc, Fabjan Nežika, Kosec Ivanka.
Med brati in sestrami.
Vevče. Strokovno društvo papirnih delavcev za Avstrijo je priredilo dne 25. aprila t. 1. v Podgori pri Gorici shod. katerega so se udeležili tudi ondotni rdeči bratje, da so pdkazali
resnici presenetila vse kroge. I o niso bili začetniki ali pa dešaržirani bivši igralci, ampak pravi umetniki, izpiljeni in verzirani ter globoko po mujoči svoje vloge.
Vsem na čelu je bil g. Urbančič v naslovni vlogi. Ze maska m postava je nekako jamčila za uspeh, igra pa nam je pokazala bo-gonadarjenega umetnika. Ni tako lahka ta vloga, ker je izkušnjava za pretiravanje velika. Toda g. Urbančič je do dna pogodil plahega in dobrotljivega starčka, ki mu pešajo moči in um ■pootroči, srce pa ostane zlato in bogato,. Njegova dobrota je ogrevala in odsevala v celi igri — njegova preprostost, ki ni bila niti najmanj afektirana, je očarala po svoji pristnosti. — In gdčna S 1 a v č e v a — ali ne gre njej za g. Urbančičem prva pohvala? Realistična igra brez sentimentalnosti, jokavosti in šablone. — Pa gospod Lovšin! Slovensko gledišče bi si moglo čestitati, ako bi pridobilo takega komika. Jako pristen humor je le redkokdaj kraljeval na našem odru. Nič odurnega, sirovega, robatega, ampak naravna in neprisiljena je bila njegova neokretnost, dobrodušnost in dobro-
kakšni prijatelji delavstva da so. Gosp. državni poslanec dr. Krek je'govoril o starostnem zavarovanju, in to je rdečkarje tako boielo, da niso mogli poslušat in so šli raje ven. Kakih pet pijanih rdečkarjev je pa začelo vpiti in delati nemir, da bi se govornik ne razumel. Predsednik Anton Jeriha shod za pet minut prekine s pripombo, da kdor noče poslušat, mu je prosto, da odide. Zvedeli smo že dopoludne, da ima tistih pet razgrajačev plačano pijačo za to, da bi z razgrajanjem shod razbili. Eden je prišel na oder prosit za besedo. Predsednik mu to obljubi potem ko dr. Krelk konča. Med tern pa nastane tak šum, da se shod prekine. Jeriha gre med rdečkarje in se nekaterim posameznim zahvali za njih nastop. Pove jim, da ga veseli, da so v Podgori tako izvrstni agitatorji, kar on ne more izpeljati v organizaciji, to mu bodo pripomogli socialni demokratje. Ni ga večjega veselja zanj, kot to, da mu vsak nasprotnik odločno pokaže svojo barvo. To jim, pa ni šlo v okajene lniticc. Zato jim Jeriha to razloži, da kolikor prej bodo ljudje spoznali načela rdečkarjev, toliko prej jih bodo zapustili. Ugovarjajo mu, da je edin socialno-demokraška stranka, ki ima pravi delavski program. Jeriha jih vpraša, kateri stranki pripadajo tisti poslanci, ki so v milijonski predlogi za starostno zavarovanje zapustili zbornico. Sooiji na to molče. Povem jim, da so to socialni demokrati, ki hočejo delavca sleparit in nič druzega. Danes je na dnevnem redu starostno zavarovanje. Kdo temu ugovarja? Socialni demokrati nam tega ne bodo utajili. Nato zopet otvori nadainje zborovanje. Pijana tolpa pa nadaljuje razgrajanje. Ker se ne da pomiriti, Jeriha shod zaključi in obenem naznani, da se vrši drgi shod pri Petru Klavčiču v Podgori, kjer dr. Krek živo opiše položaj v strokovni organizaciji, kar so zborovalci pazno poslušali in odobravali. Jeriha pravi, da je že predgovornik tako daleč segel v strokovno organizacijo, da on nima kaj povedati več. Priporoča, naj se delavstvo zavzame za dobro stvar in naj skuša vsak s poštenim delom in dobrim zgledom pridobiti še druge tovariše, ker le ako smo dobro organizirani, se nam je nadejati boljše bodočnosti. In s tem je bil ta za Podgoro talko pomenljiv dan končan z dobrim uspehom. Socialno-demokraška stranka je bila izzvana, da se ali zataji ali pa pokaže v pravi luči. Dve poti sta bili na katerih se gotovo srečamo. Edina tovarna na Slovenskem je še Podgora, kjer ima Etbin Kristan še nekoliko zaslombe. Toda tudi tu bo večni kandidat padel, ako ne zavzame druzega stališča. — Na svidenje!
Iz Vevč. Nižje podpisani se najtopleje zahvaljujem za v moji dolgotrajni bolezni mi izkazane dobrote vsem tovarniškim delavcem in delavkam. Podpornemu društvu, gospodom paznikom in uradnikom, zlasti pa gospodu ravnatelju Fittelnu. Bog povrni stotero, kar ste dobrega storili ubogemu trpinu! — Hvaležni Lovro Bizjak.
Sava. V valjarnici na takozvani »grob-štreki« pa že vladajo take razmere, da se delavci že sami izražajo, da mora biti vsak delavec malo trapast, da obstane. Kdor pa opazuje to pasjo gonjo, mora pa priznati, da je vprašanje, če je v ljubljanski blaznici sploh kateri, ki bi mogel toliko prenesti, kakor morajo delavci na »grob-štreki«. Posebno pri Škarjah in pri žagi, na kateri se reže železo, tam naletiš prav na peklenske prizore, zlasti v slučaju kadar se kaj pokvari, da ne more delo hitro izpod rok, m o-'s ter leta kakor bi bil brez glave in kot tak se zaleti zdaj v enega zdaj v drugega, seveda pri tem vsakega obsuje z raznimi nespodobnimi
voljnost. — G. B u k š e k je bil pravi kmečki fant, pošten in 'plemenit. Nastop njegov je bil zelo siguren, igra zaokrožena. — G. P o s a v -s k i kot oče Jeklen je meoj uga al; manjka mu nekoliko temperamentnosti in rutine, sodimo po umevanju, ki ga je splošno pokazal, da so to hibe, ki se dajo ‘brez velike težave popraviti. — G. O r c h e k je ugajal, veliko talenta pa pripisujemo tudi g. Božiču. — Ne smemo pozabiti gdč. Z a k r a j šč,k o v.e , kj razpolaga z velikim igralskim darom kakor razpolaga z njim tudi gdč. S u s t e r š i č e v a , ki pa je bila ali indisponirana ali pa morebiti nesigurna.
G. Peterlin in Vrečar sta dobro rešila svojo nalogo — g- Vrečarju treba le malo več temperamenta. — Ostale pohvalimo sumarično.
H koncu še nekaj! »Ljudski oder«naj se nam prihodu ič pokaže s težjo igro! Sposoben je zato v popolni meri! To željo izrekamo, ker smo gotvi, da bo »Ljudski oder« kos najtežavnejšim in najlepšim ljudskim proizvodom. Le pogum in samozavest! S takimi igralci se tudi naj višjih ciljev ni treba ustrašiti!
psovkami in izvrača vsako krivdo seveda na delavce, on ne more biti ničesar kriv, ker se sploh ničesar ne dotakne. Mimo grede naj omenim, da sem slišal v neki gostilni pogovor dveh delavcev iz omenjenega oddelka, da se je vedno rad zmotil, da je premalo zapisal, kar se je naredilo, sedaj pa, ko mu je, kakor se čuje, ravnatelj obljubil procente od izdelanega železa, se pa zmoti ravno narobe, ako se mu pa dokaže, da je napravil napako, pa pravi, sami pazite, saj je vaša korist. Zares se mi kar čudimo, kako morejo delavci zdržati tako Jobov o potrpežljivost; zdi se nam, da čakajo, da se Jikrajtu razlije maslo po glavi temu nebodigatreba, ki se mu že leta nabira. Potem pa še plača tako pasja, da niti govoriti nočemo, ako pa delavec prosi in se pritožuje, da bi se mu saj nekoliko izboljšalo, se mu pa kar narav--iost reče, da se na delavce pri Škarjah in žagi Jiiti ne ozira ne in da so popolnoma brez pomena. Vsak pošten delavec mora to priznati, da je to nesramno izzivanje, kar se enemu delovodju gotovo ne pristoja. Opozarjamo dotične delavce, da smo kot delavci vsi enaki, mogoče da ima delovodja vplivnejšo besedo, vendar pa s tem še ni opravičen delavce psovati in suvati po valjarnici. Prepričani smo, da 'bi se brez enega ali drugega lažje opravilo, kakor pa brez delavcev pri Škarjah. O. urednika tako hvali-sanega lista kakor je »Naprej« bi pa naravnost .opozorili, da bi vtaknil svoj rdeči nos vsaj nekoliko med delavce tega oddelka in povohal, v kakšnih razmerah se borijo za svoj kruh, seveda če bi bil prizadet kak duhovnik ali po njegovem besedilu far, bi se gotovo prav obširno bavil z njimi, ako pa je treba zagovarjati bedni položaj poštenih delavcev ali pa ožigosati surovi nastop kakega priganjača, se mu pa res ne izplača.
Sava. V zadnjem »Napreju« se zopet zaletava Ante Kristan v mojo osebo. Kristan bi dobro storil, ko bi nesramnega »Napreevega« •dopisana z Jesenic malo za ušesa prijel; mož ima gotovo »veliko« značaja, ker se niti ne podpiše, pa saj se ga itak pozna. Kristan naj vpraša prvo Erlaharja, na kateri poziv so ga orožniki odstranili, potem naj šele mene imenuje laznjivca. Jaz sem bil pri komisiji primoran se poslužiti orožnikov, torej mi gotovo ne bo zameril, če ga imenujem dvakratnega laž-njivca. Zelo slabo mi odgovarjate na dopis v »Naši Moči«, zvijate se, kakor da bi pili vra-govo olje. Jaz pa sem prav ponosen, ker me bode gotovo kmalu imenovala »rudeča garda« za penzijoniranega »študenta«; potem znam -dobiti še kako prav mastno službo v uredništvu »Naza . .« a, pardon, »Napre a« sem hotel zapisati. Nesramni dopisun z imenom na dan, ■potem se dogovoriva o dopisih in dobičku. Od danes naprej vam ne odgovarjam na noben lažmi v dopis; le v slučaju, ako bi zopet hoteli vršiti kaka dela »rudeče ljubezni«, da mi kratite •čast in moje pošteno ime, ali da mi skušate podreti že itak borni kruhek — no potem, brez vpn<°na’ zok) za z°k' Vem, da so Vam Čebuli lka skala na vašem potu, a ni za pomagat, 'ju Preveč trdno stoji na temelju krščanske demokracije. Pozdravljam te rudeče solnce, ki nagibaš se k zatonu.	Fr..	Čebulj.
Sava. Delavci na Savi in Javorniku pozor! Bližajo sc volitve v bratovsko skladnico. Menda 'bo že tudi občni zbor, saj je že maj. Dobro premislite, kake može boste volili v glavni od-k°r'	znrirom 16 K pokojnine na me-
fec' *.'sti star> uKovori naj bodo pri kraju, bi-
v :yy Je aktivna- Sram nas Je lahko, da imamo stoletju bratovsko skladnico, katera nudi K letne pokojnine!? Celih 17 let se ni še lc izpremenilo. Govori se, da bo vso stvar mzava sprejela v svoje roke; kedaj neki? Zo-J er nezgode nismo nič zavarovani, a ponesreči se kmalui kdo in bo dobil celih 200 K letne po-
•saj m mogoče živeti s to hTrJzt. r • •
Žplpti hi hi In rl n	a- DeraSko pokoJUUlO.
z-eieti bi bilo, da tudi naši gospodje milo nrp računajo, kako se živi eno celo leto /. ?nn km nami. Saj stanovanje toliko stane. Kje ie na obleka in živež?! Prašah bo tudi treba, kako ‘V® se je pred časom z 18letno delavno dobo uobilo že nekaj nad 16 K na mesec. Sedanji ča$ jc pri nas tako, da ko so delavcu izsesane zadnje moči, naj dela pri »Martinovkah« ali pa naj v,re Y Penzjon. Naj ima pa pet ali dvajset službenih let, to je vseeno — dobi 16 K na mesec, 'o je že več kot škandal!
T„„ Jesenice. »Vse je že rudeče na Savi in na i-mr611103- ta 0 vpij’ejo s°oiji po kolodvoru, v sodrneri raz"*. ^^h. Nadalje: »Poglede
smo edini'	[llS0 nič storili tuksij. Mi
edm'’ kl storimo kaj za delavce, le mi jim
želimo vse dobro. Ustanovili bodemo konsum-,no društvo itd.« V »Napreju« se vabi za pristop tudi kmete. Kaj ne, tudi kmečki groši bi lepo .žvenketati v vaši veliki — a žal prazni blagajni. Delavci so ustanovili konsumno društvo že pred 11. leti, ko se Tonetu v Ljubljani še sanjalo ni kaj'takega. Seveda sedanji konsum jim pa ni všeč, ker je premalo rdeč; šaljivci so mnenja, da če bi jim naredilo to posebno veselje, da se lahko »mali štirioglati del hiše« rudeče namaže. Seveda, da bo v njih konsum-nem društvu vse polovico cenejše za gotove ljudi tudi brezplačno, je gotova stvar.
Tržič. Iz tabora rdečih bratov. Tukajšnja socialnodemokraška stranka prav dobro napreduje. Izpočetka je b.lo naročenih listov »Naprej«, a bolje rečeno »Nazaj«, 100 iztisov, danes jih prihaja 70 izvodov, in še te vsiljujejo delavcem kakor prodajalec pokvarjeno blago, tudi medsebojna organizacija in skupno delovanje kaže lep Vtis na zunanjost. Dne 25. aprila t. 1. so se ti rdeči bratje celo stepli medseboj v neki krčmi zaradi medsebojne poštenosti pri blagajni. Nekdanji Franc Merzlikar sedaj" v rdečem cvetličn aku, je bil tepen od vnetega predsednika socialnodemokraške stranke, ker mu je "ta predbacival neko nepošteno ravnanje, ali boljše rečeno, da ne gre prav. Merzlikar, dobro si zapomni, kje si bil in kje si sedaj, kaj si dobi in kaj boš dobil od tvojih rdečih bratov, upam, da te bo pamet srečala popolnoma, da ne boš za-, govarjal* stranke, ki te bije po licu, da nosiš črna očala. In še nekaj od napredka tega rdečega društva, bil sem prisoten, ko je rdeči član Kirerovič tarnal, da-bo kmalu konec te družbe v Tržiču, a da on in še nekaj pristašev ostane to in gre naprej od tukaj k svojim bratom, ne vem kam, ker tudi sam ne ve, kje je pravo njih bratstvo. Ta gotovo tudi ve, kako napreduje njih stranka tukaj in da se bodo ljudje kmalu spametovali, kam dajejo svoje trdo zaslužene krajcarje, ker dosedaj dajejo v judovska nenasitna žrela, da ti lepo živijo in s tem denarjem .delajo sebi zabavo. Tržaški delavec, spametuj se in poglej v stranko v dnu in spoznal boš prevaro, v katero si zagazil. Daj slovo tem pijav-kan in začrtaj si pot po svojem prepričanju, ne glede na stranke, odloči sam, kje je pravica. Torej delavec, odloči in delaj.
Idrija. Kako hudo je mokraču Kogeju, ki ne more do tisočaka kron, katerega mu je obljubil Lapajne, ako dokaže, kar je zoper njega govoril, to je pokazal, že dvakrat. Prvič dne 28. marca: ko je srečal Kogej Lapajneta, ga je ogovoril:	»kdaj čem priti po tisti tisočak, da
bodeš že nehal pisati, hudič?« In ko je dobil odgovor:	»Kar z menoj pojdi, ga takoj prej-
rrieš«, jo jc Kogej kar molče naprej urezal. In drugič dne 13. t. m., ko sta zopet srečala Kogej in njegova soproga Lapajneta, ga pa zopet ob-govori Kogejeva soproga in ko dobi pošten odgovor, prime žena za rokav oblačnega moža ter ga hitro naprej vleče in vpije: »pusti te proklete klerikalce!« — Kakor je videti bode res moral Lapajne čakati še vec kakor deset meseceV, da odda isti tisočak.
Borovlje. Lansko leto so postavili za naše tovarne novo peč »Gltilmajo«. Ker se kuri noč in dan, se razume, da ni samo v njej, ampak tudi v njem okolici silna vročina. K temu pa še prihaja, da je ugaševanje ob sobotah naravnost nevarno. Mesto namreč, da bi v ponedeljek žareč pepel izpraznili iz ražna v spodaj stoječo vodo. so nestrpni' priganjači v to prisilil delavce že v soboto večer. Vsled velikanske vročine je prišlo do eksplozij, ki so zahtevale do zdaj pet žrtev. Prvi štirje so je — sreča v nesreči — samo nekoliko požgali, zadnji, Vidmar pa se je opekel tako nesrečno, da bo najbrž umrl. Samo pod klobukom je koža zdrava. Vidmar, ki je »Vorarbeiter«, je deilal po svoji'volji, zato gospode ne zadene odgovornost. Od nje zahtevamo samo, da prepove v bodoče že v soboto izpravljati žerjavico in čaka raje na ponedeljek. Človeško življenje je več vredno loit vsa tista peč in žerjavica.
Borovlje. Kakor hitro se malo globokeje zamisliš v delavsko prijateljstvo socijev, pa skoraj zmiraj prideš na laž, zvitost in goljufijo, Pod pretvezo, da delajo za delavca, uganjajo tu najrazličnejša sleparstva. Tako je n. pr. tukaj oče rdečkarjev, med njimi kot vodia, Dominik Antonič, med delavci pobiral denar za neko bolno delavko. Veliko jih je, ki so si, če tudi ozko, pi itrgali krvavo zasluzene krajcarje in dah za izmišljeno siroto. Denarja se je precej nabralo, ker so vsakega ustavili in silili, da Plača. Dobila pa ga ni bolnica, ampak gostilničar, pii katerem so ves ta' denar iz same ljubezni do delavca — zapili. Take reči so seveda sa™,v nas|h fužinah mogoče. Drugokrat bodo !la.Jz ,se P11 gospodi in žandarmeriji prosili, boljše bo ze, bo vsaj nekaj več padlo.
Trst. Naša S. K. S. Z. je še vedno precej dremotna. Ustanovljena je bila lanskega leta v mesecu septembru, a do sedaj nismo imeli še nobenega predavanja, tudi članov je malo, mnogo jih čaka na predavanja, ko bi se ta redno pričela vsaki mesec po en- ali dvakrat, bi jih takoj več pristopilo. Ali kako? Blagor vam Kranjcem, ki imate.toliko izvrstnih predavateljev, bodisi duhovskega ali svetnega stanu. Tu pri nas je drugače; pomanjkanje duhovnikov je že itak znano, in še ti so čez mero preobloženi z delom, kar je pa lajikov, so pa po večini »rdeči backi« ali pa so člani N. D. O. Res čudno, da proletarijat išče v , svojem gospodarskem in socialnem vprašanju v brezpro-gramnem narodnem vodstvu svojo rešitev.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
tgit^l^lBl^l^lt^ll^llBl[gitn3lfC3i[uJl|L3lfi3lfC3|fi3l|u3l
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
u
Dobroznana deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda.................................—'50
Tannochinin-tinktura za lase	.	.	.	.	—-50
Železnato China-vino, velika steklenica 1'20 Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ............................ — 80
Planinski zeliščni sok, steklenica	.	.	.	— 50
Odvajalne krogjjice, škatljica	.	.	.	.	—2t
Želodčna esenca, steklenica	.	.	.	.	—‘10
Melousine-maziio in milo za lica . a —'35
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
A. Lukič
S'°
a0^
„vC»J d»c
, ^e’
K° >e’
□
□
%
o^
Ljubljana
Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
*	1*1	I	v	H
SVOJO
domačega izdelka.
jgggggggggggggggggggggagaoggggranff-^jr
SL. OBČINSTVU SE VLJUDNO PRIPOROČA
špecerijska trgovina
iVHUI TOHICH
TRŽAŠKA CESTA ŠL4. s
easBaJj
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaau
Angleško skladišče oblek
0. Bernntouič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največj** in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice.  Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
Mino s Klobuki in H
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZHOtHO ZniŽlHie Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika Izbira drobnega in modnega bloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primarna darila za godova in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MsrŠOl Ljubljana, Mestni ti g štev. 1
Velika zaloga. Nizke cene!
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rqtovža, lepo tiskano deset
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
H:
zapoiredi za zdravje.
°i
2 O
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavodi
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 1.5.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
■:	interierjev	itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v :j	največji množini.	«
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika...	.	„	24.000 „
Presldant Lincoln . .	„	20.000 „
President Grant ...	,	20.000 „
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 '/2 dneva ter ima potnik pravco porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger* naprej.
Mr & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in -----
novosti v
8 konfekciji za dame.
Pozor, stownsKn tiplnuska rfrnjžtun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovhii:	:.
3eml(© Ccjrtil^
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| jooo| jooo| [ooo| |ooo| |oo°l l°°°l l°°°l
•II* *
111
Kongresni 1F8 St. 19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trs $1.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron
   =	50	vinarjev na leto. ===
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje
  ........ prekinilo. —.	....
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik H. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik R. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
|ooo| loooj |ooo| |ooo| |ooo| |oo°l l°°°l lOQOl l°°°l l°°°l
Ustanovljeno leta | 1862.
Milko Krapeš urar
Podružnica	I •	11	•	•	Podružnica
Resljeva cesta St. 2 V 1.111 N 11 2J11 Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikolnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato (n srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zalog« strun za nihalne ure v vseli dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
 	  priporoča	==
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
ko ji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova hiša.
■■
■■
Prva slovenska
zzzzz modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
FFFFFFFFF F4 FF^FFFFFFF FFFFF4 FFFFFFFFFF
F* Na drobno! M O^M Na debelo! f
♦F
I
i
Glavna trgovina: Zaloška cesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
4- Veliko zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkoo. -f 4*
^ Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom.
♦f	Vsak dan sveže žgana kava.	F
X ir Glavna zaloga rudninske vode.	♦
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.