imji	GLASNIK
GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA	
SEPTEMBER 1979	ŠTEVILKA 9__________LETO XIII.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV EDEN IZMED TEMELJNIH POGOJEV ZA NADALJNJI
RAZVOJ IMF
Ob referendumu o združitvi v SOZD IMP smo se dogovorili, da bomo za uresničevanje ciljev združevanja temeljnih organizacij tudi združevali sredstva za naslednje namene:
1.	Za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva posameznih TOZD na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov.
2.	Za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva potrebna za opravljanje dogovorjenih nalog SOZD oziroma delovnih skupnosti SOZD na podlagi srednjeročnega plana, letnih planov, letnih delovnih programov in posebnih samoupravnih sporazumov in to za:
—	gradbene objekte skupnega pomena (poslovne stavbe, počitniški domovi in podobno)
—	oprema (birotehnika, stroji za AOP, prevozna sredstva)
—	obratna sredstva
3.	Za kratkoročno kreditiranje med TOZD iz viškov tekočega poslovanja
4.	Za vzdrževanje likvidnosti iz sredstev rezerv in za sanacije, vendar le v primeru, če sanacija v delovni organizaciji, v katero je združena prizadeta TOZD, ni uspela.
5.	Za finansiranje stroškov pri izdelavi razvojnih projektov.
Ta dogovor smo zapisali v šestem poglavju (čl. 22, 23, 24 in 25) samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Za uresničevanje ciljev in smotrov združevanja sredstev smo na referendumu sprejeli tudi samoupravni sporazum o združitvi v interno banko IMP. Navedeni sporazum med drugim podrobneje opredeljuje družbeno ekonomska izhodišča za ustanovitev in poslovanje interne banke, status interne banke in položaj njenih članic, planiranje in poslovno politiko ter oblikovanje, uporabo in razporejanje prihodkov interne banke. Med posle, ki jih opravlja interna banka oziroma njena delovna skupnost#spada pripravljanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za dosego skupnega dohodka, za medsebojno kreditiranje, za ohranitev tekoče likvidnosti, za sanacijo TOZD, za finansiranje določenih potreb združenega dela brez obveznosti vračanja in za uresničitev drugih skupnih interesov.
V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD in združitvi v interno banko je do danes zaživelo sicer nepopolno združevanje denarnih sredstev za tekoče poslovanje. Tu gre predvsem za viške denarnih sredstev, ki jih temeljne organizacije zaradi njihovega kratkoročnega značaja (prejeti avansi itd) združujejo kratkoročno (v glavnem do 3 mesecev) in iz katerih interna banka daje kratkoročne kredite ostalim članicam, oziroma od njih odkupuje (eskontira) menice V kolikor obstoja višek prostih denarnih
sredstev nad tekočimi potrebami članic, interna banka odkupuje menice tudi od nečlanic interne banke ob pogoju, da je za te menice garant (ava-list) poslovna banka in da so ti uporabniki družbenih sredstev pripravljeni od naše interne banke oziroma od naših članic, v slučaju potrebe po sredstvih na žiro računu, od nas odkupiti menice. Kot nadomestilo za uporabo tako združenih sredstev prejemajo temeljne organizacije — združevalke sredstev obresti, obračunane po obrestnih merah, za katere smo se dogovorili po sklepu zbora interne banke. Višina obrestne mere je odvisna od dolžine vezave teh sredstev. Čim daljša je vezava, tem večja je kvaliteta združenih sredstev in tem večja je kvaliteta združenih sredstev in tem večja je obrestna mera. Kaj pomeni združevanje kratkoročnih sredstev za dohodek našega poslovnega sistema? V prvih mesecih delovanja interne banke je znašalo kratkoročno združevanje sredstev ca
30.000.	000 din, danes pa se giblje v višini ca
110.000.	000 din. Če upoštevamo dejstvo, da poslovne banke, v korist katerih so deponirana sredstva na vpogled (dnevni saldi na vseh žiro računih pri službi družbenega knjigovodstva), ne obrestujejo teh sredstev in da bi na drugi strani temeljne organizacije, ki jim pokrivamo interno tekoči primanjkljaj, morale plačati obresti po 10 %
obrestni meri, pomeni, da ostaja v sklopu našega poslovnega sistema ca 11,000.000 din dohodka, ki bi bil sicer kako drugače razporejen.
Če torej lahko pozitivno ocenimo naše napore na področju kratkoročnega združevanja sredstev za finansiranje tekočega poslovanja, nikakor ne moremo biti zadovoljni z združevanjem sredstev za finansiranje razširjene reprodukcije, to je za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva. To združevanje sredstev pa je eden od temeljnih pogojev za naš nadaljni razvoj. Ugotavljamo namreč, da naša reproduktivna sposobnost upada (gledano relativno in ne nominalno). Znesek, ki smo ga iz čistega dohodka razporedili za neto poslovni sklad (bruto sklad po odbitku vseh samoupravno dogovorjenih zneskov za združevanje sredstev za gospodarsko infrastrukturo) še hkrati ne pomeni, da lahko ta sredstva vlagamo v nove naložbe, katerih posledica naj bi bila razširjena reprodukcija in večji dohodek kot osnovni smoter vseh v združenem delu povezanih delavcev. Vsaka temeljna organizacija pri svojem poslovanju namreč angažira večja ali manjša denarna sredstva v obliki zalog. Glede na stalno pričujočo inflacijo in ker ob tej za isti fizični obseg zalog angažiramo
Nadaljevanje na 2. strani
Na sliki: Jože Kralj odpira nove proizvodne in poslovne prostore TOZD Elektrokovinar
e DELAVCI TOZD ELEKTROKOVINAR V NOVIH PROSTORIH
V sredo, 8. avgusta 1979, je Jože Kralj, delavec z več kot tridesetletno delovno dobo v TOZD Elektrokovinar, prerezal vrvico in tako simbolično odprl nove proizvodne in poslovne prostore svoje temeljne organizacije. Otvoritvene svečanosti so se poleg delavcev temeljne organizacije udeležili preestavniki temeljnih organizacij in delovne organizacije PMI Maribor, SOZD-a IMP, občinske skupščine Ptuj in krajevne skupnosti, akultumi del programa so pripravili: Mestni pihalni orkester Ptuj, mola pevski zbor Prosvetnega društva Grajina in folklorna skupina iz Markovec. Več o otvoritvi preberite na zadnji strani.
Nadaljevanje s 1. strani
večja denarna sredstva, moramo razporediti del čistega dohodka za poslovni sklad z namenom da finansiramo vrednostno povečane zaloge, ne da bi se pri tem izpostavljali nelikvidnosti oziroma od družbe izsiljevali emisijsko kreditiranje teh zalog. Emisijsko kreditiranje pa vemo, da je eden od generatorjev inflacije, katerega posledice čutimo vsi, eden v večji, drugi v manjši meri. Glede na povedano, razporeditev v neto poslovni sklad torej še ne pomeni možnosti v naložbe za razširjeno reprodukcijo.
Zakaj nam je potem potrebno združevanje sredstev? Prav gotovo je eden izmed temeljnih , smotrov povečana učinkovitost po posameznih temeljnih organizacijah razdrobljenih sredstev za hitrejšo realizacijo dohodkovno zanimivih naložb in naložb, ki prispevajo k skupnemu razvoju IMP, torej k večji reprodukcijski povezanosti. Z razdrobljenimi sredstvi namreč odpiramo široko fronto investiranja, ki pa ne daje željenih rezultatov, vsaj v doglednem času ne. Zavedati se moramo dejstva, da v preteklosti ne bi mogel biti finansiran razvoj marsikatere temeljne organizacije, v kolikor ne bi že takrat poznali učinkov združevanja sredstev sicer na drugačnih osnovah, ki niso povsem združljive z intencijami veljavnega zakona o združenem delu. V razdobju od leta 1971 do leta 1974 so posamezne temeljne organizacije oziroma takratne ekonomske enote (obrati s samostojnim obračunom) prejele iz naslova takratnega združevanja sredstev (centralnega sklada) za finansiranje svojega razvoja posojilo za dobo do 5 let in po 8 %-ni obrestni meri.
PM Koper TEN Ljubljana TRAA Ljubljana PMI Maribor LSL Iv. Gorica TIO Idrija ELM Ljubljana ZST Ljubljana Skupaj
5.550.00	din 7,366.052 din
12,976.400 din 14,000.000 din 18,940.000 din 6,658.000 din 3,000.000 din
274.000	din 68,764.452 din
Tega dejstva bi se morale te organizacije zavedati, zlasti ker so vračale nevalorizirana sredstva in da je torej delovala inflacija v njihovo korist in ne v korist združevalk sredstev. Te besede pa naj ne izzvenijo kot očitek, ampak kot opozorilo vredno premisleka ob zavzemanju stališč pri sprejemanju temeljnega sporazuma o združevanju sredstev.
14. dec. 1978 obravnavana družbenoekonomska situacija poslovnega sistema IMP, je bila jasno izražena zahteva, da se intenzivno pristopi k združevanju sredstev in da se pripravi samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Prvi delovni osnutek je bil obravnavan na sestanku direktorjev
Na problemski konferenci družbeno političnih ganizacij, ki jo je sklicala ZK in na kateri je bil
splošnih-kadrovskih služb, plansko-analitskih in finančnih služb dne 26. januarja 1979. Na osnovi njihovih pripomb je bil izdelan 2. delovni osnutek, ki je bil v 1.500 izvodih poslan na vse delovne organizacije z namenom, da se opravi poprejšnja obravnava ter dajo pismene pripombe, da bi lahko na osnovi istih izvršili usklajevalni postopek. Danes v posebni prilogi objavljamo 2. osnutek z vsemi pismenimi pripombami, ki so jih dostavile posamezne delovne organizacije ali pa 1 amo temeljne organizacije v sestavi DO.
Kaj samoupravni sporazum o združevanju sr-
redstev vsebuje in katere so bistvene pripombe na besedilo drugega osnutka? Poleg temeljnih določb so v sporazumu obravnavana naslednja poglavja:
1.	Združevanje sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, ki v svojem prvem delu obravnava cilje združevanja; namene, za katere se uporabljajo združena sredstva; osnove in način združevanja; akti, s katerimi se opredelijo vrste naložb, višina potrebnih sredstev in vrstni red; kriteriji za določitev prioritete naložb iz združenih sredstev; obračunsko mesto združevanja sredstev, kakor tudi način obravnave in sklepanje o namenskem združevanju sredstev. Največ pripomb je na osnove in način združevanja sredstev, kar je opredeljeno v 7. členu sporazuma. Prvo vprašanje, ki se nam ob tem poraja, je, ali je osnova, od katere se obračunavajo združena sredstva za finansiranje poslovnih sredstev tekoče ostvar-jene akumulacije ali pa poslovni sklad, torej tekoča in v preteklosti ostvarjena akumulacija. Prav gotovo je, da bomo najlaže združevali tekočo akumulacijo, če nočemo, da bi združevali več sredstev kot pa znaša tekoča neto ustvarjena akumulacija v posameznih temeljnih organizacijah. Drugo vprašanje je, ali naj bi iz osnove za združevanje sredstev odšteli znesek za odplačilo kreditov po sanacijskem programu. Delovna organizacija KLIMAT predlaga naj bi veljala ta odbitna postavka samo za prva tri leta po sprejetju sanacijskega programa. Iz osnove za obračun združenih sredstev bi pa verjetno kazalo izvzeti tisti del netoakumulacije, ki je pridobljena na temelju olajšav za naložbe na nezadostno razvitih področjih. Tretje vprašanje, ki nastopa v zvezi z združevanjem, je, ali je vnaprej opredeljen odstotek (30 %) umesten, prevelik ali premajhen. Vnaprej opredeljen odstotek v nobenem primeru ne pomeni, da bomo sredstva združevali anonimno, torej za neznano skupno naložbo. Kot je razvidno iz 11. člena sporazuma, bomo sredstva združevali le po vnaprej opredeljeni dinamiki glede na predvideno angažiranje sredstev in to po predhodnem postopku obravnavanja naložb iz združenih sred-stevskladnoz 12. in 13. členom sporazuma, kvantifikacijami srednjeročnih in letnih planov ter upoštevaje kriterije za določanje prioritete iz 10. člena sporazuma. Sredstev torej ni mogoče združevati, dokler se nismo dogovorili za konkretne naložbe, ki jih finansiramo iz združenih sredstev. Odstotek nam torej pomeni, da bi bilo možno izračunati potencial združevanja sredstev. Če bi združevali sredstva na osnovi predloženega sporazuma že po zaključnem računu za 1. 1978, bi znašal ta potencial ca 45,000.000 din. Ta znesek je pa glede na predvidene naložbe relativno majhen.
Glede na to, da je skupen interes vseh temeljnih organizacij v sestavi IMP izgradnja počitniških domov, bi kazalo združevati sredstva skupne porabe samo za ta namen po vnaprej opredeljenem programu in dinamiki. Izgradnja, rekonstrukcija in širjenje kapacitet za družbeno prehrano in samske domove pa je lokalen interes, na določeno področje delovanja vezanih temeljnih organizacij in torej naloga njihovega združevanja. V 8. členu je predvideno združevanje dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu in to v višini 90 %. Za tak dohodek pa smatramo tisti dohodek, ki je dosežen iz vezave prostih denarnih sredstev pri poslih in delih, kjer bomo razporejali skupni prihodek in če dobiček za več kot 50 % presega
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.4f0 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Ro.ter, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
planirano stopnjo dobička. Za to združevanje sredstev morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji in sicer, da gre za take posle in dela, kjer je dinamika prilivov denarnih sredstev hitrejša od angažiranja sredstev, da uveljavljamo načelo razporejanja skupnega prihodka in da mora biti dobiček iz poslovanja za 50 % večji od planiranega. Takih poslov in del je zelo malo, zato tudi neupravičena bojazen pred prevelikim združevanjem sredstev iz tega naslova.
V drugem delu tega poglavja so obdelane skupne osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka. Oglejmo si nekatera bistvena načela teh dohodkovnih odnosov. Združena sredstva se praviloma vračajo in to v revalorizirani višini s pravico nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi (udeležba na dohodku), s tem da je v skladu z zakonskimi predpisi določena gornja meja tega nadomestila (glej 21. čl. sporazuma). V 16. členu je predvidena maksimalna doba vračanja tako za naložbe v osnovna kot tudi za obratna sredstva.
2.	Združevanje sredstev za tekoče poslovanje, ki v svojem prvem delu opredeljuje združevanje tekočih presežkov prilivov nad odlivi denarnih sredstev. Ta del poslovanja se je po predhodnih težavah uveljavil, kar smo že uvodoma ugotovili. Ni pa še realiziran poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev v smislu 30. člena in pa zaenkrat še ne združujemo presežka prejetih menic in drugih vrednostnih papirjev v skladu z 28. členom sporazuma. V drugem delu je definirano združevanje deviz in deviznih pravic. V bodoče bo potrebno na tem področju narediti več kot do sedaj, da ne bomo na račun tečajnih razlik izgubljali prepotrebnega dohodka. V tretjem delu je opredeljena višina, način in mesto združevanja sposobnosti za dajanje avalov in garancij kakor tudi koristniki danih avalov in garancij.
3.	Združevanje sredstev za oblikovanje rezervnega sklada, s katerim želimo uresničevati solidarnost in socialno varnost bodisi glede likvidnosti posameznih temeljnih organizacij, bodisi glede pokrivanja izgub in ostalih namenov opredeljenih v 42. členu sporazuma. Sredstva se praviloma plasirajo v obliki kreditov,o čemer odloča zbor banke in sicer za dolgoročne kredite po ugodni obcestni meri 3 % ali za namene brez obveznosti vračanja (elementarne nezgode, ki jih ne pokriva zavarovalna skupnost) ali pa poslovni odbor za kratkoročne likvidnostne kredite. Pripombe posameznih organizacij so dane predvsem na višino zruževa-nja rezervnih sredstev.
4.	Združevanje sredstev za druge namene v zvezi zadovoljevanja skupnih potreb je mišljeno predvsem združevanje sredstev za dajanje blagovnih kreditov, ko na posameznem poslu sodeluje več temeljnih organizacij in imamo opravka s skupnim prihodkom, za kar se temeljne organizacije dogovarjajo za vsak konkreten primer. Nadalje je v tem poglavju predvideno združevanje sredstev poslovnega sklada za finansiranje naložb v raziskave in razvoj. Iz sredstev skupne porabe pa po sedaj ustaljenem principu združujemo z letnim planom sredstva za razne pomoči, prispevke za društvene in humanitarne namene, za katere nastopa skupen interes vseh temeljnih organizacij kakor tudi za finansiranje akcij družbenopolitičnih organizacij in so skupen interes vseh (zimske in letne športne igre ter druge kulturne in športne dejavnosti).
Naša naloga v tem trenutku je, da spoznamo bistvo in učinkovitost združevanja sredstev in da konstruktivno prispevamo k oblikovanju takega sporazuma, v katerem bomo videli ne samo individualni ampak tudi skupni interes vseh v SOZD IMP povezanih temeljnih organizacij in da se bomo po njegovem sprejetju zavestno borili za njegovo uresničevanje in ga bi bilo mogoče uporabljati že ob razporejanju dohodka in čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1979.
AKTUALEN POGOVOR
PROCES PLANIRANJA JE SAMOUPRAVNI
NAČIN ODLOČANJA 0 DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH
V tej številki Glasnika objavljamo Osnutek osnov plana SOZD IMP za prihodnje srednjeročno obdobje. Nastajanju in sprejemanju planskih dokumentov, ki določajo naš razvoj v letih 1981-1985 moramo posvetiti vso pozornost. Da bi pojasnili še nekatere podrobnosti, smo za razgovor prosili Jurija Zavca, pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj.
— Planiranje je dleaaaKee proces. Kako bodo nastajali planski do kroti za prihoAaje leto ter za naslednje srednjeročno obdobje in kako jih bomo sprejemal?
»Za nas, člane delovnega kolektiva IMP, so zar deve razčiščene. Proces priprav, izdelav, usklajevanj in sprejemanja planskih dokumentov imamo opredeljen v metodologiji planiranja. Konkretno pa to pomeni, da za leto 1980 uresničujemo načela družbenega planiranja in še zlasti načelo kon-tinuiranosti planskih dokumentov sedanjega srednjeročnega obdobja. Izdelava letnega plana v okviru PAOS in POS temelji na sklepih delavskih svetov o sprejemu smernic za izdelavo letnega plana. To je izhodiščni dokument, ki mora opredeliti najpomembnejše cilje in naloge v tozd in delovnih skupnostih in ki mora zajeti celotno problematiko (družbeno ekonomsko, samoupravno in drugo) posameznih kolektivov, združenih v IMP.
Na temelju sprejetih smernic se nato izdelajo osnutki planov TOZD, DO, DS in SOZD, ki jih nato usklajujemo, določimo predloge in sprejmemo na delavskih svetih. Pri tem bi rad poudaril, da navzlic metodološkim izhodiščem IMP, ki so zapisana tudi v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana 76-80 in določbam 495. člena Zakona o združenem delu, v nekaterih TOZD po izvedeni reorganizaciji sprejemajo plane na zborih delavcev. S tem kršijo ustrezna'zakonska določila in ne uvidijo, da je delavski svet najvišji organ upravljanja in nenazadnje na nepravilen način opredeljujejo vlogo in pomen zborov delavcev. Njihova vloga je predvsem v tem, da se vsestransko proučijo vsa dejstva, okoliščine in pogoji, v katerih nek dokument nastaja in kakšne ima posledice.
S tem v zvezi bo delo in odločanje potekalo takole:
—	sprejem smernic na delavskih svetih do 10.
9.	1979
—	obravnava osnutkov planov za leto 1980 do 30. 11. 1979 '
—	sprejem planov do 31. 12. 1979
Velja omeniti, da je bilo pripravljeno posebno gradivo, ki ga je obravnaval razširjeni kolegij SOZD 14. avgusta in razširjeni kolegiji TOZD in DO do konca avgusta.
Kar zadeva srednjeročne planske dokumente, se je delo v IMP intenzivno začelo v pozni jeseni 1978. S formalnega vidika pa lahko štejemo za začetek pripravljalne faze letošnji marec. Doslej smo opravili naslednja pomembnejša dela:
1.	Vsi delavski sveti so sprejeli sklepe o izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov 1981-1985 in dolgoročne programske usmeritve do leta 2000.
2.	Vsi delavski sveti so imenovali komisijo za družbeno planiranje za svojo organizacijsko enoto, ki bo posebno družbeno telo, sestavljeno iz
delegatov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in ustreznih strokovnih delavcev.
3.	Vsi delavski sveti in vse komisije so sprejele delovni program izdelave planskih dokumentov1.
4.	Za vse TOZD, DO in SOZD so izdelane analize dosedanjega razvoja z analizo razvojnih možnosti, potreb in želja posameznega kolektiva.
5.	Koncem februarja je bil izdelan osrednji
dokument z naslovom Programska izhodišča poslovnega sistema IMP	x
6.	Na osnovi razprav o izdelanih dokumentih, danih pobud in sugestij smo konec julija izdelali delovni osnutek osnov srednjeročnega plana 1981-1985.
Jurij Zavec, dipl. oec., pomočnik generalnega direktorja za program in razvoj
Sprejemanje srednjeročnih planskih dokumentov poteka takole:
—	osnove srednjeročnega plana sprejemajo delavci TOZD z referendumom
—	samoupravni sporazum o temeljih plana in letne plane sprejemajo delavski sveti.
Skladno s sprejetim delovnim programom, ki je bil objavljen v Glasniku št. 3-79 (strani 4, 5, 6) bodo referendumi do konca letošnjega novembra. Na tej osnovi bomo nato izdelali osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana 1981-1985 in delovne osnutke srednjeročnih planov TOZD, DS, DO, SOZD. Delo mora biti končano do konca maja leta 1980. V drugi polovici prihodnjega leta bomo uskladili vse akte, podrobno izdelali vse potrebne plane in ukrepe za njihvoo izvršitev. Tako bi lahko do konca leta sprejeli oba dokumenta.
Ne gre pozabiti, da smo v veliki meri vezani tudi na nastajanje in sprejemanje ustreznih planskih dokumentov družbenopolitičnih skupnosti predvsem občin in krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Pri tem gre za dialektičen odnos, ki izhaja iz temeljev sistema družbenega planiranja, ki poenostavljeno pomeni naslednje: Temeljni nosilci planirajo (TOZD, KS, SIS) samostojno in istočasno. Pri tem morajo upoštevati gospodarske, socjalne in prostorske cilje, interese in naloge vseh nosilcev planiranja.
Iz povedanega je razvidno, da moramo v planskih dokumentih naših TOZD upoštevati poleg svojih ciljev, potreb in želja tudi interese drugih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. To pa ne sme biti izgovor za zamujanje z naše strani. Gre predvsem za to, da si moramo sami opredeliti naše razvojne ambicije, temeljne cilje in interese in se tudi sporazumeti za tiste naloge in medsebojne obveznosti, ki jih bomo razreševali s skupnimi napori v okviru celotnega IMP, oziroma posameznih DO.
— Po rokovniku zamujamo s planskimi dokumenti. Zakaj je prišlo do teh zamud?
»Delno sem odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Analizirane vzroke razdelimo v tri skupine:
—	nekateri že prej našteti planski dokumenti niso bili pravočasno izdelani, oz. dela izvršena. Skladno š sprejetim delovnim programom bi morali analize dosedanjega razvoja zaključiti do konca marca. Dejansko pa je prva DO ta dokument izdelala v začetku aprila, zadnja pa v drugi polovici junija.
—	preobremenjenost vodilnih struktur posameznih TOZD oz. DO, kot tudi poskusi zapiranja v probleme svoje delovne organizacije so povzročili bistveno premajhno angažiranost vodilnih delavcev. Ti, gledano skozi prizmo nastajanja osrednjega razvojnega dokumenta, niso v celoti odigrali vloge individualnega poslovodnega organa.
—	največji del pa lahko beležimo zunanjim vzrokom, saj so bile smernice za izdelavo planov posameznih občin v naprednejših občinah sprejete v začetku julija, da ne govorim o tem, da jih nekatere občine še niso sprejele.«
— Planiranje v glavnem razdelite na operativno in strateško — kakšna je njuna medsebojna razlika?
»Vprašanje je nekoliko netočno. Če gre za razmejitev z vidika časovnega obdobja, za katerega izdelujemo planske dokumente, moramo ločiti štiri njihove vrste: dolgoročno programsko usmeritev, srednjeročni (razvojni) plan, letni plan in operativne plane.
z.aKon o sistemu družbenega planiranja (tako zvezni kot osnutek republiškega) pozna prvi dve vrsti planov. Iz dosedanjih izkušenj in potreb odločanja pa je potrebno izdelati letne in operativne plane. Dolgoročna programska usmeritev pomeni globalno usmeritev posamezne TOZD za deset in več letno obdobje in iz tega sledi, da to ni preveč podroben in številčno argumentiran planski dokument. Lahko rečemo, da je njegova funkcija v tem, da opredeljuje strategijo samoupravnega, ekonomskega in prostorskega obnašanja delovnega kolektiva v najbolj grobih obrisih. Funckija srednjeročnega plana je podrobnejša opredelitev ciljev in interesov delovnega kolektiva, njihovo ovrednotenje, usklajevanje in takšno delovanje, da bo posamezna TOZD ustvarila čivečji dohodek. Letni plan pa je v podobnem razmerju do srednjeročnega kot ta do dolgoročne programske usmeritve. Bistvena razlika pa je v tem, da mora letni plan in spremljajoči dokumenti upoštevati doseženo stopnjo razvoja pri uresničevanju sred-Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
njeročno zastavljenih ciljev in razvojne možnosti v prihodnjem planskem obdobju (letu). To pomeni, da je smoter letnega planiranja v konkretnosti, realnosti in akcijski usmerjenosti.
V poslovnem živlejnju pa je tudi eno leto sorazmerno dolgo obdobje in je zato potrebno cilje, naloge in obveznosti iz letnega plana podrobneje opredeliti po krajših časovnih obdobjih — tednih, dekadah, mesecih, kvartalih in vzporedno tudi po posameznih področjih dela. Naj omenim, da je letni plan vsake TOZD sestavljen iz 22 planov posameznih področij in vsako od teh zahteva svojo obdelavo, ki jo izvedejo vodje sektorjev oz. služb v vseh fazah. Zato je tudi napačno gledanje tistih, ki gledajo na funkcijo planiranja skozi prizmo plana fakturirane realizacije ali v malo boljši verziji, ko še upoštevajo plan zaposlenih in plan obratnih sredstev.«
— Ali se pomembnosti pravilnega planiranja nasploh v SOZD IMP dovolj zavedamo?
»Dejal bi, da je bilo pred nekaj leti bolje.«
— Kako so organizirane naše planske službe in katere so njihove glavne naloge ter kakšen bo njihov razve j?
»Z reorganizacijo IMP iz DO — SOZD je prišlo do uveh pojavov. Najprej pozitivna stran. V vsaki DO so oblikovali posebno samostojno strokovno službo za to področje dela. Koder je relativno svež, bodisi s stališča poznavanja IMP ali pa s stališča izkušenj in strokovne usposobljenosti. Računam, da bomo po preteku dveh ali treh let ponovno na nivoju, ki smo ga že imeli.
Negativne tendence pa izhajajo iz neustrezne opredelitve delokroga plansko analitskih in organizacijskih služb. Zato smo tudi predlagali v okviru sprememb in dopolnitev sam. sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in sam. sporazum o združevanju TOZD v DO poenoten delokrog in kar je še pomembnejše: pravilno vsebinsko opredelitev družbenega planiranja v procesu samoupravnega odločanja delavcev. Morda še tole: če želimo ohranjati v vsaki TOZD in DO pametno gospodarjenje, smotrno in usklajeno razvojno dejavnost, bomo morali tem službam posvečati večjo pozornost. Pri tem mislim na vodilne delavce in celoten kader, ki ga zaposlujemo v teh službah. Ta mora biti splošno kulturno, gospodarsko in politično razgledan. To tembolj, ker je treba poznati celovito družbenoekonomsko situacijo v svojem kolektivu in širši družbenopolitični skupnosti.
Uveljavljamo pa tudi takšen koncept, ki mora poleg tega, da definira cilje, naloge in interese posamezne organizacijske enote, opredeliti tudi pot, kako to doseči. Ce hočemo dobro planirati, moramo imeti močno razvito analitiko, informatiko podatkov in kar je novost za IMP — povedati moramo, katere so najpomembnejše organizacijske tvorbe za uspešno izvajanje zastavljenih ciljev in nalog.«
— V osnutku osnov plana 1981-1985, ki jih objavljamo v tej številki Glasnika, je zapisano, da bomo opredelili nosilne proizvodne programe — kaj bo to konkretno pomenilo za posamezni program in njegovega nosilca?
» Rad bi poudaril, da so osnove plana IMP 1981-1985 šele osnutek in zato lahko pričakujemo nekatere izpopolnitve predlaganega gradiva. Po mojem mnenju bo problem, ki ste ga izpostavili v vprašanju, srčika razprav. Predvsem za to, ker gre za splošni interes, za katerega se bomo delavci IMP odločali, da ga podpremo z namenskim združelvanjem sredstev — in to tudi pomeni, da ne smemo gledati toliko na to ali bo TOZD na'lažji način zaprla finančno konstrukcijo, temveč in predvsem, da bomo z uresničitvijo dogovorjenih projektov hitreje, ceneje in učinkoviteje razreševali širše dri žbene probleme. Ob tem ne gre izgubljati besed, ko nas že danes časopisi dnevno bombandirajo z novostmi s področja energetike. Že vnaprej moramo odkloniti .ste razprave, ki skušajo iz naših ciljev zbrisati vnaprej določene odstotke združevanja sredstev. Ti ne uvidijo, da je to operativni pripomoček, ki je nujno zlo, če hočemo razpoložljivih leto dni pametno in koristno uporabiti za kvalitetno izdelavo posameznih investicijskih programov in drugih razvojnih načrtov. Popolnoma izmišljena je povezava, da ne moremo govoriti o dohodkovnih odnosih, če se že vnaprej dogovorimo za obseg združenih sredstev. V ekonomiji je pač tako, da je treba stvari zastavljati konkretno,-način izražanja je preko številk. Čisti računi, dobri prijatelji, je star pregovor. Verjetno pa tudi
ni v interesu nobenega delavcev znotraj IMP, da se lovimo z obračanjem besed, s sklicevanjem na dogovarjanje in podobno — skratka — celoten procec planiranja ni nič drugega kot samoupravni način odločanja o vseh družbeno ekonomskih odnosih.«
— V osnutku je zapisanih 9 investicijskih projektov prednostnega pomena, oz. investicij, za katere bodo združevale sredstva TOZD v okviru IMP in tudi zunanje. AH obstoji realna možnost, da bodo ti projekti uresničeni, če vemo, da imajo ostale TOZD tudi svoje investicijske plane?
stranski tir. To so tisti, ki obračajo besede in mislijo, da se da življenje zapisati v vseh podrobnostih in za vse večne čase. To so tudi tisti, ki ne uvidijo, da je naloga delavcev v IMP, ki je organizacija gospodarskega značaja, ustvarjati čimveč dohodka, da bi vsak dan te družbene skupnosti boljše in lažje živele. Med fiškale štejem tudi tiste, ki se skušajo skrivati za samoupravne organe, družbenopolitične organizacije ali posamezne neživljenjsko sestavljene samoupravne splošne akte.
Jasno je, da z neštetimi nosilnimi projekti seznam investicij TOZD še zdaleč ni zaključen.«
»Po mojem globokem prepričanju bodo ti pro-kti uresničeni, če uspemo spraviti fiškale na
— Po kakšnih kriterijih so bili ti projekti izbrani za prednostne?
»Gre za to, da se moramo skupno dogovoriti, kateremu področju dajemo v prihodnjem srednjeročnem obdobju prednost. Kriterijev za določitev je več, izpostavim naj samo nekatere:
— zaostajanje nosilnih investicijskih programov iz sedanjega srednjeročnega obdobja, do katerega je prišlo zaradi bistveno povečanih odlivov naše akumulacije za širše družbene potrebe.
roke, ki so potrebni za nakup investicijske opreme, na stopnjo odvisnosti jugoslovanskega trga od uvoza, na prihranke, ki jih lahko v energetski bilanci prispevamo z našimi proizvodi.
—	nemajhen delež imajo tudi ugotovitve iz analiz dosedanjega razvoja, gledano skozi prizmo delovnih pogojev naših delavcev v naših tovarnah.
—	soodvisnost posameznega investicijskega projekta z ostalimi dejavnostmi v poslovnem sistemu IMP.
—	pomen obstoječega proizvodnega potenciala v IMP za posamezne investijeske projekte v
.jugoslovanskem prostoru.«
— Osnutek osnov plana določa, da bi za investicije skupnega pomena združevale TOZD 30% neto poslovnega sklada in 30% pospešene amortizacije. Kakšne je razmerje, če računate odstotke od današnjih dosežkov TOZD in jih primerjate z današnjo oceno vrednosti prednostnih investicij?
»V bistvu mi s predlaganimi cilji v zvezi z združevanjem sredstev uveljavljamo enega tistih pogojev za pospešen razvoj TOZD, ki smo ga v naši praksi uveljavljali vse do leta 1974. Po tem letu združevanja sredstev za investicijske projekte praktični ni bilo. Izjemi sta rekonstrukcija livarne in novogradnja TOZD TEN. Trideset odstotkov združenih sredstev pomeni istočasno sorazmerno enako udeležbo v predračunski vrednosti investicij. Poudariti želim, da gre za združevanje sredstev za konkretne projekte iz konkretnih TOZD in na temelju prve uveljavitve dohodkovnih odnosov z udeležbo v dohodku med TOZD v IMP.
* Hkrati pa je to tudi pogoj, da bodo investicijski projekti sprejeti v ustsrezne bančne kreditne načrte.«
— Predvideno je tudi doseganje nadpovprečnih rezultatov. Kateri faktorji nam bodo to omogočali?
»V osnovah plana smo zapisali, da mora razvoj te-meljtii na kvalitetnih razvojnih dejavnikih. To velja tembolj za naše prednostne investicijske projekte. Po domače lahko rečem: kolikor hitreje se bomo zedinili, toliko cenejše bodo in prej bomo lahko začeli ustvarjati
odvisnost posameznega programa od širših enih Dofeb. Pri tem mislim na dobavne
dodatni dohodek. In nenazadnje je tudi v zvezi z doseganjem nadpovprečnih rezultatov odločilnega pomena delovni človek kot samoupravljalec, kot delavec na delovnem mestu ali pa preko tega, da ima sposobno in zaupanja vredno vodstvo. Redko propadejo proizvodni programi, velikokrat pa neustrezne poslovne politike.«
— Veliko govorimo o režiji. Kakšna je vaša definicija režije?
»To je sorazmerno lahko, a hkrati težko vprašanje. Nisem eden tistih, ki bi trdil, da je vsako delo v pisarni tudi neproduktivno. Iz tega razloga tudi ne uporabljam pojmov proizvodno in neproizvodno delo, proizvodni in neproizvodni delavec. To izrazoslovje namreč izhaja iz kritike kapitalističnih odnosov in ga je Marx uporabil pred 150 leti. Takrat je bila dejansko tistih nekaj ljudi, ki so sedeli v pisarnah, lastnikov kapitala in so si prisvajali presežno vrednost.
V naših razmerah; ko imamo družbeno lastnino proizvajalnih sredstev in ko je položaj delavca odrejen z njegovim delom in rezultati dela, pa moramo stremeti za tem, da vsi delamo, da vsi enakomerno delamo, da priznavamo različno zahtevnost dela, itd. Toda v nobenem primeru pa ne moremo govoriti, da so delo enih da, drugih pa ne da meriti. Vsako delo se da meriti s primernimi metodami in pristopi. Zato je zame režijski vsak tisti delavec, ki neposredno ne sodeluje pri materialnem nastajanju, oz. oblikovanju nekega izdelka, oz. storitve, ki jih lahko na trgu prodajamo. Centralno vprašanje torej zadeva razmerje med tem, kar dejansko proizvedemo in vloženim delom v isti proizvod. Seveda pa moramo ločiti režijo v svojih kolektivih in širšo družbeno režijo. O tem sem nekaj malega napisal v avgustovski številki Glasnika. Za naša razmišljanja pa menim, da je bistveno, da počistimo v svojih vrstah.«
— V osnutku je 12 »vrst« režije. Nekatere službe ne bi smele biti vštete v režijo ali pa bi morali režijo globalno razdeliti, ker bi le tako lahko določili tempo razvoja režije. Kaj mislite o tem vprašanju in kakšen je predviden dejanski odstotek povečevanja naše režije v prihodnjem srednjeročnem obdobju?
»Z vami se delno strinjam. Dejansko bi lahko celokupno režijo neke OZD razdelili v tako imenovano »proizvodno« in »čisto« režijo. S tem problema še ne rešimo. Prav tako se z vami strinjam, da je treba režijo opredeljevati in usmerjati po zaokroženih delovnih področjih. Če tako primerjamo režijo, dobimo za IMP kot celoto naslednjo podobo: Režija je v celoti porasla od leta 1971 od 27 % vseh zaposlenih na 36 % v letu 1979. Podrobna analiza je naslednja (primerjava za isto obdobje): vodstvena funkčija od 0,76 % na 0,93 %; službe, ki skrbijo za razvoj, organizacijo in planiranje od 2,27 % na 1,42 %	; finance in računovodstvo je ostalo
na isti ravni; splošno kadrovske službe od 3 % na 5 %; komercialne dejavnosti od 7 % na 11%, tehnične operativne od 10% na 14%.
Ob zaključku samo še tole. Devet odstotni porast režije ne moremo pripisati tehničnemu napredku. Zato tudi v osnovah plana 1981-1985 predlagamo odstotno udeležbo posameznih vrst režijskih del in nalog v celokupni zaposlitvi. Ta odstotek je na nivoju, doseženem v letu 1979.«
— Kaj pričakujete od široke javne razprave o osnutku osnov plana IMP 1981-85?
»Najprej to, da si vsak delavec IMP vzame ob tem dokumentu, ki je objavljen v prilogi dve uri svojega prostega časa,' da ga v miru prebere, razmisli in tako spozna naša skupna hotenja, da se po svojih zmožnostih vključi v razpravo v zvezi z nejasnostjo, dodatnimi zahtevami in podobnim. Izrednega pomena je tudi, da vsak izmed nas skuša doumeti, da je član velikega delovnega kolektiva, ki ima več kot tridesetletno tradicijo uspešenega dela, ki je ponos slovenskega gospodarstva in je zatorej naša sveta dolžnost, da še naprej ohranjamo enotnost, krepimo kolektivnega duha, da se ne zapiramo v probleme svoje temeljne ali delovne organizacije ali celo občine. Pri tem je osrednjega pomena vprašanje motiviranosti, kot ga skušamo opredeliti v naših osnovnih izhodiščih (glej točko 2. 1. 8.). In ob zaključku še tole: Slovenci smo po ozemlju in številčno majhen narod. Toda po naših dosežkih se lahko štejemo med najbolj prodorne, delovne in sposobne. Zato moramo pri naših razmišljanjih o prihodnih možnostih, ciljih, potrebah in nalogah zavestno sprejeti nujnost še večjega vključevanja v mednarodno delitev dela. Od tega je odvisen naš nadaljnji razvoj in naš življenjski standard. Zato pa moramo biti še bolj enotni, solidarni in vztrajni v svojih razvojnih ambicijah in zato moramo še bolj organizirano delovati.«	T. ŠTRUS
ZA ŠIROKO IN PLODNO OBRAVNAVO
Ta sestavek objavljamo v glavnem iz dveh razlogov, in sicer: prvič, kot nekakšen komentar, obrazložitev pomena v tej številki IMP Glasnika objavljenih osnutkov samoupravnih splošnih aktov, nekaterih njihovih najpomembnejših določb s postopkom obravnave in sprejema, ter drugič, z željo, da bi obravnava objavljenih osnutkov, ki bo trajala dva polna meseca, zajela prav vse delavce našega številčnega delovnega kolektiva in v kateri naj bi delavci našli ini izrazili svoje misli in interese o združevanju svojega dela v SOZD IMP in njegovi nad-lajnji rasti na razvojnem, družbenoekonomskem in samoupravnem področju. Objavljamo osnutke naslednjih samoupravnih splošnih aktov:
—	temeljnega SS o združevanju sredstev,
—	spremembe in dopolnitve ter čistopis SS o združitvi v SOZD IMP,
—	spremembe in dopolnitve ter čistopis statuta SOZD.
Pomen in vsebinska razlaga najpomembnejšihdoločb temeljnega SS o združevanju sredstev je predmet posebnega sestavka v tej številki IMP Glasnika.
Posebno pa poudarjam, da obravnava in sprejem omenjenih osnutkov tako vsebinsko kot časovno in formalno sovpada z obravnavo osnutka osnov plana IMP 1981—85, ki je objavljen prav tako v tej številki.
1.	Pomen navedenih samoupravnih splošnih aktov (s.s.a.)
1.1.	V sila skopih besedah povedano, je pomen treh s.s.a. sledeč:
1.1.1.	SS o združitvi v SOZD je najvišji s.s.a. SOZD sploh — z njim SOZD pravzaprav »ustanovimo«, konstituiramo, oziroma z njegovo sklenitvijo delavci TOZD, združeni v delovne organizacije, le-te združijo v SOZD kot samostojno samoupravno organizacijo delavcev. S tem sporazumom delavci določimo vse bistvene karakteristike SOZD s cilji združevanja na čelu, kakor tudi temeljna razmerja, ki naj vladajo v njej.
1.1.2.	Statut SOZD temelji na SS o združitvi v SOZD. Vsebuje zlasti določbe, ki so pomembne za organiziranje, delo in poslovanje SOZD ter za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v SOZD.
1.1.3.	Temeljni SS o združevanju sredstev v SOZD IMP konkretizira enega bistvenih elementov združevanja v SOZD IMP in naj bi odigral svojo vlogo zlasti v dveh smereh, in sicer: prvič, združevanje sredstev TOZD v okviru SOZD (za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, za tekoče poslovanje, za oblikovanje skupnih rezerv, za druge skupne interese) bo pripomoglo k hitrejšemu in enakopravnejšemu razvoju vsake TOZD in SOZD kot celote, kakor tudi k povečevanju dohodka in zlasti njegove racionalnejše porabe in drugič, s skupnimi osnovami in merili za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka vokviru SOZD postavlja temelj razreševanja enega izmed družbenoekonomskih odnosov: razporejanje skupnega dohodka med TOZD na tako imenovanem dohodkovnem principu.
1.2.	Zakaj spremembe ih dopolnitve SS o združitvi v SOZD in statuta SOZD?
Od tedaj, ko smo oba akta snovali, sta pretekli že skoraj dve leti in od tedaj so se marsikafer stvari dogradile, razvile in razčistile tako v naši družbeni praksi kot tudi v samem IMP.
Razloge, da govorimo o dopolnitvah obeh aktov, je-mogoče strniti v tri glavne skupine, in sicer:
—	razlage oziroma komentarji zakonskih določb, zlasti tistih iz ZZD, so v tem času glede na razvoj v praksi doživele nekatere spremembe, po njegovi uveljavitvi pa je bila sprejeta vrsta zveznih in republiških predpisov, ki konkretizirajo njegove določbe;
—	v dobrem letu in pol življenja SOZD IMP se je pokazalo, da so nekatere stvari oz. problemi drugačni, kot smo jih opredeljevali v drugi polovici leta 1977;
—	ne nazadnje, je tudi sam razvoj SOZD IMP pokazal, da nekatere določbe obeh aktov ne ustrezajo več, saj sta jih samoupravna organiziranost in poslovanje prerasla.
1.3.	Tudi osnutki sprememb in dopolnitev, ki jih bomo sprejeli, ne bodo obeh aktov dopolnili do popolnosti. Tu ne mislim na redakcijske popravke, ki na vsebino nimajo nobenega vpliva in za kar ne bi razpisovali referendumov. Sigurno je, da se bo IMP tudi družbenoekonomsko in samoupravno spreminjal in zlasti razvijal, temu pa sledijo tudi spremembe s.s.a., če seveda želimo, da »internazakonodaja« noripira dejansko stanje, ne pa preživele prakse.
2.	Dosedanji potek obravnave osnutkov
2.1.	Temeljni SS o združevanju sredstev je bil dan v’ javno obravnavo že v mesecu februarju 1979, v marcu pa spremembe in dopolnitve SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD. Javna obravnava o slednjih dveh je bila sila pičla, o temeljnem SS o združevanju sredstev pa zelo razgibana.
2:2. Na usklajevalnem sestanku glede pripomb in predlogov na omenjene s.s.a. iz javne obravnave s predstavniki vseh DO 30. 3. 1979, neposredno pred 4. redno sejo skupščine SOZD (10. 4. 1979), smo ugotovili:
—	o osnutku temeljnega SS o združevanju sredstev je bilo organiziranih več posvetovanj po družbenopolitični in tudi po strokovni plati, pripombe iz javne obravnave pa kažejo na bistvena razhajanja v pristopu do nekaterih vsebinskih rešitev, ki jih ponuja osnutek, zato pripomb ni mogoče uskladiti, pač pa je potrebna močna, zlasti družbenopolitična akcija za poenotenje stališč do temeljnih vsebinskih opredelitev združevanja sredstev v SOZD IMP;
—	na ostala dva osnutka so bile dane pripombe le s strani DO PMI Maribor, DS EMOND in TOZD Elek-tromontaža, v več TOZD pa javna obravnava sploh ni imela nobenega odmeva; obstoječe pripombe bi bilo mogoče zlahka uskladiti.
2.3.	Glede na zgornje ugotovitve smo se odločili, da nadaljnji postopek sprejemanja aktov ustavimo, takoj po počitnicah pa znova sprožimo postopek za njihov sprejem. Ne nazadnje so nas k taki odločitvi vodila tudi naslednja dejstva: združevanje sredstev je takega pomena, da bi naglica in neusklajena stlaišča bolj škodovali kot koristili; postopek ostalih dveh aktov smo med drugim ustavili tudi zaradi racionalnosti postopkov in odločanja. V času od aprila do julija je bila problematika združevanja sredstev večkrat tema organiziranih posvetovanj, zlasti družbenopolitičnih organizacij.
3.	Obrazložitev najpomembnejših sprememb in dopolnitev
3.1.	SS o združitvi v SOZD
3.1.1.	Ena izmed bistvenih sprememb je predlog spremembe odgovornosti za obveznosti SOZD iz »o.sub.o.« v »n.sol.o.« V pomladanski javni obravnavi je imela le ena TOZD pomisleke za tako spremembo. Razloga za spremembo sta dva: prvič, za »n.sol.o.« bi nekako obdržali vsestransko notranjo povezanost in soodvisnost, ki je bila tako značilna za hiter razvoj »stare« DO IMP in ki naj se v SOZD IMP ne bi smela skrhati. Drugič, vsaka družbena pravna oseba namreč odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. SOZD pa praktično ne razpolaga z nobenimi sredstvi (saj ji TOZD tega pooblastila niso dale, z združenimi sredstvi pa bodo tako ali tako razpolagale TOZD ki bodo sredstva združevale), medtem ko subsidiarna odgovornost predpostavlja najprej obvezo primarnega dolžnika, to je SOZD. Praktično bi vedno nastopile TOZD (subsidiarnost je torej povsem formalna), kar pa že pomeni »prikrito« solidarnost, bodisi le do višine združenih sredstev (»o.o.«) nad to, vendar še vedno omejeno višino (»o.sol.o.«), ali pa celo neomejeno kot je bila v DO IMP (»n.sol.o.«).
3.1.2.	V dosedanji glavni dejavnosti SOZD nismo imeli zajetih vseh oblik zunanjetrgovinske dejavnosti, kar sedaj dopolnjujemo: vse oblike zunanjetrgovinskega prometa so namreč naš skupen cilj in interes združevanja v SOZD.
3.1.3.	Poglavje o ciljih združevanja in koordinaciji delovnega procesa: v 14. členu je nujno poudariti, da bomo cilje združevanja dosegli tudi s skupnimi osnovami in merili o urejanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov in da stališča ne bomo usklajevali le v organih upravljanja, ampak tudi v drugih organih, še posebej pa v DPO. Tu smo dodali še tri nove člene, ki podrobneje urejajo konkretna področja koordinacije v SOZD združevanje v skupnosti TOZD (DO) in koordiniranje v primeru združevanja posamezne TOZD (DO) v poslovne skupnosti in druge oblike združevanja dela in sredstev.
3.1.4.	Poglavje o združevanju sredstev smo nekoliko dopolnili v zvezi s temeljnim SS o združevanju sredstev.
3.1.5.	V zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi DO smo bistveno razširili področje sporazumevanja in dogovarjanja med posameznimi DO. Poleg tega
z novimi določbami v skladu z (republiškim) zakonom odpiramo možnost širokega razporejanja delavcev med različnimi DO (kar je bila do sedaj že praksa) s tem, da je tudi postopek enostavnejši (brez oglasa).
3.1.6.	Čeprav ZZD govori, da ima SOZD »delavski svet ali drug ustrezen organ« (od tu smo črpali temelj za našo skupščino SOZD), se komentatorji odločno nagibajo k stališču, da mora imeti vsaka gospodarska OZD delavski svet. Od tu predlog za spremembo imena skupščine.
Pristojnosti skupščine oz. delavskega sveta SOZD smo enostavneje opredelili, pri čemer pa se pristojnosti same niso skrčile.
Sedanja skupščina SOZD je s preko 100 delegati (v primeru statusnih sprememb se to število še poveča) izredno velik organ, ki zelo zavira frekvenco sestajanja in učinkovitost razprave ter odločanja. Zato je predlog, da se njeno število zmanjša, utemeljen. Glede sestave predlagamo 2 varianti, ki jih konkretizira statut SOZD.
Nove določbe opredeljujejo vse organe, telesa oz. komisije na ravni SOZD, pri čemer predlog vsebuje tri komisije DS SOZD, in sicer komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose, komisijo za razvojna in tehnična vprašanja in komisijo za samoupravljanje, saj se na teh področjih v aktivnosti SOZD kaže praznina.
3.1.7.	Najbolj korenite spremembe naj bi doživelo poglavje o pooblastilih in odgovornostih SOZD, vendar gre tu predvsem za strokovno-pravno problematiko. Dosedanji členi 41—43 naj bi se v celoti spremenili: novi 46. člen (dosedanji 42. člen) precizneje opredeljuje, katereTOZD oz. DS pravzaprav opravljajo dejavnosti SOZD. Dosedanji člen je pomotoma tudi določal, da stranske dejavnosti SOZD opravlja tudi TOZD IC Domžale, kar pa ne drži, pač pa opravlja dela skupnega pomena.
Novi 47. člen (dosedanji 41. člen) je v tem sklopu največja novost. Do sedaj je bilo določeno, da v vseh poslih iz dejavnosti SOZD le-ta vedno nastopa nasproti tretjim (n.pr.: kupcem, investitorjem). Praksa je pokazala, da po eni strani niti ni potrebno, racionalno in smotrno, da v vseh razmerjih nastopa SOZD, po drugi strani pa je TOZD Inženiring — izvoz-uvoz, ki v sodelovanju z drugimi TOZD in seveda delovnima skupnostima SOZD opravlja praktično celotno glavno dejavnost SOZD, operativno odrezan. V navedenem členu torej predlagamo (ob tem se nastopanje — pooblastila — TOZD Zastopstva glede na specifično dejavnost bistveno razlikujejo) nekakšno najoptimalnejšo delitev pooblastil med SOZD in TOZD Inženiring. Pri tem pa je važno, da vseoina pooblastil enega in drugega ni identična (pooblastila TOZD Inženiring kot TOZD po 403. členu ZZD so izvedena iz »izvirnih« pooblastil SOZD), saj TOZD Inženiring kot temeljna organizacija skupnega pomena pri opravljanju dejavnosti SOZD nikdar ne more nastopati v svojem imenu, temveč bodisi v imenu sodelujočih TOZD, bodisi v imenu SOZD. Niti en, niti drug pa nikdar ne moreta nastopati za svoj račun, ker ga v navedenih razmerjih praktično nimatif.
Dosedanji 43. člen (novi 48. člen) pa se spremeni skladno s spremenjeno vsebino, ki je navedena v prejšnjem odstavku.
Dosedanji 45. člen je opredeljeval odgovornost za obveznosti SOZD (o.sub.o.), 46. člen pa regresno pravico TOZD, ki obvezo poravna, do v poslu sodelujočih TOZD. Namesto prvega v osnutku stoji novi člen 50 (vsebinsko razlago gl. 3.1.1.), s katerim pa preneha potreba po prejšnjem 46. členu, ki je tu izpuščen.
3.1.8.	Poglavje o delih skupnega pomena (prej »delovne skupnosti«, kar pa je bilo glede na njegovo vsebino znatno preozko) smo nekoliko dodelali, posebno določbe, ki govore o delih skupnega pomena na področju zunanje trgovine.
3.1.9.	Vnesli smo tudi novo poglavje s štirimi členi o s.s. aktih SOZD. V teh določbah posebej navajamo vse pomembnejše s.s.a. na ravni SOZD, kako se sprejemajo (postopek ureja statut, gl. 3.2.), prav tako pa pomembnejše s.s.a., ki jih sprejemajo samo nekatere TOZD oz. DO, pa zaradi pomena nimajo značaja golega sporazumevanja med nekaterimi DO, ampak so pomembni tudi za SOZD kot celoto.
3.1.10.	Tudi med prehodnimi in končnimi določbami gre za nekaj novosti. Tako sedanja člena 65 in 66, ki določata vlogo delavskega sveta in generalnega direktorja DO IMP ob samoupravni reorganizaciji v SOZD, nista več potrebna in smo ju spustili iz novega besedila. Nada-
lje smo razširili krog predlagatelje j sprememb in dopolnitev in poudarili, v katerih primerih ne gre za spremembe SS, ampak le za redakcijske popravke, ki jih izvede strokovna služba na podlagi ugotovljenih dejstev. Novi organi ria ravni SOZD (komisije, gl. 3.1.6., 4. odst.) naj bi pričeli z delom čimprej, novo sestavo skupščine (delavskega sveta) SOZD pa naj bi uveljavili ob rednih volitvah, ko bo sedanjim delegatom potekel mandat (marec 1980).
3.1.11.	V osnutku nastopa tudi vrsta formalnih, re-dakcijskh popravkov, ki jih ni potrebno posebej utemeljevati, saj na vsebino nimajo nobenega vpliva.
3.2.	Statut SOZD
3.2.1.	Spremembe, ki nastopajo v uvodnih poglavjih (firma, dejavnost, odgovornost) izhajajo iz sprememb SS o združitvi glede na to, da mora biti statut z njim v skladu (gl. 3.1.1., 3.1.2.),
3.2.2.	Poglavje o zastopanju in predstavljanju smo v delu, ki govori o soglasju organov upravljanja TOZD k določbenim pogodbam, ki jih sklepa SOZD, smiselno razširili, glede specificiranja oblike zunanjetrgovisnkega prometa (gl. 3.1.2.) in točneje razmejenih pooblastil v pravnem prometu s tretjimi (gl. 3.1.7.).
3.2.3.	Največ sprememb in dopolnitev je v poglavju o organih upravljanja in drugih organih SOZD.
Posebno dobro bo potrebno pretehtati obe varianti o sestavi delavskega sveta SOZD, ki ju ponuja statut. Pri obeh bi bilo število vseh delegatov zelo ugodno za bogato razpravo in usklajevanje stališč ter za učinkovito odločanje (ca. 35). Vendar s stališča TOZD vsaka skriva eno pomanjkljivost:
— prva v tem, da samo en delegat iz vsake TOZD predstavlja hudo oviro v primeru odsotnosti, kaj šele, če se zaposli drugje (zato smo mu dali precej ponesrečenega namestnika), poleg tega pa po tej varianti število delavcev nima vpliva na število delegatov, kakršen primer imamo sicer tudi sedaj (ZZD tega ne zahteva: gl. člen 539 v zvezi selenom 524-III):
— druga pa v tem, da je razmerje število delavcev — število delegatov delno sicer upoštevano, vendar se bo zgodilo, da bo posamezna TOZD enega ali več delegatov »delila« oz. skupno volila z drugo TOZD v isti DO, skratka, da ne bo imela »svojega« delegata — pač pa bo njihov delegat delavec neke druge TOZD v okviru DO (ZZD to tudi izrecno dovoljuje: gl. člen 539 v zvezi s členom 524-11).
Osnutek dalje vsebuje vrsto novih določb, ki naj natančneje opredelijo pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov in s čimer naj se poudari delegatska funkcija oz. povezava delavci TOZD — delavski svet TOZD — njihov delegat — delavski svet SOZD in obratno ter povezavo, usklajevanje stališč med delegati v okviru posamezne DO, vse z namenom, da se izboljša delo vseh delavcev v »internem« delegatskem sistemu.
Osnutek izjemoma predvideva možnost zapolnitve vrzeli v primerih, ko bo delegat posamezne TOZD (DS)
(upravičeno!) odsoten, vendar pa naj pri soglasnem sklepanju v delavskem svetu SOZD delavcev TOZD, katerih delegat ni prisoten, to dejstvo ne »kaznuje«, ampak naj na predviden način dajo svoj glas, ki bi ga po njihovem pooblastilu moral dati njihov delegat.
V skladu z osnutkom SS o združitvi v SOZD novi členi opredeljujejo komisije, telesa in druge organe na ravni SOZD. Posebno pozornost je treba posvetiti povsem novim določbam o delokrogu treh novih komisij, za planiranje in družbenoekonomske odnose, za razvojna in tehnična vprašanja in za samoupravljanje.
3.2.4.	Novo poglavje o postopku za sprejemanje s.s.a. na ravni SOZD (tako za akte, ki se sprejemajo z osebnim izjavljanjem delavcev, kot tudi tiste, ki jih sprejema organ upravljanja), zapolnjuje dosedanjo vrzel v statutu. Postopek je opredeljen dovolj enostavno in natančno, da se smiselno v celoti lahko uporablja tako za sprejem aktov v TOZD (delovni skupnosti) kot tudi v DO.
3.2.5.	Glede prehodnih in končnih določb velja večina povedanega v 3.1.10., prav tako pa tudi za statut v celoti velja 3.1.11.
4.	Postopek in rokovnik sprejemanja
4.1.	Vse tri akte, SS o združitvi v SOZD,statut SOZD in temeljni SS o združevanju sredstev, sprejemajo delavci na referendumu. Za spremembe in dopolnitve vsakega akta velja splošno pravno pravilo, da se sprejemajo po enakem postopku in na enak način, kot akt sam. Če govorimo o referendumu (ali pa katerikoli drugi obliki osebnega izjavljanja delavcev), pred njim — grobo povedano — opravimo javno obravnavo o osnutku in poprejšnjo obravnavo o predlogu akta.
4.2.	Navedene akte naj bi sprejemali v obdobju september—november po naslednjem rokovniku (predlagali ga bomo skupščini SOZD v sprejem):
4.2.1.	objava osnutkov v (izredni) številki 1MP Glasnika — do 1. septembra
4.2.2.	skupščina SOZD — 14. septembra:
—	da osnutke v javno obravnavo,
—	imenuje komisijo za usklajevanje pripomb (predstavniki vseh DO)
4.2.3.	javna obravnava osnutkov: do 5. oktobra (delavci, organi upravljanja, DPO, sindikalne skupine...), vse pripombe zberejo v okviru DO in jih pošljejo na komisijo za usklajevanje najkasneje do 9. oktobra
4.2.4.	komisija za usklajevanje: 10.—17. oktober: uskladitev pripomb
4.2.5.	poprejšnja obravnava na (delnih) zborih delavcev v TOZD: 20.—30. oktober (to so zbori delavcev, ki se bodo sklicevali po izteku tretjega trimesečja za odločanje o začasni delitvi ustvarjenega dohodka)
4.2.6.	komisija za usklajevanje: 1.—5. november: uskladitev eventualnih pripomb iz poprejšnje obravnave
4.2.7.	skupščina SOZD: 6. in 7. november:
—	določitev končnega predloga aktov na podlagi usklajevanja iz točke 4.2.6.
— razpis referenduma
4.2.8.	referendumi v vseh TOZD v času med 23. in 28. novembrom
4.2.9.	ugotovitev rezultatov referenduma in objava aktov — do 15. decembra.
4.3.	Več ali manj skladno z rokovnikom iz 4.2. bo tekel tudi postopek sprejemanja osnov plana IMF 1981—85.
5.	Način pisanja sprememb in dopolnitev SS o združevanju v SOZD in statuta SOZD.
5.1.	Besedilo, ki je pisano navadno (normalno), je glede na sedaj veljavni akt ostalo nespremenjeno.
5.2.	Besedilo, ki je pisano v krepkejšem (močnejšem tisku), pomeni spremembo oz. dopolnitev prejšnjega (dosedanjega) besedila (če je močnejše tiskana samo ena ali več besed pomeni, da je spremenjena samo ta.
5.3.	V primerih, ko je močneje (5.2.) tiskan cel člen ali odstavek, gre bodisi za člen, ki je obstajal že doslej, pa se tekstualno glasi povsem drugače, ali pa za povsem nov člen, katerega doslej sploh ni bilo. Za katero od teh možnosti gre, je za vse pomembnejše spremembe oz. dopolnitve razvidno iz točke 3.
5.4.	Pri objavi osnutka sprememb in dopolnitev smo imeli dve možnosti: da jih objavimo poleg obstoječega akta kot celoto za sebe ali pa tako, kot bi akt glasil, če bi bile že sprejete — čistopis. Odločili smo se za drugo varianto, ker menimo, da je preglednejša tako z gledišča akta kot celote, kot samih sprememb, vključenih v prvotni tekst. ’
5.5.	Številke členov teko seveda ob upoštevanih spremembah in dopolnitvah. Pri številkah nismo v oklepajih navajali prejšnje (dosedanje) številke člena, saj je izpuščenih le nekaj členov, pa tudi sicer se da zlahka ugotoviti razliko med prejšnjim (dosedanjim) in novim besedilom.
6.	Aktivnosti
Pozivamo vse delavce, da se čim aktivnejše vključijo v javno obravnavo osnutka (4.2.3.). Njihova aktivnost bo v veliki meri odvisna tudi od organizirane javne obravnave: organi upravljanja, DPO (posebej sindikat), strokovne službe v TOZD. Isto velja za poprejšnjo obravnavo na (delnih) zborih (4.2.5.), kjer bo že jasno, katere pripombe so bile upoštevane in katere ne in kako naj bi izgledalo besedilo, o katerem bo razpisan referendum.
Posebej pa naj celoten postopek spremljajo delegati v skupščini SOZD, strokovne službe in pa delavci, ki bodo imenovani v usklajevalno komisijo (4.2.2., 4.2.4.).
V kolikor bodo določbe aktov, ki so objavljeni v tej številki 1MP Glasnika, sprejete v taki vsebini, kot jo bomo želeli in če jo bomo pripravljeni dosledno uresničevati, se nam za družbenoekonomski, samoupravni, tehnični, materialni — skratka celoten — razvoj SOZD IMP ni treba bati.
ALEŠ ČERIN, dipl. iur.
TEMELJNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV
OSNUTEK
Na podlagi 586. člena in v smislu 80. in 88. člena, 2. odstavka 120. člena, 123. člena ter 2. odstavka 124. člena zakona o združenem delu, kakor tuoi skladno z
22.,	23., 24. in 25. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP, delavci v temeljnih organizacijah, združenih v SOZD IMP po opravljeni poprejšnji obravnavi, sprejmemo naslednji
TEMELJNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Glede na družbeni značaj ustvarjenega in pridobljenega dohodka in z namenom, da bi dosegli:
— čim hitrejšo in večjo učinkovitost sredstev družbene reprodukcije v vseh njenih pojavnih oblikah, kar se odraža v povečanju dohodka
—	optimalen in skladen ekonomski razvoj vseh TOZD tako glede dejavnosti, prostorske razporeditve in časovnega zaporedja
—	socialno varnost in solidarnost delavcev v združenem delu
delavci, združeni v temeljnih organizacijah soglašamo, da samoupravno združujemo denarna sredstva družbene reprodukcije.
2.	člen
Z združenimi denarnimi sredstvi bomo uresničevali cilje iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in jih bomo uporabljali za naslednje namene:
—	za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela
—	za tekoče poslovanje
—	za oblikovanje skupnih rezerv
—	za druge namene v vezi zadovoljevanja skupnih interesov.
3.	člen
Za zagotovitev naše neodtujljive pravice, da delavci, združeni v temeljnih organizacijah, razpolagamo z družbenimi sredstvi, bomo denarna sredstva združevali:
—	skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana IMP
—	na temelju razvojnega programa, samoupravnega razvojnega plana in operativnih planov
—	v naprej opredeljene namene
—	iz konkretiziranih virov
—	po skupno dogovorjenih načinih in pogojih
—	na načelih skupnega rizika in skupne odgovornosti za ustvarjene rezultate pri konkretnem združevanju sredstev.
4.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah smo soglasni, da bomo pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi bomo urejevali svoje medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti pri konkretnem združevanju sredstev, upoštevali načela, osnove in merila tega soorazuma.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZBOLJŠANJE IN RAZŠIRJANJE MATERIALNE OSNOVE DELA
1.	Združevanje sredstev
5.	člen
V cilju povečanja dohodka in uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter v interesu optimalnega in skladnega razvoja temeljnih organizacij in pridobivanja dopolnilnih sredstev iz zunanjih virov, bomo združevali sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.
6.	člen
Združena sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela bomo vlagali v osnovna in obratna sredstva za
— izgradnjo novih proizvodnih in storitvenih kapacitet v SFRJ
—	širjenje obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet v SFRJ
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini
—	ustvarjanje normalnih delovnih pogojev za delo delovnih skupnosti
—	izgradnjo, rekonstrukcijo in širjenje kapacitet za izobraževalni center
— izgradnjo, rekonstrukcijo in širjenje kapacitet za družbeno prehrano, samske domove in počitniške domove.
7.	člen
Za namene iz 6. člena alineje 1,2, 3,4 in 5 tega sporazuma bomo iz poslovnih sredstev združevali najmanj 30% neto akumulacije in nadminimalne (pospešene) amortizacije, vendar ne več kot je dopustno glede na veljavne predpise.
Alternativa: Osnova za združevanje se zniža za odplačila kreditov po sanacijskem programu.
Za namene iz 6. člena alineje 6 bomo iz sredstev skupne porabe združevali 10% sredstev, ki jih bomo razporejali v sklad skupne porabe po odbitku sredstev za stanovanjsko izgradnjo, obračunano po skupno dogovorjeni stopnji.
8.	člen
rDel dohodka, ki ga bomo dosegli kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu po odbitku davkov in prispevkov ter obveznih združevanj sredstev, bomo združevali za namene iz 6. člena tega sporazuma v višini 90 % tako ugotovljenih sredstev.
Dohodek kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu je smatrati predvsem dohodek , dosežen iz vezave denarnih sredstev pri poslih in delih, kjer bomo ugotavljali in razporejali skupni prihodek in če dobiček za več kot 50 % presega planirano stopnjo dobička.
9.	člen
Svoje skupne interese, cilje in naloge v razvoju bomo opredeljevali v samoupravnem sporazumu o osnovah piana IMP in kvantificirali v srednjeročnem planu in letnih planih IMP tako glede vrste naložb, višine potrebnih sredstev in vrstnega reda.
10.	člen
Glede na omejenost razpoložljivih sredstev bomo pri določanju prioritete naložb iz družbenih sredstev za namen iz 6. člena tega sporazuma (razen za ustvarjanje normalnih pogojev za delo delovnih skupnosti) upoštevali naslednje kriterije:
1.	prispevek k skupnemu razvoju IMP (reprodukcijska povezanost)
2.	prispevek k znižanju zunanjetrgovinskega pri-, manjkljaja (zmanjšanje potrebe po uvozu ali boljša možnost za izvoz)
3.	dohodek na delavca in na vložena sredstva
4.	akumulacija na delavca in na vložena sredstva
5.	stopnjo izkoriščenosti obstoječih kapacitet te-
meljne organizacije v katero se vlagajo združena sredstva	t
6.	stopnjo doseženega razvoja temeljne organizacije, v katero se vlagajo združena sredstva
7.	višina udeležbe združenih sredstev temeljnih organizacij izven našega poslovnega sistema (najmanj 10%)
8.	višina lastne udeležbe (skupen razvoj najmanj 10%, v ostalih primerih najmanj 20%)
9.	višina udeležbe bančnih virov za industrijske temeljne organizacije (do 50%) in za storitve temeljne organizacije (do 30 %)
11.	člen
Denarna sredstva bomo združevali preko interne banke in po vnaprej opredeljeni dinamiki glede na predvideno angažiranje teh sredstev.
12.	člen
Temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v korist katerih naj se uporabijo združena sredstva, podajo najkasneje do konca koledarskega leta zahtevek na interno banko o višini potrebnih naložb iz združenih sredstev skupaj z elaboratom. V samem elaboratu ali k elaboratu mora biti podana izčrpna utemeljitev po L, 2.,
5.	in 6. točki, izračun pokazateljev po 3. in 4. točki ter finančno konstrukcijo po 7., 8. in 9. točki 10. člena sporazuma.
13.	člen
Interna banka obravnava zahtevke na svojih organih samoupravljanja. Sklep o višini združenih sredstev, ki se angažirajo za posamezno naložbo, mora biti sprejet soglasno na zboru banke v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah plana IMP, srednjeročnih in letnih planov ter sklepov skupščine SOZD IMP.
2.	Skupne osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka
14.	člen
Združevanje sredstev je praviloma vračljivo s pravico nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, razen v primerih:
—	če se delavci z osebnim izjavljanjem (referendumom) odpovedo pravici do vrnitve združenih sredsstev oziroma pravici do nadomestila z združenimi sredstvi (prenos sredstev),
—	ki so bila vložena za ostvaritev delovnih pogojev za delovne skupnosti ki ostanejo združena, dokler delovna skupnost opravlja dela in naloge v obsegu ki je bilo dogovorjeno ob združevanju. Nata sredstva se nadomestilo za uporabo združenih sredstev ne obračunava,
—	ki so bila vložena za izgradnjo novih kapacitet ter rekonstrukcijo in razširitev obstoječih kapacitet za družbeno prehrano, samske domove, izobraževalni center in počitniške domove. Na ta sredstva se nadomestilo za uporabo združenih sredstev ne obračunava.
15.	člen
Združena sredstva, vložena v osnovna sredstva, bomo revalorizirali v skladu z zakonskimi predpisi (Zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev), in jih bomo praviloma vračali v revalorizirani višini, razen v primerih, ko se bomo posebej sporazumeli, da se ne vračajo v revalorizirani višini oziroma smo se odpovedali pravici do vrnitve.
16.	člen
Pri vračanju združenih sredstev, za katere se bomo sporazumeli, da se vračajo, bomo upoštevali naslednje maksimalne dobe vračanja:
—	naložbe v gradbene objekte najdalj v 15 letih, opremo najdalj v 5 letih
—	naložbe v trajna obratna sredstva najdalj v 5 letih.
17.	člen
Na osnovi združevanja sredstev bomo uveljavljali udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku najdalj za dobo, v kateri bodo sredstva združena oz. bi bila združena po 14. členu, če smo se odpovedali vračilu sredstev, ne pa tudi pravici nadomestila za gospodarjenja z združenimi sredstvi.
18.	člen
Skupni dohodek bomo ugotavljali tako, da bomo od celotnega prihodka, ki ga je ustvarila temeljna organizacija — uporabnica združenih sredstev, pokrivali materialne stroške in amortizacijo, obračunano po zakonu predpisanih stopnjah. V konkretnih sporazumih je treba opredeliti standarde materialnih stroškov (stroške porabljenih surovin in materiala, porabljene energije, transportnih storitev, storitev za vzdrževanje delovnih sredstev, odpisov drobnega inventarja, reklame in propagande, reprezentance drugih proizvodnih storitev in drugega materiala in druge stroške, ki imajo značaj osebnih prejemkov) in optimalen dohodek, ki ga je treba ustvariti na delavca v pogojih združenih sredstev.
19.	člen
Skupni dohodek bomo razporejali:
—	na temeljno organizacijo, ki je pri svojem poslovanju uporabljala združena sredstva, in sicer v razmerju s prispevkom, ki so ga v njej združeni delavci dali pri ustvarjanju skupnega dohodka s svojim tekočim (živim) delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem združenih sredstev razširjene reprodukcije (minulo delo)
—	na temeljne organizacije, ki so združile sredstva in sicer v razmerju s prispevkom, ki so jih pri njih združeni
delavci dali pri ustvarjanju skupnega dohodka z upravljanjem in gospodarjenjem združenih sredstev razširjene reprodukcije (minulo delo).
20.	člen
Del skupnega dohodka, ki se razporedi v korist temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva na osnovi prispevka tekočega dela, bomo ugotovili na osnovi dogovorjenih standardov o potrebni količini dela in v skladu z osnovami in merili za razdelitev sredstev za osebne dohodke in omejeno skupno porabo po samoupravnem sporazumu ter odvisno od uspešnosti gospodarjenja z združenimi sredstvi (osebni dohodki in skupna poraba v odnosu na skupni dohodek, dosežen z združevanjem dela in sredstev).
K delu skupnega dohodka, ki se razporedi v korist temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva na osnovi prispevka tekočega dela v smislu prejšnjega odstavka, bomo prištevali davke in prispevke in druge izdatke, ki jih plačuje temeljna organizacija, ki uporablja združena sredstva (glej 110. člen Zakona o združenem delu oziroma 47. člen Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka) kakor tudi plačane obresti na prejete kredite.
V konkretnem sporazumu o združevanju sredstev bomo opredelili kolikšen del skupnega dohodka bomo kot rezultat tekočega (živega) dela razporedili v korist temeljne organizacije uporabnika združenih sredstev za razširitev materialne osnove (4. odstavek 82. člena Zakona o združenem delu).
Tako pri skupnem dohodku kot rezultat uporabe združenih sredstev (minulega dela) ugotovimo, da od skupnega dohodka odštejemo razporejena sredstva po
1.,	2. in 3. odstavku tega člena. Tako ugotovljen del skupnega dohodka bomo razporedili med vse upravičence (temeljne organizacije, ki združujejo sredstva) v razmerju poprečno združenih sredstev v letu, za katero rzaporejamo skupni dohodek. Kot poprečno združena sredstva se pri temeljni organizaciji uporabniki združenih sredstev upoštevajo tudi sredstva iz naslova dolgoročnih kreditov.
21.	člen
Udeležba temeljnih organizacij, ki združujejo sredstva v temeljni organizaciji, ki uporablja ta sredstva, predstavlja praviloma nadomestilo za uporabljena združena sredstva. Nadomestilo pa ne more presegati zneska 150 % rednih obresti, računano na poprečno združena sredstva in upoštevaje najvišjo veljavno obrestno meri (po kumulativnem izračunu).
22.	člen
Združena sredstva se vračajo iz sredstev amortizacije, obračunane po internih stopnjah, iz sredstev neto razporejenega poslovnega sklada in drugih sredstev, s katerimi razpolaga temeljna organizacija — uporabnica združenih sredstev.
23.	člen
Razporejanje skupnega dohodka se opravi začasno po periodičnih obračunih in dokončno po zaključnem računu.
24.	člen
S konkretnim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev je možno predvideti skupni organ ki se oblikuje na načelih delegatskega sistema. Skupni organ se obvezno oblikuje, če je predračunska vrednost naložbe višja od 50,000.000 din in je udeležba TOZD združevalk najmanj 10 % naložbe.
25.	člen
Poseben samoupravni sporazum se sklene za realizacijo vsakega investicijskega programa, ki je vezan na združevanje sredstev in sev njem ugotovi višina združenih sredstev ter uredi vsa vprašanja iz 81. člena Zakona o združenem delu ter upošteva načelo tega sporazuma.
26.	člen
TOZD, ki združujejo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v samoupravnem sporazumu, ki ureja to združevanje sredstev, opredelijo rizik iz takega združevanja na naslednjih načelih:
—	združevalke sredstev nosijo rizik iz združevanja v sorazmerju z vloženimi sredstvi
—	združevalke sredstev nosijo skupen rizik samo v primeru, če se združena sredstva v temeljni organizaciji — uporabnici združenih sredstev — uporabljajo skladno z dogovorjenim namenom
—	združevalke sredstev nosijo le rizik, ki nastane na podlagi združevanja sredstev, ne pa tekočega poslovanja temeljne organizacije — uporabnice združenih sredstev, ki so povezane s tem združevanjem.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA TEKOČE POSLOVANJE
1.	Združevanje tekočih presežkov prilivov nad odlivi denarnih sredstev
27.	člen
V cilju optimalnega koriščenja družbenih sredstev in realizacije skupnih interesov v procesu reprodukcije bomo združevali tekoče presežke prilivov nad odlivi denarnih sredstev bodisi kot depozit na vpogled, kot vezan depozit ali depozit za nedoločen čas z odpovednim rokom (odvisno od kvalitete presežka prilivov nad odlivi sredstev). Sredstva bomo združevali pri interni banki IMP. Kot združena sredstva se smatrajo tudi najeti krediti za obratna sredstva v imenu in za račun interne banke IMP.
28.	člen
Poleg presežka denarnih sredstev na žiro računih temeljne organizacije pri SDK v smislu 27. člena tega sporazuma bomo združevali pri interni banki IMP tudi presežek prejetih menic in drugih vrednostnih papirjev pod pogojem, da nam interna banka IMP na dan dospelosti menice oziorma drugega vrednostnega papirja zagotovi prenos denarnih sredstev v nominalni višini na naš žiro račun.
29.	člen
Interna banka IMP obrestuje združena sredstva po 27. in 28. členu sporazuma po obrestnih merah na osnovi splošnega akta, ki ga sprejme zbor banke (delegati vseh temeljnih organizacij — ustanoviteljic interne banke). Višina obrestnih mer je odvisna od kvalitete združenih sredstev.
*	30. člen
Temeljne organizacije s področja iste organizacijske enote SDK lahko sklenejo posebni sporazum, da združujejo ves priliv sredstev, ki ga prejmejo na svoj žiro račun, razen dela, ki je potreben za plačevanje obveznosti iz dohodka (pogodbene in zakonske obveznosti iz dohodka, osebni dohodki itd.) interna banka IMP pa za te temeljne organizacije plačuje vse obveznosti do poslovnih partnerjev (dobaviteljev) v okviru združenih sredstev.
31.	člen
Interna banka IMP je dolžna, da iz združenih sredstev po čl. 2.7., 28. in 30. tega sporazuma zagotavlja temeljnim organizacijam kratkoročne kredite oziroma od njih kupuje menice, pri čemer mora zagotoviti likvidnost združenih sredstev. Pri zagotavljanju kratkoročnih kreditov oziroma odkupu menic imajo prednost tiste temeljne organizacije katerih angažiranost v obratnih sredstvih je v skladu z izvrševanjem plana celotnega prihodka in dohodka.
32.	člen
V kolikor obstaja presežek združenih sredstev nad potrebami temeljnih organizacij po 31. členu tega sporazuma, lahko interna banka odkupuje menice nečlanov interne banke oziroma veže sredstva pri poslovnih bankah ali drugih internih bankah, s katerimi sklene dogovor, ki ga potrdi zbor interne banke (alternativa: poslovni odbor interne banke).
33.	člen
Obrestne mere za kratkoročne kredite oziroma odkup menic iz združenih sredstev sprejema zbor interne banke IMP.
2.	Združevanje deviz in deviznih pravic
34.	člen
Zaradi tehnološke in poslovne povezanosti, vzajemne odvisnosti in solidarne oziroma subsidiarne odgovornosti smo temeljne organizacije soglasne, da združujemo devizne pravice in devizna sredstva.
35.	člen
Devizne pravice in devizna sredstva bomo združevali tako kot bomo to združevanje opredelili in ’• vantificirali v srednjeročnem oziroma letnem planu. Pri toriščenju deviznih sredstev in deviznih pravic ima prioriteto temeljna organizacija, ki jih je ustvarila.
■	36. člen
Za stimulacijo temeljnih organizacij s presežkom deviznih pravic in deviznih sredstev, ki iih odstopajo v ko-
riščenje temeljnim organizacijam s primanjkljajem de- — za namene iz alineje 4 in 5 pa za dobo od 1 do 3 viznih pravic in deviznih sredstev, se bomo pri vsakolet- mesecev po obrestni meri, ki jo sprejme zbor interne nem planu dogovorili za višino stimulacije. Poračun sti-	banke IMP za kratkoročne kredite,
mulacije se opravi mesečno v okviru interne banke IMP.
Plačilo stimulacije se zavaruje s podpisano bianco me-	45. člen
nico in odstopne izjave.	Združevanje in plasiranje rezervnih sredstev opravlja
interna banka IMP.
37. člen	Prejete obresti za plasirana sredstva rezervnega
Začasno prosta namenska devizna sredstva (devizna sklada se razdele temeljnim organizacijam v razmerju sredstva iz naslova investicijske dejavnosti v tujini, do- združenih sredstev v 15 dneh po koncu trimesečja, kler delo ni zaključeno) se združujejo v interni banki.
Interna banka jih kratkoročno veže oziroma iz njih daje	46. člen
kratkoročne kredite za zaključke pri investicijskih delih Sklad skupnih rezerv upravljajo delavci temeljnih or-v tujini kjer je začasen primanjkljaj deviznih sredstev, ganizacij prek svojih delegatov, in sicer:
Kratkoročne kredite daje po isti obrestni meri kot je — za namene iz alineje 1, 2, 3 in 6 člena 42 prek možno vezati prosta devizna sredstva pri poslovnih ban- zbora interne banke IMP
kah, če obstaja možnost kreditiranja iz prostih namen- — za namene iz alineje 4 in 5 člena 42 prek poslov-skih deviznih sredstev.	nega odbora interne banke IMP.
3.	Združevanje sposobnosti za dajanje avalov in garancij
38.	člen
-V cilju cenenega in ekspeditivnega dajanja avalov na menice in garancije, bomo temeljne organizacije združevale 15 % svoje sposobnosti za dajanje avalov in garancij po ustreznih predpisih. Združevanje se izvrši v korist Interne banke IMP.
47.	člen
Vplačilo rezervnih sredstev ki se združujejo na osnovi razporeditve po zaključnem računu v smislu 41. člena izvrši temeljna organizacija v roku 1 meseca po predložitvi zaključnega računa.
V.	ZDRUŽEVANJE ZA DRUGE NAMENE V ZVEZI ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH INTERESOV
39.	člen
Delež sposobnosti za dajanje avalov in garancij, ki ga združujemo, opravljamo na osnovi generlanega pooblastila za dobo, za katero se po predpisih ugotavlja sposobnost za dajanje avalov in garancij. Individualne garancije in avale v okviru združenih sredstev odobravajo organi interne banke IMP.
48.	člen
Temeljne organizacije se lahko dogovorijo, da bodo prek interne banke združevale sredstva za dajanje blagovnih kreditov zlasti v primerih, ko na istem poslu sodeluje več temeljnih organizacij oziroma v primeru ugotavljanja skupnega prihodka.
40.	člen
Koristniki danih avalov in garancij so predvsem temeljne organizacije — združevalke sposobnosti in organizacije združenega dela izven poslovnega sistema IMP, katerih boniteto preverjajo organi interne banke.
Eventualne škode, ki bi nastale iz danega avala ali garancije, nosijo vse temeljne organizacije v razmerju združene sposobnosti.
IV.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SKLADA SOZ IMP
49.	člen
Temeljne organizacije, ki se povezujejo v skupnosti temeljnih organizacij(združujejo denarna sredstva poslovnega sklada za raziskave in razvoj, o čemer sklenejo poseben sporazum o združevanju.
50.	člen
Temeljne organizacije z letnim planom združujejo sredstva skupne porabe za razne pomoči, za plačilo prispevkov za društvene in humanitarne namene, za katere obstaja skupen interes vseh. Združevanje se izvrši iz namenskih sredstev prek interne banke IMP po sprejetju zaključnega računa.
41.	ČLEN
Z namenom, da zagotovimo materialno osnovo za realizacijo solidarnosti in socialne varnosti delavcev v SOZD IMP, temeljne organizacije združujemo 30 % svojih sredstev rezervnega sklada v rezervni sklad SOZD IMP.
42.	člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP služijo za:
—	pokrivanje izgub temeljnih organizacij
—	pokrivanje izdatkov za prekvalifikacijo in zaposlovanje, če v temeljni organizaciji preneha potreba po delu določenemu številu delavcev
—	ko temeljna organizacija zaide v izjemne gospodarske težave ali, če se v njej izvajajo ukrepi za njeno sanacijo
—	zavarovanje likvidnosti temeljnih organizacij
—	začasno izplačilo akontacij osebnih dohodkov delavcev temeljnih organizacij
—	pokrivanje škod, ki so posledica elementarnih nezgod.
43.	člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se koristijo v korist temeljnih organizacij za namene iz alineje 1, 2, 3, 6 prejšnjega člena, če sredstva rezervnih skladov, temeljnih organizacij, ki so združene v delovno organizacijo ne zadoščajo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD IMP.
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se koristijo praviloma z obvezo vračanja, razen za pokrivanje škod, ki so posledica elementarnih nezgod in ki jih ni pokrila Zavarovalna skupnost.
51.	člen
Akcije, ki jih organizira sindikalna organizacija skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in so skupen interes vseh (zimske in letne športne igre, ter druge kulturne in športne dejavnosti ter podobno) združujejo temeljne organizacije iz svojih sredstev sklada skupne porabe v razmerju števila zaposlenih v preteklem letu. Združevanje se izvrši v roku 2 mesecev po sprejetju zaključnega računa prek interne banke IMP.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Stanje združenih poslovnih sredstev na dan 31. 12. 1979 v interni banki znaša:
za TOZD	din
Skupaj	din
Zgoraj navedena združena sredstva so angažirana v dolgoročnih kreditih temeljnim organizacijam in v finančnih naložbah.
Gornja sredstva se vračajo.
53.	člen
Združitev rezervnih sredstev v rezervni sklad SOZD glede na stanje rezervnega sklada temeljnih organizacij po stanju 31. 12. 1979 (po razporeditvi dela dohodka v rezervni sklad temeljne organizacije za leto 1979) izvedejo temeljne organizacije, in sicer 50 % v roku 90 dni, ostalih 50 % pa v roku 90 dni po predložitvi ZR za leto 1979.
44. člen	54. člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se plasirajo v Ta sporazum je veljaven, ko ga na referendumu obliki kreditov:	sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije,
— za namene iz alineje 1, 2, in 3 v obliki dolgoročnih združene v SOZD IMP in ga podpišejo pooblaščeni kreditov zn-največ 5 let po t% obrestni meri	predstavniki temeljnih organizacij
SHEMA RAZPOREJANJA SKUPNEGA DOHODKA V POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
Za TOZD, ki posluje z združenimi sredstvi
1.	Celotni prihodek iz dejavnosti TOZD
2.	Materialni stroški in amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah
3.	Skupni dohodek (zap. št. 1—2)
4.	Obresti na prejete kredite
5.	Udeležba na skupnem dohodku za TOZD ki združujejo sredstva (nadomestilo z združenimi sredstvi).
6.	Celotni dohodek TOZD (zap. št. 3—4—5)	/
7.	Davki, prispevki in drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD
7.1.	Davki in prispevki, odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.2.	Davki in prispevki, ki niso odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.3.	Drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD (vključno amortizacijo, ki presega znesek po zakonu predpisanih stopnjah)
8.	Čisti dohodek (zap. št. 6.—7.)
8.1.	za osebne dohodke
8.2.	za sklad skupne porabe
8.3.	za bruto poslovni sklad (vključno združevanje sredstev)
žeVanjas
8.4.	za bruto rezervni sklad (vključno združevanje^ za republiške in občinske skupne rezervjij
Za TOZD, ki združujejo sredstva
1.	Celotni prihodek iz dejavnosti TQZD
2.	Materialni stroški in amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah
3.	Dohodek (zap. št. 1-^.2)
4.	Obresti na prejetedcredite
5.	Udeležba na skupnem dohodku v TOZD, ki poslujejo z združenimi sredstvi (nadomestilo z združenimi sredstvi)
6.	Celotni dohodek TOZD (zap. št. 3—4 + 5)
7.	Davki, prispevki in drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD
7.1.	Davki in prispevki, odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.2.	Davki in prispevki, ki niso odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.3.	Drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD (vključno amortizacijo, ki presega znesek po zakonu predpisanih stopnjah)
8. Čisti dohodek (zap. št. 6—7)
8.1.	za osebne dohodke
8.2.	za sklad skupne porabe
8.3.	za bruto poslovni sklad (vključno združevanje sredstev)
8.4.	za bruto rezervni sklad (vključno združevanje za republiške in občinske skupne rezerve)
OPOMBA K SHEMI RAZPOREJANJA SKUPNEGA DOHODKA V POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
1. Viri za vračanje združenih sredstev TOZD, ki posluje z združenimi sredstvi:
—	amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah (del. zap. št. 2)
—	amortizacija ki presega znesek obračunan po zakonu predpisanih stopnjah (del. zap. št. 7.3.)
—	za neto poslovni sklad (del zap. št. 8.3 in sicer bruto znesek, zmanjšan za razna združevanja sredstev in povečan za vračilo združenih sredstev)
—	odplačilo dolgoročnih posojil
PRIPOMBE NA 2. OSNUTEK Temeljnega samoupravnega sporazuma
o združevanju sredstev
Pripombe DPD — TOZD-OV
DPO-TOZD-OV, so preučile osnutek Temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev in ugotovile, da prvi del sporazuma ni v skladu z zakonom o združenem delu, ker ne upošteva v naprej postavljenih, z elaborati opremljenih ciljev združevanja.
Predlaga spremembe naslednjih členov oziroma pojasnila:
7.	člen
Za namen iz 6. čl. tega sporazuma bomo za vsak primer posebej iz poslovnih sredstev združevali sredstva, v višini in na način, ki ga zahteva posamezni primer.
8.	člen
se v celoti črta, ker:
—	deluje destimulativno za TOZD
—	ni še ugotovljeno, kaj je to, rezultat izjemnih ugodnosti
—	ne upošteva doseženih objektivnih izgub.
11. člen
Denarna sredstva bomo združevali prek IB za posamezne dogovorjene primere.
13. člen
Interna banka obravnava zahtevke na svojih organih samoupravljanja. Predlog o višini združenih sredstev, ki se organizirajo za posamezno naložbo, mora posredovati TOZD, ki se nadalje odločajo o sovlaganju, v skladu s sporazumi.	/
17. člen
Podrobno pojasnilo-— primer. .
21. člen
Katere udeležbe— pojasnilo.
2.	Pripombe DO PMI, Maribor
—	30 % neto poslovnega sklada in pospešena amortizacija
Politični aktiv ugotavlja:
—	predlagani procenti za združevanje so previsoki,
—	osnova za združevanje ni najprimernejša zato predlaga, da bi osnova za združevanje bil obstoječi poslovni sklad zmanjšan za plasmaje (podobno kot pri posojilu za nerazvite), ker bi s tem eliminirali pozitivne oziroma negativne efekte poslovanja TOZD v tekočem
letu. S takim načinom združevanja bi bil uveljavljen princip, da ekonomsko močnejši TOZD tudi več združujejo.
Politični aktiv je sprejel stališče, da je glede na trenutni položaj TOZD možno združevati do 2 % od predlagane osnove. Mnenje političnega aktiva je, da združevanje ne more biti avtomatsko, da predvidena dinamika združevanja po zaključnem računu ni primerna in da delegati Interne banke ne morejo v imenu TOZD kanalizirati združenih sredstev. Politični aktiv smatra, da je združevanje sredstev v Interno banko smotrno in potrebno, vendar morajo imeti TOZD neposreden vpliv pri odločanju o uporabniku združenih sredstev. Zato predlaga, da se TOZD predložijo letno najmanj trije investicijski programi, za katere je potrebno združevati sredstva, TOZD pa se bodo odločili za kateri program bodo združevali sredstva. S tem bi bilo zagotovljeno samoupravno odločanje TOZD o združevanju sredstev.
—	30 % sredstev rezerv.
Politični aktiv je mnenja, daje procent za združevanje tudi tu previsok, glede na to, da se sredstva bruto rezervnega sklada združujejo tudi na nivoju republike in občine. Če bi poleg tega združevali še 30 % teh sredstev v Interno banko.bi TOZD imeli veliko manj možnosti samostojno reševati tekoče probleme. Predlagamo, da bi se v Interno banko združevalo 10 % sredstev rezerv.
—	10 % sredstev sklada skupne porabe.
Politični aktiv je zavzel stališče, da glede na dislociranost TOZD v SOZD IMP, predlagani način združevanja sredstev v sklad skupne porabe ni sprejemljiv. Prav tako pa tudi avtomatizem pri združevanju.
Takega načina združevanja ne zanika, vendar naj bi se sredstva združevala ob konkretnih akcijah in po dogo-
3.	Pripombe DO EMOND TOZD ELEKTROMON-TAŽA
1.
6.	člen:
zadnji dve alineji opredeliti in določiti merila zanj.
7.	člen:
—	združevati najmanj 20 % netoakumulacije
—	alternativa naj se v celoti črta
—	tretji odstavek naj se dopolni in uskladi na kapacitete, ki bi jih pridobili.
8.	člen:
naj se v celoti črta.
Odgovornost za uspeh in neuspeh je vezana na TOZD.
Poslovni uspeh je sestavljen oz. dosežen prek grste delovnih nalogov(na katerih dosežemo različne stopnje učinka t. j. finančnega uspeha.
4.
13. člen:
Način odločanja,koliko sredstev in kako naj se ta sredstva plasirajo,mora biti drugače opredeljen.
Poslovni sistem IMP ne omogoča vsem TOZD vzpostavitve dohodkovnih odnosov na podlagi tehnološke povezanosti zato predlagamo:
1.	Vsa sredstva naj se združujejo v IB kot anonimni depozit pod določenimi pogoji %
2.	V primeru ko gre za vzpostavitev sovlagateljskih odnosov poda IB predlog DS TOZD o sovlaganju in nato po predhodnem soglasju DS TOZD odobri plasma sredstev.
5.
22. člen:
Potrebno je napraviti vrstni red vračanja sredstev iz netorazporejenega poslovnega sklada.
6.
22. člen:
Definirati tudi delo in ne samo sredstva, riziko za živo delo.
7.	‘
33. člen:
Dopolniti »po predhodnem soglasju TOZD«. Višina obrestnih mer se določi z letnim načrtom IB.
8.
36.	člen:
Dopolniti, da se višina stimulacije določi po predhodnem soglasju TOZD.
9.	Opredeliti način odstopa prostih deviznih sredstev koristnikom.
10.	Potrebno je opredeliti pristojni organ za reševanje sporov.
4.	Pripombe DO IKO
Sčoročamo vam, da smo v naši delovni organizaciji, v kateri sestavi so organizirane temeljne organizacije:
—	TRATA — Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur,
—	ITAK — Industrija termičnih aparatov in konstrukcij in
—	SKIP — Strojno kovinska industrijska proizvodnja
zaključili poprejšnjo obravnavo o osnutku temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev SOZD IMP in so bile v razpravi predlagane naslednje dopolnitve:
—	da se pod poglavjem: združevanje deviz in deviznih pravic 36. člen konkretneje določi v procentu višina
stimulacije izvoza,
—	potrebno bi bilo pojasniti, kako je z združevanjem sredstev temeljne organizacije, ki je nosilec investicij,
—	za V. poglavjem naj se vnese novo poglavje o knjigovodstvu združenih sredstev s tem, da se za opravljanje teh nalog pooblasti Interna banka,
—	v VI. poglavju opredelitijkdaj se naj začne ta sporazum uporabljati.
Drugih pripomb k temu sporazumu ni bilo, temveč je bilo v javni razpravi pozitivno ocenjeno, da se sporazum o združevanju sredstev na ravni SOZD IMP čimprej izoblikuje in sprejme.
Prav tako je bil v obravnavi osnutek samoupravni sporazum o združevanju sredstev na žiro računu pri SDK in v sami razpravi ni bilo podanih pripomb.
Mnenja smo, da ni nujno, da se ta sporazum sprejema na referendumu(kot je to predvideno v 7. členu.
5.	Pripombe DO KLIMAT
7.	člen
Potrebno je vgraditi določbo navedeno v alternativi z omejitvijo treh Tet po sprejetju sanacijskega programa.
10.	člen
Vrstni red prioritete naložb naj se spremeni tako, da postane
točka
3	= 1
4	= 2
5	= 3
1	= 4
2	= 6
ali pa se kot izhodišče postavijo alineje.
14. člčn
Postavlja se vprašanje zainteresiranosti za združevanje disclociranih TOZD, še posebno za naložbe navedene v tretji alineji.
50.	člen
Potrebno je dodati besedo, da se združujejo sredstva skupne porabe »nepovratno«.
51.	člen
Zadnji stavek tega člena naj se nadomesti z:
»Združevanje se vrši po predloženem letnem planu prek interne banke IMP«.
Predstavniki temeljnih organizacij podpirajo sprejetje temeljnega samoupravnega sporazuma O združevanju sredstev in se zavezujejo, da bodo v svojih sredinah nosilci pri postopku obravnave ter sprejemanju predloga,ki bo objavljen v IMP Glasniku.
6.	Pripombe DO LIVAR
Delavski sveti TOZD LSNL, HVA in LBK v DO LIVAR, so dne 16.4. 1979 obravnavah osnutek temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev SOZD IMP in sprejeli sklep, da se na osnutek omenjenega sporazuma dajo naslednje pripombe:
1.	Načeloma se temeljne organizacije v DO LIVAR zavzemajo za združevanje sredstev na ravni sestavljene organizacije, vendar je pred sprejemom tega sporazuma potrebno sprejeti srednjeročni plan naložb za dobo 5 let
za vse temeljne organizacije, po možnosti s prioritetno listo.
Sporazum naj bi določal tudi obliko sovlaganja glede na interes med delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami.
2.	Združevanje sredstev naj bi bilo v višini 20 % ne-toakumulacije, pospešena amortizacija pa naj se združuje v višini od 20 do 40 %.
3.	Sredstva skupne porabe naj bi združevali namensko in sicer le takrat, kadar bo vnaprej znan namen združevanja in kadar bo temeljna organizacija zainteresirana za združevanje.
4.	Sredstva rezervnega sklada se naj združujejo po dvojnih merilih in sicer za proizvodnjo 10 do 15 %, za montažno dejavriost pa naj bi se določil večji odstotek.
5.	(35. člen). Pri koriščenju deviznih sredstev in de-
viznih pravic je v sporazumu določeno, da ima temeljna organizacija prioriteto, če je te pravice in sredstva ustvarila.	r
Ta člen naj se spremeni v toliko, da ima temeljna organizacija, ki je devizna sredstva in pravice ustvarila, neodtuljivo pravico do teh sredstev.
b. (36. člen). V sporazumu je določeno, da se proračun stimulacije opravi mesečno v okviru interne banke IMP. Predlagamo, da se proračun stimulacije opravi mesečno direktno na žiro račun lastnika deviznih sredstev in deviznih pravic, zaradi boljše evidence
7.	Ta člen naj se dopolni s tem, da začasno prosta devizna sredstva (devizna sredstva proizvajalcev izdelkov za izvoz) TOZD odstopi drugim temeljnim organizacijam. V primeru, da deviznih pravic ne porabi, je dolžna v roku 14 dni o tem obvestiti temeljno organizacijo, ki je ustvarila presežek deviznih sredstev in pravic, ker se dogaja, da je temeljna organizacija oškodovana. Nekatere temeljne organizacije deviznih pravic ne izkoristijo in jih ne vračajo, niti ne odstopijo drugim.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER ČISTOPIS STATUTA SOZD IMP
OSNUTEK
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER ČISTOPIS STATUTA SOZD IMP
Na podlagi 385. in 611. člena ZZD in Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD smo delavci TOZD, združenih v SOZD IMP, sprejeli naslednji
STATUT
sestavljene organizacije združenega dela IMP Ljubljana
I.	UVODNE DOLOČBE
L člen
S tem statutom delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah v sestavi SOZD IMP na podlagi in v skladu s Samoupravnim sporazumom o združitvi v dostavljeno organizacijo, podrobneje določamo položaj in organizacijo sestavljene organizacije, skupno delo in poslovanje združenih delovnih organizacij, odločanje o skupnih zadevah ter medsebojna razmerja združenih delovnih organizacij v SOZD IMP.
2.	člen
S tem statutom delavci urejamo:
—	statusne določbe
—	zastopanje in predstavljanje
—	organe upravljanja in druge organe SOZD
—	delovno skupnost SOZD
—	obveščanje
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov
—	notranjo arbitražo
—	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	prehodne in končne določbe
3.	člen
Uporaba tega statuta je obvezna za vše združene delovne organizacije, njihove delovne skupnosti in organe,
kakor čtudi za delovni skupnosti SOZD in skupne organe združenih delovnih organizacij.
Določbe tega statuta se uporabljajo in tolmačijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela IMP.
II.	STATUSNE DOLOČBE
4.	člen
Firma sestavljene organizacije združenega dela je IMP —- Industrijsko montažno podjetje, n.sol.o.
Skrajšana firma sestavljene organizacije glasi: IMP n.sol.o. Ljubljana, Titova 37.
5.	člen
SOZD ima zaščitni znak, sestavljen iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Zaščitni znak se uporablja skupaj s firmo SOZD, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka.
Zaščitni znak je registriran kot blagovna znamka pri Upravi za patente pod št. 16328-Z-35.64.
Vse TOZD in delovne skupnosti v sestavi SOZD se obvezujemo, da bomo na dopisih, žigih in ostali poslovni dokumentaciji vedno uporabljali zaščitni znak IMP.
Uporabo zaščitnega znaka kot blagovne ali storitvene znamke ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme delavski svet SOZD.
6.	člen
Temeljne organizacije in delovne skupnosti v sestavi SOZD IMP bomo pri vseh napisih (zgradbe, lokali), opremi in vozilih, reklamah, publikacijah, razstavah in sejmih ter drugod, kjer nastopa element zunanje estetike, uporabljale zaščitni znak iz prejšnjega člena tega statuta.
7.	člen
Sedež SOZD je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana-Bežigrad.
8.	člen
O spremembi firme in sedeža SOZD odloča delavski
svet SOZD soglasno.
9.	člen
Glavne dejavnosti SOZD so:
—	inženiring:	110404
organizacija, vodenje kompleksnih poslov (investicijski inženiring), izvajalski in prodajni inženiring iz vseh glavnih in stranskih dejavnosti TOZD v sestavi SOZD
—	zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi: 070320 izvoz, uvoz, izvajanje investicijskih del v tujini, opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini, dolgoročna proizvodna kooperacija
in poslovno-tehnično sodelovanje s tujimi firmami, zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijskih skladišč, pridobivanje in odstopanje materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine).
—	ekonomske, organizacijske in tehnološke
storitve—Consulting	110620
10. člen
Stranske dejavnosti SOZD so:
—	interna banka	110102
—	knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110903
—	delavski, otroški in mladinski počitniški
domovi	080113
—	raziskovalne razvojne storitve v gospodarskih
dejavnostih	110611
Vse stranske dejavnosti SOZD se vpišejo v sodni register.
III.	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
11.	člen
SOZD zastopa in predstavlja generalni direktor. Generalni direktor ie pooblaščen, da sklepa vse
SEPTEMBER 1979
pravne posle v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD, vendar s predhodnim ali naknadnim soglasjem pristojnega organa upravljanja sodelujočih TOZD oziroma DO, kadar gre:
—	za inženiring posle v smislu 11. člena SS o združitvi v SOZD IMP in vrednost posameznega posla presega znesek 100 milijonov din
—	za inženiring posle doma ali v tujini iz 11. člena SS o združitvi v SOZD IMP ne glede na vrednost, če le-ti trajajo dalj kot 2 leti
—	za pridobitev ali odstop materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine: patent, licenca, knowhow, tehnična dokumentacija...)
—	za dolgoročno proizvodno kooperacijo ali poslovno tehnično sodelovanje s tujimi firmami.
O soglasju v smislu prejšnjega odstavka tega člena mora organ upravljanja TOZD oziroma DO odločati praviloma v roku 30 dni po sklenitvi pravnega posla.
12.	člen
Pravne posle in opravila v zvezi z ustanavljanjem podjetij, stalnih poslovnih enot in delovnih enot v tujini, vlaganjem finančnih in drugih sredstev v tuja podjetja in
drugimi oblikami opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini, ter pravne posle in opravila v zvezi z vlaganjem sredstev tujih oseb v TOZD v sestavi SOZD sklepa in podpisuje generalni direktor SOZD le po predhodnem soglasju organov upravljanja tiste TOZD oziroma DO, ki združujejo sredstva za poslovanje navedenih organizacij oziroma v katero tuja oseba vlaga sredstva.
13.	člen
V primeru odsotnosti generalnega direktorja opravlja njegove naloge, pravice in pristojnosti njegov namestnik v okviru pooblastil iz SS o združitvi v SOZD IMP in tega statuta.
14.	člen
Poleg generalnega direktorja zastopata SOZD tudi njegova pomočnika in sicer:
—	pomočnik za program in razvoj s področja razvojno organizacijskih del in elektronske obdelave podatkov
—	pomočnik za pravno samoupravno področje za pravno zastopanje in dejavnost počitniških domov.
Pomočnika podpisujeta listine vsak za svoje delovno področje.
15.	člen
Pred organi DPS in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti predstavlja SOZD poleg generalnega direktorja tudi predsednik delavskega sveta SOZD.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI SOZD
A.	Delavski svet SOZD
16.	člen
Organ upravljanja SOZD je delavski svet.
Delavski svet SOZD sestavljajo po en delegat iz vsake TOZD in delovne skupnosti v sestavi SOZD. Vsak delegat ima namestnika, ki ga nadomešča ob njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti z enakimi pravicami in obveznostmi.
Varianta za II. odstavek 16. člena:
Delavski svet SOZD sestavljajo delegati delavcev TOZD in delovni skupnosti v sestavi SOZD IMP, neposredno izvoljeni na naslednji način:
—	na vsakih 250 delavcev se voli en delegat,
—	delavci vseh TOZD in delovne skupnosti v okviru delovne organizacije imajo skupno najmanj 3 delegate,
—	delovni skupnosti na ravni SOZD imata vsaka po enega delegata.
Število delegatov iz posamezne delovne organizacije v skladu s prejšnjim odstavkom in dejanskim stanjem zaposlenih določi delavski svet SOZD ob razpisu volitev.
Izpolnitev pogoja iz 1. alineje prvega odstavka tega člena za dodatnega delegata delavcev TOZD in delovne skupnosti v okviru posamezne delovne organizacije se šteje kot razlog za razpis nadomestnih volitev v delavski svet SOZD.
Delavci posamezne delovne organizacije v teku volilnega postopka odločijo, ali bo vsaka TOZD in delovia skupnost volila svojega delegata (če jih volijo tolikšno število), ali ne. Če ne, določijo, katere TOZD oziroma skupnost delovne organizacije bodo skupno volile enega ali več delegatov.
Opomba: V primeru, da ta varianta ne bo vnešena v
predlog statuta SOZD, se črta tudi drugi primer v 2. odstavku 24. člena, kakor tudi celoten 3. ostavek istega člena.
17. člen
Delegat posamezne TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD je lahko tudi delavec, ki je delegat v organih upravljanja TOZD oziroma delovne skupnosti ali DO.
18. člen
Pri volitvah delegatov v delavski svet SOZD bodo TOZD in delovne skupnosti upoštevale njihovo dosedanje delo, prizadevanja za uresničitev ciljev združevanja v SOZD IMP, kakor tudi najpomembnejša delovna področja delavskega sveta SOZD tako, da bodo delegati lahko aktivno sodelovali pri delu delavskega sveta SOZD in zastopali cilje in interese delavcev.
Da bi delegat posamezne TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD lahko aktivno sodeloval in zastopal interese delavcev, ki so ga delegirali, morajo le-ti zagotoviti, da bo tekoče, stalno in popolno seznanjen z njihovimi interesi kakor tudi s sklepi, stališči in predlogi organov upravljanja te.TOZD oziroma delovne skupnosti.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno nanaša tudi na delegate TOZD in delovne skupnosti v okviru posamezne delovne organizacije.
19. člen
Mandat delegatov traja 2 leti. Delavec je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD.
20. člen
Na 1. seji delavskega sveta izvolijo delegati izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
Delavski svet sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik delavskega sveta organizira pripravo gradiva za zasedanje delavskega sveta. Gradivo za zasedanje mora biti hkrati z vabilom dostavljeno delegatom najmanj 7 dni pred zasedanjem. Kolikor gre za zadevo, v katero morajo delegati pridobiti predhodno stališče ali sklep organa upravljanja TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije, pa najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Predsednik delavskega sveta ni dolžan sklicati zasedanja, kolikor ne prejme s strani strokovnih služb ali od predlagateljev sklica ustreznega gradiva k posameznim točkam dnevnega reda oziroma če meni, da predloženo gradivo ni toliko popolno, da bi mogli delegati o njem razpravljati in odločati.
21. člen
Delavski svet SOZD obvezno zaseda najmanj dvakrat letno — ob obravnavi in ugotavljanju polletnega obračuna in zaključnega računa, sicer pa po potrebi.
Delavski svet SOZD se lahko skliče tudi na zahtevo:
—	DS katerekoli delovne organizacije, TOZD ali delovne skupnosti
—	sveta samoupravne delavske kontrole SOZD
—	najmanj l/l vseh delegatov
—	individualnega poslovodnega organa SOZD.
katerem pa razprava oziroma druge okoliščine kažejo, da se delegati niso zedinili,
— vprašanje bodisi zaradi svoje narave, bodisi zaradi pomanjkljivo pripravljenega materiala, še ni zrelo za odločanje v delavskem svetu SOZD.
O svojem delu in delu delavskega sveta SOZD je dolžan delegat delavce TOZD oziroma delovne skupnosti, katere delegat je, redno obveščati in sicer na prvi seji delavskega sveta TOZD oziroma zbora delavcev, ki sledi seji delavskega sveta SOZD. Če delegat najprej poroča delavskemu svetu TOZD, le-ta odloči, ali bo delegat delavce TOZD oziroma delovne skupnosti obvestil na zboru delavcev ali pa zagotovi kakšno drugo obliko informiranja delavcev.
24.	člen
Volitve v delavski svet SOZD razpisuje delavski svet najmanj 30 dni pred potekom mandatne dobe delegatov.
V	primeru, da se skupno število vseh delegatov v delavskem svetu SOZD zmanjša za 1/3 ati v primeru, da vse TOZD in delovna skupnost v okviru posamezne delovne organizacije ostanejo brez delegatov, delavski svet SOZD razpiše nadomestne volitve.
Šteje se, da je delovna organizacija veljavno zastopana v delavski svet SOZD, če se zasedanja udeleži vsaj en delegat TOZD oziroma delovne skupnosti iz te delovne organizacije.
V	primeru statusnih sprememb (organiziranje novih TOZD oziroma DO, pripojitve), razpiše delavski svet volitve za nove OZD na obveznih zasedanjih iz I. odstavka 21. člena tega statuta.
25.	člen
Pobudo temeljnim organizacijam oziroma delovnim skupnostim za odpoklic njenega delegata predlaga predsednik delavskega sveta v primeru, če delegat ravna v
nasprotju z interesi delavcev TOZD oziroma delovne skupnosti, ki ga je delegirala ali vsnasprotju s cilji in interesi združevanja v SOZD ali v primeru, če se delegat brez utemeljenega opravičila ne udeležuje zasedanj delavskega sveta SOZD..
Odpoklic delegata TOZD oziroma delovne skupnosti
urejajo samoupravni splošni akti TOZD, delovnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
B.	Individualni poslovodni organ — generalni direktor SOZD
26.	člen
t Generalnega direktorja SOZD imenuje delavski svet SOZD po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
Generalni direktor se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
27.	člen
Generalni direktor sklene delovno razmerje v delovni skupnosti SOZD.
Pri izvrševanju nalog, pravic in pristojnosti iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, generalni direktor vodi in organizira delo delovne skupnosti SOZD tako, da daje delavcem delovne skupnosti navodila,, smernice in naloge.
22.	člen
Delavski svet sprejme sklepe in druge odločitve z javnim glasovanjem in sicer z večino glasov vseh delegatov.
Kadar SS o združitvi v SOZD ali drug samoupravni splošni akt določa, da delavski svet SOZD sprejema določen sklep soglasno, je le-ta sprejet, če zanj glasujejo vsi delegati. Glas upravičeno odsotnega delegata posamezne TOZD oziroma DS lahko izjemoma nadomesti pismeni sklep ustreznega organa upravljanja te TOZD oziroma DS, na podlagi katerega bi moral odsotni delegat glasovati. Pismen sklep v smislu tega odstavka mora dobiti predsednik delavskega sveta SOZD pred glasovanjem.
23.	člen
Za svoje delo je delegat v delavskem svetu SOZD odgovoren delavcem in delavskemu svetu TOZD oziroma delovne skupnosti, ki so ga izvolili.
Preden odloča delavski svet SOZD o določenem vprašanju, ima delegat pravico, da opozori, da ne bo glasoval, če gre zlasti za tele primere:
— delavci oz. delavski svet TOZD oz. delovne skupnosti, katere delegat je, niso zavzeli stališča, oziroma določili smernic, ki bi bili podlaga za soodločanje o tem vprašanju,
—, delavski svet SOZD naj bi odločal o vprašanju, o
28.	člen
Imenovanje generalnega direktorja razpiše delavski svet SOZD.
Razpisno komisijo za imenovanje generalnega direktorja SOZD sestavljajo:
—	trije predstavniki izmed vseh delavcev SOZD IMP, ki jih imenuje delavski svet SOZD
—	trije predstavniki izmed vseh delavcev SOZD, ki jih imenuje organ sindikata na ravni SOZD
—	trije predstavniki družbene skupnosti.
29.	člen
Za generalnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
a)	višja ali srednješolska izobrazba:
b)	najmanj 5 let delovnih izkušenj
c)	znanje enega tujega jezika
d)	družbenopolitične in moralnoetične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne socialistične družbene ureditve, sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, razvitim čutom odgovornosti do dela in delovnih ljudi.
30.	člen
Posvetovalni organ generalnega direktorja je strokovni kolegij:
Delokrog strokovnega kolegija je:
—	obravnavanje poslovne politike SOZD
—	usklajevanje poslovne politike DO
—	obravnavanje plana SOZD in planov DO in njihove izvršitve
—	obravnavanje samoupravnih splošnih aktov SOZD in delovnih organizacij, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč
—	spremljanje, ocenjevanje in usklajevanje pri vzpostavljanju in uresničevanju dohodkovnih odnosov med TOZD, pri skupni proizvodnji, poslovanju in nastopanju na tržišču
—	skrb za uresničevanje ciljev in interesov združevanja v SOZD
—	obravnavanje druge samoupravne in poslovne problematike TOZD, delovnih skupnosti oziroma delovnih organizacij, ki zadeva položaj in delovanje SOZD kot celote.
Seje strokovnega kolegija sklicuje in vodi generalni
direktor in sicer praviloma vsak mesec.
Glede na obravnavano problematiko generalni direktor skliče kolegij v ožjem ali širšem sestavu.
31.	člen
meljnih in delovnih organizacij.
Strokovni kolegij pri svojem delu sprejema stališča in Sporočila, ki jih posreduje pristojnim organom te-
C.	Samoupravna delavska kontrola	/
32.	člen
V SOZD se oblikuje svet samoupravne delavske kontrole.
Delegate v svet samoupravne delavske kontrole volijo delavci TOZD in delovnih skupnosti v posamezni delovni organizaciji neposredno s tajnimi volitvami in sicer enega delegata na vsakih 1000 delavcev s tem, da ima vsaka delovna organizacija in delovna skupnost SOZD najmanj enega delegata.
Za volitve in odpoklic delegatov sveta samoupravne delavske kontrole se smiselno uporabljajo določbe tega statuta glede delegatov v delavski svet SOZD in zakona.
33.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole uresničuje svojo funkcijo zlasti z dajanjem predlogov, opozoril, mnenj in iniciativ ter na drug ustrezen način na podlagi zakona nadzoruje izvajanje ciljev združevanja v SOZD.
Svet samoupravne delavske kontrole ima pri svojem delu zlasti naslednje pristojnosti in pravice:
—	predlaga delavskemu svetu SOZD odločitve za odpravo nepravilnosti in zahteva poročilo o sprejetih odločitvah in ukrepih za njihovo izvršitev
—	zahteva podatke in informacije o poslovanju SOZD kot celote in poslovanje delovnih organizacij v zvezi s cilji in interesi združevanja v SOZD
—	nadzoruje izvajanje samoupravnih splošnih aktov SOZD ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je sklenila SOZD
—	nadzoruje izvajanje sklepov delavskega sveta SOZD in individualnega poslovodnega organa SOZD
—	nadzoruje dogovorjeno ter družbeno gospodarsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi
—	obvešča delavce TOZD, delovnih skupnosti in delovnih organizacij o svojem delu in stališčih
—	opravlja druge naloge na podlagi zakona.
34.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole na svoji prvi seji izvdli predsednika.
Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta samoupravne delavske kontrole.
Seje sveta samoupravne delavske kontrole se na vabilo predsednika udeležujejo posamezni delavci zaradi dajanja potrebnih pojasnil, obrazložitev in podatkov.
Za vsako sejo sveta samoupravne delavske kontrole se pripravi ustrezna dokumentacija, ki se z vabilom dostavi vsem delegatom.
Svet samoupravne delavske kontrole sprejema odločitve z večino glasov vseh delegatov.
35.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov sveta samoupravne delavske kontrole ureja poseben pravilnik.
36.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole obvešča o svojem delu delavce:
—	z objavo zapisnika vsake seje na oglasni deski
—	s poročilom delegatov delavcem TOZD in delovnih skupnosti, ki so jih izvolili v svet samoupravne delavske kontrole
—	s poročilom predsednika sveta samoupravne delavske kontrole na zasedanju delavskega sveta SOZD.
D.	Drugi organi SOZD
37.	člen
Počitniško skupnost SOZD kot pomemben del skupnih interesov delavcev SOZD IMP (oblika družbenega standarda, s katero se zaposlenim v SOZD IMP zagotavlja cenejšo, kakovostno in organizirano izrabo dopusta), skupno upravljajo delegati delavcev, ki združujejo sredstva in uporabljajo njeno dejavnost ter delegat delavcev, ki izvajajo njeno dejavnost, prek sveta počitniške skupnosti.
Določbe o oblikovanju, pristojnostih in načinu dela sveta počitniške skupnosti vsebuje samoupravni splošni akt o počitniški skupnosti SOZD IMP.
38.	člen
Določbe o komisijah oz. telesih na ravni SOZD
—	komisiji za informiranje
—	uredniškem odboru »IMP Glasnika«
—	koordinacijskem odboru za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
vsebuje ta statut v posebnih poglavjih.
39.	člen
Za opravljanje določenih izvršilnih zadev in zadev koordinacije in usklajevanja med posameznimi delovnimi organizacijami v sestavi SOZD, se na ravni SOZD oblikujejo
—	komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose,
—	komisija za razvojna in tehnična vprašanja in
—	komisija za samoupravljanje.
40.	člen
Komisije iz prejšnjega člena voli delavski svet SOZD in sicer
—	iz vsake delovne organizacije, združene v SOZD IMP, po enega člana na predlog njenega delavskega sveta,
—	iz delovne skupnosti SOZD enega člana na predlog njenega delavskega sveta,
—	enega člana izmed svojih delegatov.
Komisije se volijo za čas, za katerega so delegirani delegati v delavskem svetu SOZD, noben član pa ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored.
V	komisije ne morejo biti izvoljeni delavci, ki ne morejo biti izvoljeni v delavski svet.
41.	člen
Na prvi seji komisije, ki jo skliče predsednik delavskega sveta SOZD, člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika, ki sklicuje in vodi sestanke komisije.
Komisija odloča z večino glasov vseh članov komisije.
V	delu komisije aktivno sodelujejo tudi delavci iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti, ki strokovno pokrivajo področja dela komisije, vendar pa nimajo pravice odločanja (glasovanja).
42.	člen
Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predlaga plan SOZD in usklajuje pripombe iz javne obravnave
—	v skladu z delovnim programom in programsko razvojnimi izhodišči SOZD IMP sodeluje v pripravi dolgoročnega programa in srednjeročnega razvojnega plana SOZD IMP v fazah
—	priprave gradiv oz. dokumentov temeljih plana,
—	uskladitve elementov
—	sklepanja SS o temeljih plana
—	razvojnega programa oz. srednjeročnega razvojnega plana
—	usklajuje in predlaga elemente oz. razmerja za delitev sredstev za OD in skupno porabo ter osebne in druge prejemke, ki bremenijo materialne stroške v okviru SOZD
—	obravnava, usklajuje in predlaga druge elemente, ki nastopajo pri planiranju (investicije, združevanja sredstev...)
—	obravnava celoten sklop družbenoekonomskih odnosov v SOZD in predlaga rešitve na določenih področjih glede urejanja dohodkovnih odnosov, daje po-
bude in preučuje posamezne osnove in merila, ki prihajajo v poštev pri dohodkovnih odnosih
—	obdeluje in predlaga skupno (temeljno) metodologijo za vrednotenje del in nalog in skupne osnove in merila za delitev OD z osnovami za merila za individualno nagrajevanje (nagrajevanje po rezultatih dela)
—	ima druge pristojnosti na področju planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki ne spadajo v pristojnost organov upravljanja aH strokovnih služb.
43.	člen
Komisija za razvojna in tehnična vprašanja ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	preučuje razvojna in tehnična vprašanja, ki so pomembna za posamezno TOZD, delovno organizacijo ali SOZD in predlaga
—	katere tehnične rešitve, kako in kje naj se uporabljajo,
—	v kateri smeri naj se razrešujejo določeni tehnični problemi,
—	na katerih področjih, proizvodih in storitvah ter v kakšno smer naj se usmeri razvojna dejavnost,
—	skrbi, da so najnovejši razvojni in tehnični dosežki dosegljivi vsem zainteresiranim (literatura, poročanje s sejmov, ogledov, strokovna posvetovanja, itd.),
—	opravlja usklajevanje internih razvojno-tehničnih problemov, zlasti med TOZD, ki so proizvodno-po-slovno neposredno povezane,
—	sodeluje pri interni standardizaciji v SOZD,
—	usklajuje in določa normative oz. standarde materialnih stroškov in živega dela, ki prihajajo v poštev pri realizaciji dohodkovnih odnosov v SOZD IMP,
—	ima druge pristojnosti na razvojnem in tehničnem področju, ki ne spadajo v delokrog organov upravljanja ali strokovnih služb.
Zaradi učinkovitejšega dela na posameznih področjih (zlasti proizvodnja, montaža, projektiranje), lahko komisija deluje v manjših, specializiranih skupinah.
44.	člen
Komisija za samoupravljanj" ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	obravnava uveljavljanje samoupravnih odnosov in delovanje delegatskega sistema v SOZD, predlaga rešitve in daje pobude
—	na podlagi tez oz. materialov strokovnih služb predlaga osnutke samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo na ravni SOZD, pa tudi tistih, ki presegajo okvir posamezne delovne organizacije,
—	na podlagi pripomb, mnenj in predlogov izjavne in poprejšnje obravnave usklajuje besedila osnutkov samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka, ki služijo delavskemu svetu SOZD kot osnova za določitev predloga teh aktov
—	preučuje usklajenost samoupravnih splošnih aktov DO in TOZD s samoupravnimi splošnimi akti na ravni SOZD
—	preučuje in daje iniciative za samoupravno organiziranost SOZD
—	pri izvedbi referendumov in volitev v organe upravljanja SOZD ima funkcije, ki jih določa zakon
—	ima druge pristojnosti na področju samoupravljanja, ki ne spadajo v pristojnost organov upravljanja ali strokovnih služb.
V.	DELOVNA SKUPNOST SOZD
45.	člen
Delovna skupnost SOZD opravlja naslednja dela skupnega pomena:
—	razvojno organizacijska dela
—	elektronska obdelava podatkov
—	vodenje in nadzor lastnih investicij
—	pravno zastopanje in samoupravna normativna dejavnost
—	informacijsko propagandna dejavnost
—	dejavnost počitniških domov
—	določena strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela.
Notranjo organizacijo delovne skupnosti SOZD določa njen statut na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenega med delovno skupnostjo SOZD in TOZD, združenimi v delovne organizacije v sestavi SOZD.
46.	člen
Skladno z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, delovna skupnost opravlja razvojno organizacijska dela, elektronsko obdelavo podatkov in dejavnost počitniških domov kot stranske dejavnosti SOZD.
Nadaljevanje na 21. strani
OSNUTEK
OSNOVE PLANA 1981 — 1985
1 signTapTTn7>ojy orodjai^e-Trea
Q_ \ 3 «oP'
:*/*/'*■* /S-
KAZALO
1. UVOD
2.	TEMELJNI CILJI IN INTERESI DEL. KOLEKTIVA SOZD IMP
2.1.	Opredelitev osnovnih izhodišč
2.2.	Opredelitev programske usmerjenosti
2.3.	Opredelitev ciljev družbenoekonomskega razvoja
3.	ELEMENTI ZA SKLEPANJE sam. sp. in družb. dog. o tem. plana
3.1.	Interesi
3.2.	Potrebe
3.3.	Naloge
Ljubljana, 7. 8. 1979
1.	UVOD
1.1.	Izhodišča
1.	sklepi vseh delavskih svetov o pripravi planskih dokumentov 1981—1985
2.	sprejeti programi priprav pl. dokumentov (del. program) IMP
3.	analiza dosedanjega razvoja TOZD in IMP kot celote
4.	programska (razvojna) izhodišča SOZD IMP1 1981—1985
5.	analiza razvojnih možnosti montažne dejavnosti v SRS do leta 1985 in po posameznih industrijskih programih
6.	smernice planov družbenopolitičnih skupnosti — občin, kjer imajo posamezne TOZD svoje sedeže; mestne smernice Ljubljane in republiške smernice za pripravo in izdelavo družbenih planov 1981—1985
1.2.	Pomen
Osnove plana IMP 1981—1985 so izhodiščni in obvezni srednjeročni planski dokument vsake temeljne organizacije in dohodkovno soodvisnih višjih organizacijskih oblik; v našem primeru SOZD IMP.
Osnove plana sestopijo iz dveh delov:
1.	smernic za plan TOZD, ki so zasnova temeljnih ciljev in interesov delavcev, ki bi jih naj v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegli: pri ustvarjanju dohodka na podlagi uresničevanja osnovne dejavnosti, in drugič, pri razvoju (gospodarskih, socialnih in prostorskih) pogojev dela in življenja, ki se uresničujejo v TOZD, KS, SIS in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
2.	elementov za sklepanje sam. sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi so opredeljeni interesi, potrebe, naloge in okviri za obveznosti (gospodarskega, socialnega in piostorskega značaja), ki jih TOZD usklajuje z drugimi samoupravnimi skupnostmi; te elemente sprejemajo delavci TOZD prek sam. sporazumov o temeljih plana delovne oziroma sestavljene organizacije in družbenih dogovorov o temeljih planov (občine ali republike)
1.3.	Samoupravno odločanje
Delavci o temeljih plana TOZD odločamo z referendumom. S poprejšnjo obravnavo na zboru delavcev določimo smernice za plan TOZD in elemente za samoupravno sporazumevanje o osnovah planov. Predlog osnov plana (smernice in elementi) določi delavski svet
1.4.	Rokovnik obravnave in sprejetja osnov plana IMP 1981—1985:
— Komisija za planiranje pri Skupščini SOZD IMP
7.	8. 1979
— Koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP 10. 8. 1979
—	razširjeni kolegij SOZD IMP 14. 8. 1979
— Komisije za družbeno planiranje pri DS TOZD in DO do 5. 9. 1979
—	razširjeni kolegiji TOZD in DO do 5. 9. 1979
— Skupščina SOZD IMP da gradivo »osnutka« v
predhodno obravnavo 14. 9. 1979
—	delavski sveti TOZD in DO do 20. 9. 1979 dajo gradivo »osnutka« v predhodno obravnavo
—	predhodna obravnava osnutka bo končana do 15.
10.	1979
—	do 51. 10. 1979 končati usklajevalne postopke in izdelati čistopis predloga, ki se obravnava na zborih delavcev vzporedno z obravnavo poslovanja za 9 mesecev 1979
—	do 30. 11. 1979 razpisati referendum v TOZD in delovnih skupnostih
2.	TEMELJNI CILJI IN INTERESI DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD IMP
2.1.	Opredelitev osnovnih izhodišč
2.1.1.	Usmeritev v mednarodno delitev dela — svetovni trg
pomeni naše vključevanje v mednarodno delitev dela na vseh področjih našega delovanja. To je predpogoj naše nadaljnje intenzivne gospodarske rasti.
Na razvitih trgih se moramo usposabljati za proizvodnjo in nastop na celotnem jugoslovanskem trgu, po drugi strani pa za prenos v DVR (v manjši meri tudi dežele SEV).
S tem bomo omogočali lasten razvoj in razvoj ravni in rasti jugoslovanske proizvodne zmogljivosti na investicijskem sektorju. Pravočasno bomo razvijali in proi-zvodno-tehnološko osvajali posamezne proizvodne programe oziroma izdelke in storitve iz opredeljenih
treh osnovnih proizvodnih sistemov delovanja poslovnega sistema IMP (gl. tč. 2.2.)
Naše vključevanje v mednarodno delitev dela: mora biti dohodkovno interesantno, drugič mora zajemati vse možne in poznane oblike nastopanja (prodaja, kooperacija, montaža, lastna proizvodnja, razvoj, ipd.); tretjič, moramo imeti status evropskega proizvajalca (to pomeni doseganje poprečne evropske tehnološke usposobljenosti, in to pomeni imeti lastne proizvodne kapacitete na zapadu in DVR); četrtič, moramo vsesplošno uveljaviti miselnost o nujnosti nastopanja na razvitih trgih v pogojih močne konkurence (zaradi pritiska na hiter razvoj proizvodov in osvajanje novih programov ter sodobnih tržnih prijemo,v).
2.1.2.	Agresivnost
Gre za agresivni razvoj na vseh področjih našega delovanja, kar pomeni biti najmanj korak pred drugimi v jugoslovanskih okoliščinah, v svetovnem pa skušati hoditi vštric z razvitimi.
Takšen razvoj mora pokazati rezultate v hitrejši gospodarski rasti TOZD združenih v poslovni sistem IMP od poprečnih dosežkov, v hitrejši rasti izvoza od naraščanja uvoznih potreb, v ohranjanju visoke ravni akumu-lativnosti, v pospešenem osvajanju novih programov in še zlasti znotraj njih novih proizvodov, v hitrejšem in ekonomsko smotrnejšem prilagajanju naše organiziranosti novim razmeram v osvajanju novih trgov in povečanju našega deleža na že obstoječih trgih, v novih tržnih pristopih, v dohitevanju tehničnega razvoja razvitih, itd.
2.1.3.	Neodvisnost
Na opredeljenih programskih področjih našega delovanja moramo zagotoviti takšno delitev dela, da bomo imeli zagotovljeno neodvisnost v najširšem smislu, še zlasti pa tako:
—	da ustvarimo lastno raziskovalno razvojno osnovo za naše proizvodne programe
—	da se oskrbujemo z domačimi repromateriali, polizdelki in drugimi komponentami za normalno odvijanje tekoče proizvodnje; uvoz naj služi za hitrejše osvajanje novih proizvodov oziroma programov in je trajna baza materialnih bilanc v primerih, ko ni ustrezne domače proizvodnje
—	da bomo spodbujali integracijske procese v obliki skupnega razvoja, skupnih vlaganj, dohodkovne povezanosti in »fizičnega« združevanja
—	da bomo ustvarili lasten INDOK (banka informacij) ob koriščenju svetovnih, evropskih in jugoslovanskih virov razvoja, tehnologije, organiziranosti, ipd.
—	da bomo v okviru treh proizvodnih sistemov poslovnega sistema IMP opredelili nosilne proizvodne programe — podsisteme in zanje zagotovili ustrezno združevanje dela in sredstev vseh TOZD.
2.1.4.	Sposobnost prilagajanja spremembam
Gre za prilagajanje spremembam v svetu in doma na področju proizvodno-tržnih kot tudi družbenoekonomskih odnosov.
To pomeni nujnost stalnega prilagajanja našega obnašanja na področjih razvoja, tehnologije, novih materialov, tržnega nastopa, organiziranosti, kadrovanja, kot tudi spremembam v družbenih planih, sistemskih spremembah, makroekonomskih prestrukturiranjih doma in v svetu.
Naša sposobnost prilagajanja spremembam mora temeljiti na:
—	pravočasnem zaznamovanju prihodnjih sprememb
—	oceni vpliva in potrebnosti našega prilagajanja
—	ustrezni organiziranosti, ki omogoča uresničitev prilagoditve
2.1.5.	Uravnotežen in stabilen razvoj
To pomeni, da moramo tudi na daljši rok dosegati pospešen razvoj, predvsem na temelju kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Glede na dane pogoje, v katerih posluje IMP, je to možno dosegati prek:
—	vodoravne in navpične širitve proizvodnih programov, kar omogoča izravnavanje in stabilnost na vseh treh proizvodnih sistemih, iz katerih sestoji poslovni sistem IMP
—	specializacija posameznih TOZD za posamezne proizvodne programe, ki omogoča uveljavljanje v mednarodni delitvi dela prek globinskega osvajanja programov
—	integracije prodajnih funkcij za celovite ponudbe s povečanjem deleža na obstoječih ali novih programih in ž osvajanjem novih trgov
2.1.6.	Uspešnost
Prizadevali si bomo za uspešnost v najširšem smislu, in to kot sredstvo za ustvarjanje dobrih — boljših pogojev dela in življenja na vseh področjih: od krepitve materialne osnove, prek osebnega in družbenega standarda, do stalnega razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Izhajajoč iz naših hotenj, v poglavju o opredelitvi ciljev ta hotenja ovrednotimo in tako opredelimo potrebni nivo dohodka. Ustvarjanje potrebnega ali še večjega dohodka pomeni biti uspešen.
2.1.7.	Strateško planiranje
Družbeno planiranje mora postati nazaj (kot pred reorganizacijo) osnovna sestavina našega vsakodnevnega delovanja Planiranje je proces, ki je potreben vsakemu delovnemu mestu in vsem poslovnim funkcijam, tako posamič kot v medsebojni povezavi. Vsebina planiranja mora izhajati iz načel naše poslovne politike. Vgraditev teh načel v naš sistem planiranja pomeni postaviti strateško planiranje.
Strateško planiranje nam mora pomeniti:
—	jasno določene usmeritve posamezne TOZD in poslovnega sistema IMP
—	imeti prednost pred drugimi
—	krepitev in stalno izpopolndevanje našega znanja
—	uspešnost prek vodoravne in navpične širitve proizvodnih programov in poglabljanja specializacije TOZD
—	ugotavljanje »močnih točk« in njihova uporaba v sistemu poslovne politike
—	opredeljevanja in ovrednotenje priložnosti za prihodnji razvoj
—	opredelitev prioritetnih razvojnih programov poslovnega sistema IMP in zagotovitev potrebnih investicijskih sredstev
—	programska preusmerjanja posameznih TOZD
—	ugotavljanje pogojev za uveljavitev konkurenčnosti v svetovnem merilu
—	samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o uveljavljanju in poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
—	motivacija volje, hotenj in dejavnosti vseh zaposlenih v IMP
Za pristop in uresničitev opredeljene vsebine planskega usmerjanja gospodarskega razvoja poslovnega sistema IMP je potrebno:
—	sprovesti delno reorganizacijo — prestrukturiranje posameznih proizvodnih programov med posameznimi TOZD in povezanost posameznih TOZD v delovne organizacije
—	poiskati, vzgojiti in usposabljati ustrezne strokovne in poslovne kadre
—	razviti pripomočke za.opravljanje planskega dela na vseh nivojih (od delovnega mesta do SOZD)
—	motivirati delavca za ekonomsko smotrno organizacijo delovnega procesa in procesa samoupravnega odločanja
2.1.8.	Motivacija
Stalno se moramo spraševati izhajajoč iz treh sklopov vprašanj: zakaj naj že zaposleni še naprej združujejo svoje delo v IMP, zakaj želimo in potrebujemo nove sodelavce, in tretjič, zakaj naj bi oziroma moramo zagnano delati. Gre torej za opredelitev motivov, ki naj krepijo našo pripadnost poslovnemu sistemu IMP, in ki naj pripomorejo, da bomo dosegli potrebno uspešnost v svojem delu.	-
2.1.9.	Odgovornost
Vzpostaviti moramo takšen sistem delovnih in človeških odnosov, ki bodo omogočali in nam lajšali realizacijo zastavljenih ciljev in nalog, kot tudi sprejetih obveznosti.
Predpogoj za pristop k opredeljevanju odgovornosti je izdelan in vpeljan sistem motiviranosti, ustrezna kontrola realizacije, opredeljeni kriteriji uspešnosti izpolnjevanja delovnih nalog in na koncu, opredelitev in uporaba sankcij.
2.1.10.	Kadri
Delovni človek je bil že do sedaj središče naše pozornosti. In tako mora biti tudi vnaprej: merilo bodo delovni rezultati posameznika na njegovem delovnem mestu in pripadnost h kolektivu IMP. Kadri so temelj našega prihodnjega razvoja. In prav ustrezni kadri so nosilec vrednot, v katere verjamemo. Zato moramo še v večji meri delovati za dolgoročno zagotavljanje kadrov prek šolanja, delovnega usposabljanja, kroženja kadrov in ne nazadnje njihovi selekciji za izvajanje najodgovornejših nalog ob siceršnjem napredovanju vseh.
2.1.11.	Organiziranost
Organiziranost mora izhajati iz naših potreb in iz njih izhajajočih ciljev. Zato nam mora služiti kot sredstvo za doseganje postavljenih ciljev, in zato nam organiziranost TO ali DO ne more biti cilj. Temeljni cilj primernosti organiziranosti je nadpoprečna rast oziroma nivo ustvarjenega dohodka.
2.1.12.	Razvojni smotri
Poslovni sistem IMP je tipični predstavnik »koopera-tivnega-integracijskega« programa, v katerem nastopa reprodukcijska povezanost od projektiranja, montaže, posameznih industrijskih programov do inženiringa.
Kriterij uspešnosti poslovnega sistema je dosežena produktivnost in ekonomičnost proizvodnje in uspešnost zadovoljevanja družbenih potreb.
Zato si v obdobju 1981—1985 zastavljamo naslednje razvojne smotre:
1.	družbenoekonomski razvoj poslovnega sistema IMP je sredstvo za uresničevanje socialističnega samoupravljanja in obratno
2.	utrjevanje vloge delavcev in dejanska uveljavitev delavskega sveta kot najvišjega samoupravnega organa je stalna dolžnost vseh delavcev v TOZD in poslvodnih delavcev
3.	razvoj in pospeševanje razvoja tistih montažnih in poslovno tehničnih storitev in tistih proizvodnih programov, za katerimi je tudi likvidno povpraševanje, in kj bistven oprispevajo k celovitejši ponudbi IMP kot celote
4.	da ima poslovni sistem IMP vodilno družbenoekonomsko vlogo na temelju doseganja nadpoprečnega dohodka, hitrejše rasti produktivnosti dela in visoke rentabilnosti poslovanja
5.	da je vsaka TOZD združena v poslovni sistem IMP vzorno organizirana in med vodilnimi organizacijami na območju občine, kjer ima sedež, saj bo tako prispevala k obnovi, napredku, blagostanju in dobrobiti članov svojega kolektiva in potrebam družbenopolitične skupnosti
6.	da se trajno in aktivno vključujemo v integracijsko aktivnost na podlagi opredeljenega policentričnega razvoja Slovenije
7.	da pospešeno ustvarjamo pogoje za kreacijo in uporabo sodobne tehnologije, poglabljanje tehnične delitve dela in s tem povečujemo specializacijo TOZD ob okrepljeni raziskovalno razvojni dejavnosti
8.	da energično vstopimo v mednarodno delitev dela, predvsem v deželah v razvoju in deželah s konvertibilnim poslovanjem
9.	da bomo vzpostavili sistem združevanja sredstev znotraj poslovnega sistema za investicijske in razvojne projekte skupnega pomena
10.	da bomo za vsako srednjeročno obdobje izpostavili proizvodno usmeritev, podsistem oziroma proizvodne programe, ki so osrednjega pomena za uspešen dolgoročni razvoj poslovnega sistema kot celote; to pomeni, da je na daljše obdobje zagotovljen enakomeren razvoj vsake v poslovni sistem IMP združene TOZD
11.	da bodo delavci TOZD in delovnih skupnosti oblikovali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo po načelih solidarnosti in vzajemnosti med TOZD in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka v svoji TOZD
12.	neločljivi del razvojnih odločitev mora biti skrb za vsestranski, kulturni, telesnokulturni in drugi razvoj delavcev, in drugič, v prihodnje moramo z več pozornosti pristopiti k razreševanju objektov družbenega standarda: počitniški domovi, samski domovi, stanovanjska gradnja, ambulante, itd.
2.2.	Opredelitev programske usmerjenosti
Na osnovi razvojnih hotenj, na osnovi naših dosedanjih rezultatov in na osnovi prikazanih možnosti razvoja, lahko konkretno opredelimo področja našega delovanja (proizvodne in poslovne sisteme, podsisteme in elemente sistema).
Poslovni sistem IMP opredelimo, zaradi družbene pomembnosti, ekonomske, tehnološke in organizacijske povezanosti, z naslednjimi tremi proizvodno-poslovno orientiranimi sistemi in sistemom skupnih dejavnosti:
—	dejavnost montažne proizvodnje
—	dejavnost industrijske proizvodnje
—	dejavnost poslovno tehničnih storitev
—	dejavnost skupnega pomena
Pri izgradnji sistemov bo potrebno v prihodnje še dosledneje sprovajati specializacijo posameznih TOZD in osvajanje posameznih proizvodnih programov v globino. Tako bomo zaokroževali naše proizvodne sposobnosti za celovito tržno ponudbo na eni strani in se približali k ekonomsko optimalni proizvodni kapaciteti kot pogoju za doseganje potrebne uspešnosti poslovanja.
Optimalno sprovedena in dopolnjena vodoravna in navpična širitev vsakega sistema (dejavnosti), podsistema (programa) in elementov sistema (proizvodne veje) daje možnost za oblikovanje reprodukcijske verige in vzpostavljanje razčiščenih dohodkovnih odnosov. To pa ne bo moč sprovesti samo znotraj poslovnega sistema IMP, kar bi bilo neracionalno.
2.2.1.	Sistem montažna proizvodnja
Ta sistem obsega izvajanje, servisiranje in popravila zunanjih in notranjih instalacij v naslednjih vrstah investicijskih objektov:
—	infrastruktura
—	industrija
—	poslovne zgradbe in trgovski objekti
—	turistični objekti
—	zdravstveni objekti
—	objekti družbenega standarda (stanovanja, vrtci, šole)
Obsega naslednje podsisteme — montažne branže, ki jih izvajajo in bodo izvajale TOZD, ki so naštete:
1.	cevovodi — O V, MM
2.	ogrevanje — OV, MM, MK, Blisk, EKO, MP
3.	vodovod — OV, MM, MK, Blisk, EKO
4.	klima — MM, MK, Blisk, EKO, MP, KM
5.	izolacije — Blisk
6.	elektrika — Blisk, EKO, DVG, EM
7.	dvigala — DVG
8.	procesna industrija (oprema) — OV, ZST, MM
2.2.2.	Sistem industrijska proizvodnja
Naš sistem industrijske proizvodnje pokriva en del družbenih potreb, ki spadajo v t. i. »investicijsko opremo«. Glede na namen oziroma funkcijo, ki jo izvršujejo naši proizvodi v investicijski potrošnji, ga razdelimo na tri podsisteme, in sicer:
—	energetika
—	industrializacija
—	družbeni standard
V	sistem industrijska proizvodnja štejemo naslednje elemente, sisteme, proizvodne veje, ki jih izvajajo oziroma bodo izvajale TOZD, ki so naštete:
1.	elektroenergetski aparati in naprave — TEN, ISO, PAN
2.	telekomunikacijske naprave — TEN
3.	regulacijski aparati in naprave — TEN, TRAA
4.	črpalke in armature — TRAA, HVA, Blisk
5.	klimatski in prezračevalni elementi in naprave — KP, IP, TIO, MM
6.	oprema in naprave za procesno industr. —- ITAK, SKIP, ZST, EKO
7.	razna instalacijska oprema in naprave — TIO, EKO
8.	naprave za vertikalni transport — DVG
9.	oprema in naprave za čiščenje vode — EKO
10.	stroji in naprave za gradbeništvo — SKIP
11.	stroji in naprave za kmetijstvo — PAN, SKIP
12.	odlitki iz sive in barvne metalurgije — LSN, LBK, Blisk
13.	odlitki iz armiranih poliestrov in umetnih smol — SKIP
14.	oprema za transportna sredstva — PAN
15.	orodjarna — PAN, TRAA
16.	merilne naprave — PAN
2.2.2.1.	Podsistem energetika
V	ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznake iz točke 2.2.2.):
I.	elektroenergetski aparati in naprave
3.	regulacijski aparati in naprave
4.	črpalke in armature
5.	klimatski in prezračevalni elementi in naprave
6.	oprema in naprave za procesno industrijo
9.	oprema in naprave za čiščenje vode
2.2.2.2.	Podsistem industrializacije
V	ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznake iz točke 2.2.2.):
10.	stroji in naprave za gradbeništvo
II.	stroji in naprave za kmetijstvo
12.	odlitki iz sive in barvne metalurgije
13.	izdelki iz armiranih poliestrov in umetnih smol
14.	oprema za transportna sredstva
15.	orodjarne
2.2.2.3.	Podsistem družbeni standard
V	ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznake iz točke 2.2.2.):
2.	telekomunikacijske naprave
7.	razna instalacijska oprema in naprave
8.	naprave za vertikalni transport
16.	merilne naprave
2.2.3.	Sistem poslovno tehnične storitve
Ta sistem bo pokrival predvsem tiste potrebe poslovnega sistema IMP, ki jih lahko pokrivamo na osnovi razvoja proizvodnih vej iz prejšnjih dveh sistemov (montaža, industrija). Prek sistema poslovno tehničnih storitev bomo realizirali višje stopnje vodoravne in navpične povezanosti pri operativnem izvajanju naslednjih dolgoročnejših povezovalnih elementov:
—	dobro koriščenje finančnih'virov
—	izravnava konjunkturnih nihanj
—	učinkovita organiziranost tržne, servisne in ostalih prometnih funkcij
Obsega naslednje podsisteme — intelektualne storitve, ki jih izvajajo ih bodo izvajale TOZD oziroma delovne skupnosti:
1.	bančne storitve — IBI
2.	projektiranje — PB, IB, DS-PROMONT, DS-EMOND
3.	inženiring — INŽ, IB, ZST
4.	zunanja trgovina — INŽ, ZST
5.	Consulting — INŽ, IB
2.3.	Opredelitev ciljev družbenoekonomskega razvoja
Želimo ustvariti dobre pogoje dela in življenja, da bi čedalje boljše živeli. Želimo torej večji osebni in družbeni standard, večjo socialno varnost delavcev, utrjevati in poglabljati hočemo socialistične samoupravne odnose.
Zato pa moramo racionalno in učinkovito poslovati. Dobro moramo gospodariti. Ta naša hotenja je treba podrobneje opredeliti in si postaviti cilje. Dinamičen, ekonomsko smotern in stabilen razvoj je osnovna naloga naslednjega srednjeročnega obdobja 1981—1985.
2.3.1.	Splošni cilji
1.	Nadaljne poglabljanje in dograjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
—	koordinirati posamezne faze, postopke sprejemanja, samoupravnih odločitev med različnimi TOZD in DO
—	izpostaviti in uveljaviti delavski svet kot organ upravljanja pri sprejemanju vseh odločitev razen tistih, ki se sprejemajo z referendumom
—	v večji meri uveljaviti delovne zbore delavcev, še zlasti v montažni dejavnosti, kot mesto dajanja pobud, usklajevanja interesov in podobno
—	uveljaviti princip, da ne more biti sprejeta nobena samoupravna odločitev, če ni najmanj sedem dni na razpolago v pismeni obliki pripravljeno gradivo za razpravo v delegatski bazi
—	aa bomo znotraj poslovnega sistema IMP uresničevali zavestno in organizirano vsklajevanje odnosov:
a)	pri pridobivanju dohodka na temelju skupnega prihodka v vseh primerih skupnega nastopanja na trgu in v primerih, ko vrednost celotnega prihodka posamezne TOZD, ki je dosežena z drugo TOZD oz. SOZD IMP presega 10 %
b)	pri združevanju sredstev za razvojne, investicijske in sanacijske projekte skupnega pomena
c)	pri usmerjanju družbenoekonomskega razvoja posameznih TOŽD na gospodarskem, socialnem in prostorskem področju
d)	pri vzpostavljanju odnosov svobodne menjave dela med delovnimi skupnostmi DO in SOZD do posameznih TOZD s ciljem preprečevanja nesorazmerne rasti t. im. »režijskih« opravil
—	skrbeli za uveljavljanje samoupravnih socialističnih humanih vrednot, pri čemer nam je in bo ostal temeljni kriterij delavčev—posameznikov dejanski delovni prispevek pri izvrševanju njegovih delovnih nalog, zato bomo skrbeli za borbo proti oportunistom, komolčarstvu in drugim nedelovnim navadam
2.	nadaljni gospodarski razvoj bomo gradili na naraščajoči produktivnosti in ekonomičnosti dela na temelju uvajanja sodobnih tehnologij in organizacije delovnih in administrativnih postopkov kot tudi opuščanju dohodkovno nezanimivih proizvodnih programov; v tem srednjeročnem obdobju bomo sprovajali prehajanje nekaterih TOZD na bolj produktivne sektorje in na izvozno usmerjene programe
3.	programski, tehnološki in investicijski preboj bomo izvršili na področju podsistema »energetike« (glej tč. 2.2.2.1.), ki se s svojimi proizvodi vključuje v širše družbene napore v zvezi s štednjo energije vseh vrst
4.	odpraviti moramo pojave podjetništva oziroma zapiranja posameznih delovnih organizacij in v večji meri skrbeti za enotnost in pripadnost kolektivu; tako bo poslovni sistem IMP tudi v prihodnje opravljal širšo družbeno funkcijo pomembne in uspešne gospodarske in tehnološke integracije, ki lahko učinkovito posega v mednarodno delitev dela
5.	krepiti koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot temeljni element socialističnih samoupravnih odnosov in sistema
2.3.2.	Ekonomski cilji
1.	dinamična gospodarska rast ob stabilizaciji pogojev gospodarjenja
—	uvajanje novih programov oziroma dopolnjevanje obstoječih
—	uvajanje najsodobnejše tehnologije izdelave
—	racionalna organizacija dela in poslovanja
—	usmerjanje in združevanje investicijskih sredstev za proizvodne programe, ki so uvrščeni v podsistem energetike
2.	v srednjeročnem obdobju moramo dosegati naslednje realne letne stopnje rasti
1.	celotnega prihodka skupaj
1.	dejavnost montaže
2.	dejavnost industrije
3.	dejavnost posl. teh. storitev
2.	fizičnega obsega prpizvodnje
1.	v montaži

IbVrid tehničnih storitvah
%
%
%
%
106proii 103 tonp 103 proizvi
Ljubljana
iubljaina
DO KLIMAT Ljubljana
DO EMONIVLjubljana
DO PROMONT^Ljuhlj ana
STRAN 16
STRAN 17

IMP GLASNIK
SEPTEMBER 1979
SEPTEMBER 1979
IMP GLASNIK
SOZD — Industrijsko montažno podjetje — Ljubljana
Organizacijska shema sestavljene organizacije združenega dela
			
Delovna skupnost — SOZD	• "	Z		Pravno-samoupravno področje
Programsko-organizaci j sko podr očje
Interna banka
a §		1 g
1		5
		55
H		O V)
O N		Q N
O H		o H
Delovna sikupmsit — DO
Delovna skupnost — DO
Delovna skupnost — DO
Delovna skupnost — E)0
Delovna skupnost — DO
Delovna Skupnost — D(
Delovna skupnost — DO
Delavna skupnost — DO
mmmmm


3r skupnega dohodka skupaj	%
J. dejavnost montaže	%
"'2. dejasvnost industrije	%
3.	dejavnost posl. tehn. storitev %
4.	zaposlenih RDR skupaj	%
1.	dejavnost montaže	%
2-	- dejavnost industrije	%
3-	poslovno tehnič. storitev	%
^produktivnost dela skupaj	%
VjM.	v montaži	%
2.	v industriji	%
' , 3.	v posl. tehn.	storitvah	%
6- poprečnih neto OD na zaposlenega
skupaj	%
r- J.	v montaži	%
2.	v industriji	%
' 3.	v posl. tehn.	storitvah	%
'izvoza skupaj	%
' 1.	v montaži	%
2.	v industriji	%
'vi 3.	v posl. tehn.	storitvah	%
fc. delež izvoza 1985. leta skupaj	%
, j,	v montaži	%
'2-	v industriji	%
"3.'	v posl. tehn.	storitvah	%
»■3. V srednjeročnem obdobju bomo združevali 30 % netq. poslovnega sklada TOZD in 30 % pospešene amortizacije TOZD za realizacijo investicijskih projektov skupnega pomena s področja energetike.
2*3.3. Socialni cilji
' ..Jr Za dejavnost skupne porabe (omejena in programirana) članov kolektiva 1MP bodo TOZD izločale iz čistega dohodka poprečno letno 2,7-kratni enomesečni poprečni neto OD v prejšnjem letu za sklad skupne porabe v tekočem letu; v odvisnosti od ustvarjenega dohodka — nadpoprečni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečjem IMF — bodo tako opredeljena sredstva povečala za največ 15%.
■ i> Dijaški dom v Domžalah mora postati dejanski izobraževalni center za delavce IMP (predvsem ljubljanskega območja).
. '3. Zgradili bomo lastne počitniške zmogljivosti za 8 % članov kolektiva.
•4:, Na področju stanovanjske gradnje bomo pristopili k erganiziranju lastne gradnje: blokovne in individualne', v-ta namen bomo uporabili iz sklada skupne porabe iztečena sredstva — sredstva sedanjega stanovanjskega prispevka in sredstva interesentov.
5, Za pevski zbor IMP bodo zagotovili trajne vire financiranja. Ustanovili bomo godbo na pihala. Ostale kulturne dejavnosti (razstave, proslave ipd) bodo prav takavključene v »vsakodnevne« —stare dejavnosti delavcev TAD.
fiz, vsako leto bomo organizirali v drugem kraju »dan delavcev IMP« s prikazom kulturnih, telesnokulturnih in drugih družbenih in delovnih aktivnosti
2.3.4.	Prostorski cilji
4.	„ Za vse TOZD bomo zagotovili komunalno opremljena zemljišča za potrebe razvoja do 1990. leta.
,0-2./. Za vse TOZD in delovne skupnosti bodo ugotovljiva potrebne prostorske zmogljivosti za dolgoročni ra-z-vaj.^Pri tem bomo upoštevali obstoječo lociranost, demografska gibanja in potrebe policentričnega razvoja Slovenije.
5.	Na inozemsmskih trgih, kjer bomo organizirali lastno proizvodnjo, bomo organizirali pridobivanje ustreznih zemljišč.
•-3. Uveljavili bomo enoten arhitektonski koncept pri vseh novogradnjah.
> 5. V vsakem novem investicijskem projektivu bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za varstvo okolja.
2.3.5.	Temeljni razvojni cilji
• I. Sistem montažne proizvodnje bo tudi v razvojnem obdobju 1981 — 1985 hrbtenica poslovnega sistema
IMP. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji:
_ v vsaki TOZD, ki izvaja montažna dejavnost, uresničiti delavniško pripravo montažnih elementov, na gradbiščih pa uvesti visoko stopnjo mehaniziranosti za izreševanje posameznih delovnih nalog
—	poenotiti normative izdelave, ki so predpogoj za uresničevanje dohodkovnih odnosov v obliki skupnega prihodka, in krčiti izdelavne čase na objektih za najmanj 5 % letno.
—	zaustaviti upadanje relativne udeležbe proizvodnih kapacitet montažnih TOZD IMP v slovenskem prostoru in 1985. leta doseči 45 % delež potencialnega trga
dokončno osvojiti usmeritev v izvajanju montaž tudf pri izgradnji industrijskih objektov in raznih tehno-losfcih postrojev
—	1985. leta doseči 25 % angažiranost celotnih mon-
tažnih kapacitet poslovnega sistema IMP, z izvajanjem investicijskih del v inozemstvu
—	TOZD montažne dejavnosti morajo dosegati nadpoprečen dohodek v poslovnem sistemu, tako da so tehno-ekonomsko močne in zaokrožene celote, ki so tudi kadrovsko in organizacijsko usposobljene za samostojno prevzemanje objektov, ki nimajo kompleksen značaj (t. j. zahtevajo vse montažne branže)
—	TOZD montažne dejavnosti imajo praviloma več montažnih branž s ciljem, da so sposobne zadovoljevati vsem potrebam lokalnega oziroma bližnjega trga; po drugi strani pa bodo TOZD izmed vseh montažnih branž ' opredelile tisto, ki bo deležna pospešenega razvoja s ciljem, da je sposobna prek nje vstopati v izvajanje kompleksnih poslov na ravni poslovnega sistema IMP
—	enakomerna zasedenost vseh montažnih TOZD in vsestranska pomoč vseh za tisto temeljno organizacijo, ki zaide v razvojne težave
—	koordinacija zasedenosti kapacitet in pridobivanje kompleksnih poslov doma in v tujini prek Inženiring
—- razvojno aplikativna dejavnost mora postati redna dejavnost, ki je usmerjena v hitrejši razvoj montažnih TOZD in sistema industrijske proizvodnje v poslovnem sistemu IMP.
2.	Sistem industrijske proizvodnje bo v razvojnem obdobju 1981—85 izvršil tehnološki preboj v razvojno intenzivno in tehnološko zahtevno proizvodnjo, ki je
podlaga za uspešno izvajanje montažne dejavnosti poslovnega sistema IMP, in temelj za modernizacijo in tehnološki razvoj drugih TOZD v IMP, ki se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo in za razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji:
—	doseči (najmanj) evropski nivo kakovosti proizvedenih izdelkov in odnosov poslovnega obnašanja, tako da bodo uresničeni podcilji:
1.	programska usmeritev posamezne TOZD na sorodne proizvodne programe in izvršena tehnišna delitev (specializacija) med TOZD industrijske dejavnosti, ki so združene v poslovni sistem IMP.
2.	povezovan je v vodilnimi tujimi proizvajalci po posameznih proizvodnih programih
3.	osvojiti in uveljaviti temeljne principe sodobne industrijske proizvodnje
—	enotni interni standardi IMP
—	medsebojne izdobave surovin, polizdelkov in izdelkov
—	skupni elementi in viri za kooperacijska razmerja
4. zagotovitev približno enakih proizvodnih pogojev,
kot jih imajo sorodni tuji proizvajalci (vzorniki), predvsem glede:
—	tehnološke opremljenosti proizvodnih procesov
—	razvijanja kooperacijske mreže
—	asortimenta materiala in pogojev nabave
—	kontinuitete in stabilnosti v vodenju kadrovske politike, predvsem za strokovne in vodilne delavce
—	zagotovitev zadostnega obsega lastnega razvojnega dela
—	ohraniti in okrepiti vodilno mesto med sorodnimi jugoslovanskimi proizvajalci v vsaki proizvodno programski usmeritvi
—	leta 1985 doseči najmanj 20 % udeležbo izvoza v Jugoslaviji proizvedenih izdelkov, bodisi prek izvajanja investicijske dejavnosti v inozemstvu, bodisi in predvsem pa z blagovnim izvozom in industrijsko kooperacijo; izvoz mora biti dohodkovno opravičen tako, da bodo vse TOZD industrijske proizvodnje zagotavljale 10% obseg izvoza z plasmajem do nivoja cen na točki indife-rence (spodnja meja; ekonomsko upravičenega možnega izvoza), ostalo polovico potrebnega izvoza industrijskih proizvodov poslovnega sistema IMP pa bodo TOZD sporazumno dogovarjale po kriteriju najmanj 30% pokritja v izvozu
3.	Sistem poslovno tehnične storitve bo v tem razvojnem obdobju dokončno oblikoval svojo delovno vsebino in organiziranost na vseh treh nivojih poslovnega sistema IMP, tako da bo dejansko postal sredstvo za realizacijo poslovne politike SOZD IMP na področju projektiranja, komercialnega in finančnega poslovanja, ki so usmerjeni predvsem v hitrejši in uspešnejši razvoj montažne in industrijske dejavnosti poslovnega sistema IMP. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji:
—	obseg projektantskih storitev bo 1985. leta znašal najmanj 15% kapacitet montažne dejavnosti IMP (merjeno s ševilom proizvodnih delavcev)
—	vsaka montažna TOZD združena v SOZD IMP mora imeti svoje izvedbeno projektivne skupine — oddelke, zaradi kvalitetnejše ponudbe in izvedbe montažnih storitev iz njenega programa, ki imajo 2 — 3 % kapaciteto glede na obseg izvršenih montaž (merjeno s ševilom proizvodnih delavcev)
—	projektivne kapacitete, ki so organizirane izven montažnih TOZD združenih v poslovni sistem je treba organizirati v temeljne organizacije za projektiranje, ki so organizirane po teritorialnem načelu s specializiranimi oddelki za posamezne montažne branže oziroma instalacijske sisteme, tako da bo dosežena kompleksna ponudba montažnih in tehnoloških projektov na programsko in teritorialno opredeljenem področju
—	v procesu izdelave projektov posvetiti pozornost uveljavljanju kreativnega dela, tako da bodo vsa rutinska opravila tipizirana, standardizirana in uveljavljeni ustrezni pripomočki v obliki podlag za tipske sklope, formulacije ipd.: za izračune bodo speljani računalniški programi
—	izrazita izvozna usmerjenost proizvodnih (montažnih industrijskih) TOZD združenih v poslovni sistem zahteva okrepitev kadrovske usposobljenosti za izvajanje celovite komercialne politike (domačega in inozemskega trga) tudi na ravni posameznih delovnih organizacij, ki so združene v SOZD, IMP; odgovornost za realizacijo planov zunanjetrgovinskega poslovanja je v celoti na delovnih organizacijah ob vnaprej dogovorjeni delitvi dela s TOZD Inženiring
—	predstavniška mreža, organizirana v TOZD Inženiring, je sestavni del izvajanja celovite prodajne funkcije, zato mora pokrivati vnaprej dogovorjene proizvodna in teritorialna območja predvsem v smislu podpiranja agresivnega tržnega nastopa poslovnega sistema IMP (z doseganjem in ohranjenjem vodilnega tržnega deleža v SFRJ v posameznih proizvodnih programih)
—	v TOZD Inženiring uresničiti temeljno spremembo v tržnem nastopu:
1.	za montažne in projektivne TOZD realizirati koncept skupnega nastopanja
—	za kompleksne posle, ki presegajo enkratno angažiranje (en objekt — posl) proizvodnih montažnih kapacitet v višini 10% vseh montažnih TOZD
—	za posle, v katerih izvajanju so udeležene TOZD iz več delovnih organizacij (najmanj dveh)
—	za posle oz. objekte, ki zahtevajo kreditiranje izvajanih del s strani TOZD združenih v poslovni sistem IMP
—	za vse posle pri investicijskih delih v tujini
2.	v izvajanju poslov pridobljenih prek TOZD Inženiring doma ali v tujini vključevati vse montažne TOZD IMP in šele nato iskati rešitve prek tretjih
3.	v vseh primerih skupnega nastopanja več TOZD uveljaviti način pridobivanja dohodka prek skupnega prihodka
4.	izvesti skupno ponudbo in prodajo izdelkov industrijskih TOZD združenih v poslovni sistem IMP (prehod od pokrivanja potreb po posameznih izdelkih na pokrivanju kompletnih potreb posameznih poslovnih partnerjev)
5.	pri prodaji naših storitev in proizvodov praviloma uveljavljati neposredno prodajo končnim koristnikom naših proizvodov in storitev (investitorji, montažerji, veliki industrijski sistemi).
—	uveljaviti enoten sistem kalikulacij in enotna merila prodajnih bonifikacij v medsebojnem poslovanju TOZD združenih v poslovni sistem IMP in v posloanju do tretjih; pogoji pridobivanja dohodka morajo biti izenačeni, prednosti lahko izvirajo samo iz odvisnosti v stopnji povezanosti dela in sredstev
—	združevanje dinarskih in deviznih sredstev, ki je temeljni pogoj za uresničitev sinergijskih učinkov poslovodnega sistema IMP, ki so dogovorjeni s posameznimi planskimi dokumenti, in sicer za:
1.	razvojne projekte (novi programi) skupnega pomena za poslovni sistem IMP
2.	investicijske projekte s področja podsistema energetika (v sistemu industrijska proizvodnja)
3.	sanacijske projekte, ki bodo nastali zaradi motenj v gospodarjenju obstoječih TOZD združenih v poslovni sistem IMP, ali zaradi nalog širše družbene skupnosti, ki so poverjene delovnemu kolektivu IMP
4.	hitrejše kroženje obratnih naložb v obliki likvidnih sredstev (denarna sredstva in terjatve)
5.	izravnavo deviznih zmožnosti in potreb med posameznimi TOZD navznoter in navzven poslovnega sistema IMP
—	uveljaviti načelo udeležbe v skupnem dohodku v vseh točkah l, 2 in 5 iz prejšnje alineje
4.	Sistem skupnih, dejavnosti (skupnih služb), ki je organiziran na ravni delovnih in sestavljene organizacije bo v razvojnem obdobju 1981 — 1985 spremenil svojo delovno vsebino in organiziranost na vseh treh nivojih poslovne organiziranosti, da bo dejansko učinkovito sredstvo in pripomoček za realizacijo zastavljenih ciljev in razvojnih nalog v poslovni sistem IMP združenih TOZD. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji:
—	vsaka v poslovni sistem IMP združena TOZD mora imeti jasno programsko usmeritev, stalen in potrebam trga prilagojen razvoj, in zagotavljati trajno naraščanje dohodka, tako da je njen dohodek na zaposlenega za najmanj 15 % višji od ustreznega občinskega poprečja
—	vsaka TOZD je v celoti odgovorna za gospodarsko smotrno uporabo sredstev razširjene reprodukcije in mora postati dejansko mesto odločanja; v ta namen ima v svoji organizacijski strukturi praviloma naslednje poslovne funkcije (poleg neposredno proizvodne): aplikativni in spremljajoči razvoj, celotno tehnično operativno in kontrolno funkcijo, računovodsko funkcijo, kadrovsko — splošno funkcijo vključujoč skrb za normalno odvijanje samoupravnih odnosov, nabavne funkcije v kolikor je v sklopu organizacije in priprave proizvodnje, prodajno funkcijo, ki zagotavlja permanentno zasedenost razpoložljivih kapacitet TOZD
—	vsaka v poslovni sistem IMP združena deldvna organizacija mora skrbeti za pospeševanje razvoja TOZD, ki so jo ustanovile, tako da njena aktivnost ne omejuje ali krni procesa odločanja v TOZD
—	vsaka delovne organizacija je v celoti odgovorna za družbenoekonomski razvoj njenih TOZD in soodgovorna za enotnost in učinkovitost družbenoekonomskega razvoja SOZD IMP, in mora postati mesto koordinacije dogovorjenih sorodnih razvojnih komercialnih, finančnih in drugih interesov v njej združenih TOZD: v ta namen ima v svoji organizacijski strukturi praviloma naslednje poslovne funkcije: plansko-analitsko-organi-zacijsko funkcijo, aplikativni razvoj v kolikor "ni v TOZD, komercijalne funkcije za nastopanje na domačem in tujih trgih (predvsem usklajevanje izravnavanje zasedbe kapacitet, analiza trga itd.), finančna (in računovodska za skupni prihodek) funkcija, samoupravno-pravna funkcija (za razvoj samoupravne strukture — organovin SSA in za pravno institucionalizacijo — sodelovanje pri pogodbah, sporazumih ipd. — poslovnih odnosov), funkcija zaščite pri 'delu
—	na ravni SOZD IMP bodo v delovni skupnosti prisotne samo tiste poslovne funkcije, ki rabijo potrebam vseh TOZD; obseg ho dogovorjen s posameznimi TOZD; zato bodo prisotne naslednje poslovne funkcije: strateško planiranje in izvedeni planski akti srednjeročnega in letnega značaja; poslovna organizacija in organizacija obdelave podatkov; usmerjevalni razvoj proizvodnih programov poslovnega sistema IMP; razvoj samoupravne strukture — organiziranosti poslovnega sistema IMP (kot družbenopolitična funkcija) delovanje samoupravnih organov, opredelitev in poenotenje pristojnosti, enotni postopki sprejemanja samoupravnih odločitev ipd.); funkcija organiziranja in realizacije internih glasil v poslovnem sistemu IMP, funkcija družbenega standarda za zaposlene v IMP v dogovorjenem obsegu (predvsem počitniška skupnost); nadzor lastnih investicij; funkcija blagovnih znamk in institucionalne propagande
—	v okviru Interne banke bodo izvršene predvsem naslednje naloge: finančna funkcija na področju združevanja denarnih sredstev za naložbe v osnovna in obratna sredstva ob udeležbi na skupnem dohodku, združevanje rezervnih sredstev za trajno ustvarjanje likvidnosti in solidarnosti na osnovi skupaj dogovorjenih kriterijev, združevanje sredstev skupne porabe za finansiranje naložb v družbeni standard skupnega pomena za vse TOZD (počitniški domovi, itd), združevanje kratkoročnih denarnih sredstev za racionalno in Ustvarjalno koriščenje razpoložljivih denarnih sredstev in združevanje deviznih sredstev.
—	merjenje vseh skupnih dejavnosti, od TOZD, DO do SOZD; za vse poslovne funkcije izven TOZD, ki nimajo upravljalni karakter morajo biti ustvarjena merila za dejansko opravljeno delo za posamezno TOZD; upravljalni karakter imajo funkcije vodenja, planiranja, analiz — poslovne organizacije, in funkcija usmerjevalnega razvoja.
2.3.5.1 do 2.3.5.20
PODROBEN PRIKAZ CILJEV IN NALOG VSAKE TOZD, KI BO RAZMNOŽEN V OKVIRU TOZD
3.	ELEMENTI ZA SKLEPANJE samoupravnih sporazumom družbenih dogovorov o temeljih plana
3.1.	Interesi
V procesu usklajevanja ciljev in interesov posameznih TOZD združenih v poslovni sistem IMP kot tudi pri usklajevanju z drugimi subjekti družbenega planiranja
bomo delavci — člani delovnega kolektiva IMP upoštevali predvsem naslednje interese:
1.	celovit družbeni razvoj na ekonomskem socialnem in prostorskem področju, zato bomo v naših razvojnih planih upoštevali omejitve in možnosti razvoja, ki so oz. bodo podane
—	v smernicah družbenopolitičnih skupnosti
—	v smernicah SIS
—	v smernicah KS
Pri sprejemanju konkretnih obveznosti iz dohodka bomo upoštevali princip, da skupen relativen delež za splošno in skupno porabo v skupnem dohodku TOZD ne more biti večji kot znaša poprečni prispevek, oziroma udeležba v letu 1979
2.	celovita, vendar pospešena rast in razvoj poslovnega sistema IMP kot celote, ki bo temeljila predvsem na kvalitativnih razvojnih dejavnikih (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in likvidnost) in selekcioniranju razvojnega tempa po posameznih programih (izpostavitev prioritet) in posameznih TOZD (družbene omejitve, dosežena razvojna raven ipd.)
Zato je minimalna bruto akumulacija, ki jo bodo dosegale posamezne TOZD združene v poslovni sistem IMP, naslednja:
—	ostanek dohodka (dobiček I.) 10 %
—	zakonsko predpisana amortizacija množena s faktorjem 1,5
Zato je minimalna bruto akumulacija, ki jo bodo dosegale TOZD, ki so nosilci investicijskih projektov iz prioritetnega (energetika) področja IMP naslednja:
—	ostanek dohodka (dobiček I.) 15 %
—	zakonsko predpisana amortizacija množena s faktorjem 2,0
3.	odvisnost sredstev za OD in skupno porabo delavcev v TOZD in delovnih skupnostih od ustvarjenega dohodka, tako bo mogoče ugotoviti dejanski-delovni prispevek vsakega neposrednega in posrednega proizvajalca (upoštevajoč značaju delovnega procesa primerna merila)
—	delovni prispevek vseh delavcev TOZD oziroma delovne skupnosti, ki se izkaže ob periodičnih in zaključnem računu *
—	delež v čistem dohodku, ki je odvisen od uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije (minulo delo)
Delež čistega dohodka, ki se razporeja za OD in SSP se povečuje iz leta v leto za največ devet desetin prirasta dohodka TOZD, znotraj tako ugotovljenega deleža pa lahko naraščajo sredstva za SSP po največ takšni dinamiki kot narašča skupni dohodek TOZD.
3.2.	Potrebe
1.	Zboljšati strokovno znanje, ustvarjalnost in znanstveno raziskovalno dejavnost, ki so bistveni pogoji za učinkovito upravljanje in gospodarjenje. V ta namen bodo TOZD, združene v poslovni sistem, vlagale najmanj tolikšna sredstva po posameznih proizvodnih vejah kot je navedeno (merjeno v % na celotni prihodek):
1.	montažna dejavnost
2.	projektivna dejavnost
3.	el. energ. aparati in naprave
4.	telekom. in regulac. aparati in naprave
5.	naprave za vertikalni transport
6.	klimatski in prezrač. el. in naprave
7.	črpalke in armature
8.	oprema in naprave za procesno industrijo
9.	razna instalacijska oprema in naprave
10.	merilne naprave
11.	stroji in naprave za gradbeništvo
12.	stroji in naprave za kmetijstvo
13.	odlitki črne in barvne metalur-
14. izd. iz armiranih poliestrov in umet. snovi
in naprave za čiščenje voda
1980	1985	1990
1,0	1,0	2,0
4,0	6,0	8,0
4,0	5,0	6,0
10,0	13,0	13,0
4,0	6,0	6,0
2,5	6,0	10,0
2,5	4,0	8,0
2,0	4,0	8,0
2,5	4,0	8,0
2,5	4,0	8,0
2,0	4,0	4,0
2,0	4,0	4,0
2,5	4,0	4,0
2,0	4,0	4,0
2,5	4,0	8,0
2.	Racionalizirati proces administrativno strokovnil opravil in postopkov. Posamezno poslovno funkcijo ka dravsko krepiti tako, da bo čimanj nejasnosti in potreb nih sporazumevanj na relaciji temeljna organizacija -delovna skupnost. TOZD mora postati dejansko mesti odločanja, okrepiti moramo osebno odgovornost, si stem samoupravnega odločanja pa narediti pregleden ii učinkovit. Doseči moramo pametno koncentracijo ka
drov tam, kjer je konkretne probleme možno in potrebno razreševati.
Zato opredelimo zgornjo mejo relativne udeležbe režije posameznih poslovnih funkcij v skupnem številu zaposlenih v poslovnem sistemu IMP takole:
posl.
*	teh.IMP
mon. indust. štor. skupaj
1.	ind. posl. organ	'1,00
2.	PAOS	0,45
3.	SEOP	p,40
4.	apl. in sprem. razv.	3,00
5.	fin. rač. in int. bank	1 .4,20
6.	prodaja in izvoz	4,00
7.	nabava in uvoz	1,20
8.	skladiščenje	3,50
9.	avtopark	1,00
10.	tehnično op. (tudi servis)	14,00
11.	spl. kadr.	4.00
12.	pravno-samoupravna	0,10
13.	skupaj režija	36,85
3. Za potrebe izboljašnja pogojev dela in življenja si delavci TOZD in delovnih skupnosti zastavljamo skupno politiko razreševanja:
1. stanovanjskih problemov tako — da bomcvopredelili spodnjo mejo stanovanjskega standarda, ki ga zagotavljamo vsakemu delavcu	’	"
—	da posebno pozornost posvečamo socialno ogroženim članom kolektiva in pa kadrovskim stanovanjem, ki so namenjena zagotavljanju pogojev za razvoj TOZD
—	da organiziramo stan. gradnjo v lastni režiji preko zadrug in drugih možnih oblik organizirane gradnje •
—	da iz čistega dohodka zagotavljamo najmanj 6% na bruto OD stan. gradnje in da znotraj programirane-
skupne porabe najprej namenjamo sredstva za reševanje stan. gradnje (skladno z letnimi plani zadovoljevanja stanovanjskih potreb)	-i -
—	da za delavce-samske zgradimo v vseh večjih krajih (Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota) samske domove v obsegu, ki ga ugotovimo s SRP
—	da v okviru stan. gradnje v lastni režiji razrešujemo tudi otroško varstvo
2. počitniških domov ob morju in v notranjosti, tako da bomo imeli v poprečju 8 % lastnih posteljnih kapacitet merjeno na poprečno število — RDR zaposlenih; kar pomeni, da bi približno eno četrtino vseh potreb pokrili z lastnimi kapacitetami; sezono je treba podaljšati, tako da sta julij in avgust glavna sezona, s katero pokrivamo potrebe celotnega IMP, medtem ko naj meseci pred sezono (maj, junij) in po sezoni (september, oktober)—-merjeno glede na značaj poč. doma, rabijo bolj neposrednemu koriščenju posameznih TOZD oz. DO. Za izgradnjo zgoraj omejenih kapacitet bomo združevali sredstva iz SSP TOZD.	<	'	1
3.3.	Naloge	- " 4.
1. Dogovorjena delitev dela med TOZD in zglavnimi razvojnimi cilji izražena proizvodna in vrednostna razmerja so predmet SSTP SOZD IMP. Za nemoteno realizacijo zastavljenih ciljev in nalog bodo TOZD, združene v poslovni sistem, uresničevale naslednje naloge:	. ■	"
— pravočasno končale investicijske projekte prioritetnega pomena, ki so:	_	-
1.	izgradnja tovarne elektronaprav v Ljubljani
TOZD TEN	80
2.	izgradnja tovarne črpalk in avtomatike
TOZD TRAA	300
3.	izgradnja tovarne opreme za procesno indust. •
TOZD ITAK	150
4.	izgrad. tovar. vseh vrst armat. iz črnih mat. ,
TOZD HVA	150
5.	izgrad. tovarne klima naprav — komfortnih
TOZD KP	300
6.	izgrad. tovarne klima naprav — industrijskih
TOZD IP	1*50
7.	izgrad. tovarne ventil, in opreme za sist. prež.
TOZD MM	150
8.	poslovni objekt skupnega pomena IMP v Vojkovi
DS SOZD	50
9.	računal, opr. v SEOP in po TOZD oz. QO
DS SOZD	50
Skupaj	1,380
— zagotavljale pravočasno oskrbo	s	polizdelki oziroma končnimi izdelki v	medsebojnem poslovanju (pp-
drobnejše obveznosti	bodo opredeljene	in	zapisane v
SSTP SOZD IMP)
— za usklajevanje razvojnih programov, pospeševanje lastne razvojne dejavnosti in poenoteno uvajanje principov industrializacije tako montaže kot sorodnih ind. programov bodo delovale skupnosti temeljnih organizacij:
'1. za klimatizacijo
2.	?a montažo
3.	za projektiranje
2. Svobodno kroženje in združevanje sredstev v po-sjovpem sistemu IMP bo temeljilo na pogojih delovanja
tega v socialistični blagovni proizvodnji in družbenem — s sklepi skupščine SOZD IMP — usmerjanju in usklajevanju odnosov v razširjeni reprodukciji. Pravice, obveznosti in odgovornosti bomo določili s posebnimi »Temeljnim sam. sporazumom o združevanju sredstev«. Funkcije združevanja sredstev (dinarskih in deviznih) bo izvrševala Interna banka IMP. Pri rabi združenih sredstev imajo delavci iz TOZD uporabnice naslednjo odgovornost:	,
1. da dosegajo takšen dohodek, .kot je predviden s
SRP oz. z investicijskim programom
2.	da dosegajo najmanj takšne rezultate kot jih dosegajo sorodne TOZD
3.	da sprejemajo program ukrepov za odpravo motenj v gospodarjenju, če nista izpolnjena prvi in drugi pogoj
4.	da redno spremljajo
1.	rezultate pri poslovanju in v proizvodnji
2.	spolnjevanje obveznosti iz SSTP
BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE - BELEŽKE
Nadaljevanje z 12. strani
Način, obseg in vrsto posameznih del iz 1. odstavka, ki jih delovna skupnost opravlja za tretje osebe, za TOZD oziroma delovne organizacije v sestavi SOZD, določa samoupravni sporazum iz prejšnjega člena.
47.	člen
Dejavnost pravnega zastopanja in samoupravno normativne dejavnosti, informativno propagandno dejavnost, vodenja in nadzora lastnih investicij ter določenih strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnim del opravlja delovna skupnost izključno za TOZD oziroma delovne organizacije v sestavi SOZD.
48.	člen
Delovna skupnost SOZD nastopa v pravnem prometu s tretjimi, kadar je to nujno zaradi uresničevanja samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti in sicer v svojem imenu in za svoj račun.
Opravila v pravnem prometu s tretjimi za potrebe funkcionalnega delovanja delovne skupnosti (nabava opreme, itd.) pa izvršuje v imenu SOZD za račun združenih TOZD, za svoj račun pa le, če tako določa Samoupravni sporazum iz 45. člena tega statuta.
Opravila v pravnem prometu s tretjimi za potrebe delovne skupnosti oziroma njenih delavcev, pa delovna 'skupnost izvršuje v svojem imenu za svoj račun.
49.	člen
Kadar delovna skupnost nastopa v pravnem prometu s tretjimi za svoj račun, odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
50.	člen
Delo delovne skupnosti SOZD vodi in koordinira generalni direktor SOZD.
Za opravljanje nalog delovne skupnosti ima generalni direktor pravico, da odredi delovne naloge delavcem delovne skupnosti in je skupaj z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odgovoren za izvrševanje teh nalog.
51.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti so poleg individualnega poslovodnega organa še:
■— namestnik generalnega direktorja — pomočnik generalnega direktorja.
VI.	OBVEŠČANJE
52.	člen
Delavci TOZD in delovnih skupnosti v sestavi SOZD morajo biti stalno, pravočasno, izčrpno in na razumljiv način obveščeni o delu in poslovanju SOZD, njene delovne skupnosti in organov upravljanja.
53.	člen
Obveščenost delavcev zagotavljajo naslednje oblike informiranja:
—	objavljanje podatkov, poročil, sklepov, elaboratov samoupravnih splošnih aktov, analiz itd. v internem glasilu
—	posredovanje dokumentov (zapisnikov ipd.) temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim
—	dajanje poročil, podatkov in obrazložitev na zborih delavcev
—	seznanjanje delegatov v delavskem svetu SOZD s tekočo in aktualno problematiko.
Sistem informiranja in s tem zvezana tehnična opravila izvaja strokovna organizacijska enota v delovni skupnosti SOZD.
54.	člen
Delavci TOZD in delovnih skupnosti v sestavi SOZD izdajajo kot enotno sredstvo internega obveščanja v SOZD IMP —GLASNIK.
Interno glasilo ureja uredniški odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh delovnih organizacij in delovne skupnosti SOZD, ki jih imenujejo njihovi delavski sveti ter organa sindikata na ravni SOZD.
Uredniški odbor skrbi za kvaliteto in ak'ualnost glasila ter za enakopravno vključevanje problematike vseh TOZD in delovnih skupnosti v vsebino glasila.
55.	člen
Za celoten sistem obveščanja v SOZD skrbi komisija za informiranje, ki jo na predlog delavskih svetov temeljnih organizacij imenuje delavski svet SOZD.
Komisijo za mformiranje sestavljajo: delegati temelj-
nih organizacij (vsaka TO enega delegata), predstavnik uredniškega odbora Glasnika, delegati družbenopolitičnih organizacij IMP (vsaka DPO delegira enega delegata) in delegat organa upravljanja SOZD.
Komisijo za informiranje vodi predsednik, ki ga delegati izvolijo na 1. seji. Mandat delegatov komisije traja dve leti.
56.	člen
Glavne naloge komisije za informiranje so:
—	načrtuje celoten sistem informiranja v SOZD in nadzira njegovo izvajanje
—	sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja vsebinske zasnove IMP Glasnika in njegovih prilog
—	obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izhajanje IMP Glasnika in njegovih prilog in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju časopisa
—	daje soglasje k splošnemu aktu, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor, oziroma sporočilo ter k tistim določbam splošnega akta izdajatelja, ki se nanašajo na izdajanje in urejanje IMP Glasnika in njegovih prilog
—	skrbi za neposredno povezovanje časopisa z delavci, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa
—	daje smernice za delo uredniškemu odboru časopisa
—	najmanj enkrat letno obravnava finančno poslovanje časopisa in podatke v zvezi z izhajanjem časopisa, ki so pomembni za javnost in jih je izdajatelj dolžan objaviti.
57.	člen
Delavci in organi, ki so po zakonu in samoupravnem splošnem aktu odgovorni in zadolženi za informiranje, morajo poskrbeti, da so informacije dostopne v roku 7 dni od dogodka, na katerega se informacija nanaša, v kolikor zaradi tehničnih in drugih objektivnih razlogov ni potreben daljši rok. ,
VII.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
58.	člen
Samoupravni splošni akti (v nadaljevanju: akti) na ravni SOZD, ki jih določata SS o združitvi v SOZD IMP in ta statut, se sprejemajo po postopku, ki ga določajo naslednji členi in sicer skozi naslednje faze:
—	pobuda za sprejem akta z izdelavo tez
—	obravnava tez in predlaganje osnutka akta
—	javna in poprejšnja obravnava akta
—	usklajevanje pripomb, mnenj in predlogov iz javne in poprejšnje obravnave in določitev predloga akta, o katerem odločajo delavci
—	sprejem akta
—	izvajanje določb akta in kontrola.
Prejšnji odstavek velja tudi za spremembe in dopolnitve že sprejetih aktov.
Določbe prejšnjih dveh odstavkov se nanašajo tudi na akte, ki jih sprejema delavski svet SOZD z izjemami, ki jih določa ta statut.
59.	člen
Vsako pobudo za sprejem akta, ki ni predviden s SS o združitvi v SOZD ali drugim aktom na ravni SOZD, je delavski svet SOZD dolžan obravnavati in pobudnika obvestiti o svojem sklepu oz. stališču.
Generalni direktor SOZD organizira delo strokovnih služb, da pripravijo teze akta (predosnutek) in postavi primeren rok, ki naj bi bil samo v izjemnih primerih daljši od 30 dni.
Ko so teze izdelane, jih generalni direktor praviloma da v presojo strokovnemu kolegiju, nato pa komisiji za samoupravljanje. Ob tem mora zagotoviti, da teze dobijo tudi družbenopolitične organizacije na ravni SOZD.
60.	člen
Teze obravnava komisija za samoupravljanje.
Če komisija meni, da teze niso dovolj dobro pripravljene, oz. da so bistveno pomanjkljive, zahteva od generalnega direktorja, da organizira pripravo popolnejših ali novih tez.
Če komisija meni, da so teze primerne, jih v nespremenjeni obliki ali s svojimi dopolnitvami oz. spremembami predlaga kot osnutek aktov.
Osnutek akta komisija pošlje delavcem TOZD oz. DS v javno obravnavo osnutka v skladu s svojimi samoupravnimi akti in določi rok, v katerem naj se ji pošljejo pismeno vse pripombe, predlogi itd. izjavne obravncve.
Ta rok praviloma ne sme biti krajši od 30 dni od dne, ko je TOZD oz. DS predložen osnutek.
Javna obravnava osnutka ne sme trajati manj kot 15 dni. Praviloma se javna obravnava ne opravlja na zborih delavcev, ampak organizirano, tako da aktivira vse delavce preko organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij (sindikalne skupine) in strokovnih služb.
61.	člen
Ko na podlagi opravljene javne obravnave osnutka akta komisija za samoupravljanje dobi pripombe, mnenja in predloge, pripravi vsklajeno besedilo akta s kratko obrazložitvijo, katere pripombe so bile upoštevane in katere ne z razlogi za to ter ga dostavi delavskemu svetu SOZD kot podlago za določitev predloga akta.
Enako kot v prejšnjem odstavku ravna komisija tudi, ko gre za akt, ki ga sprejema delavski svet SOZD s tem, da mu omenjeno besedilo posreduje kot predlog akta v sprejem.
62.	člen
Besedilo iz prejšnjega člena, ki ga je vskladila komisija za samoupravljanje, obravnava delavski svet SOZD. Če le—ta meni, da je besedilo primerno, ga nespremenjeno ali z dopolnitvami oz. spremembami iz obravnave določi kot predlog akta, o katerem bodo delavci odločali, ter pozove delavske svete TOZD oz. delovnih skupnosti, da skličejo zbore delavcev za poprejšnjo obravnavo predloga akta.
Če sprejemajo delavci akt na referendumu, ga delavski svet SOZD potem ko določi predlog akta, tudi razpiše.
Če sprejemajo delov d akt z eno od drugih oblik osebnega izjavljanja, delavski svet SOZD določi rok, do kdaj oz. v katerem terminu mora biti to opravljeno.
Pri določanju rokov iz prejšnjih dveh odstavkov za izvedbo osebnega izjavljanja delavcev v TOZD oz. delovnih skupnostih mora delavski svet SOZD upoštevati čas, ki je potreben za poprejšnjo obravnavo, kakor tudi čas iz naslednjega odstavka, ki mora biti delavcem zagotovljen od tedaj, ko so po opravljeni poprejšnji obravnavi seznanjeni s končnim besedilom predloga akta do odločanja o njem.
Med dnem določitve končnega besedila predloga akta in dnem osebnega izjavljanja ne sme preteči manj kot 15 dni, s pogojem, da so delavci s predlogom akta, o katerem bodo odločali, seznanjeni. Predlog akta se praviloma objavi v internem glasilu SOZD IMP.
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja za sprejem akta, ki ga sprejema delavski svet SOZD.
63.	člen
Poprejšnja obravnava se opravi na (delnih) zborih delavcev TOZD oz. DS; praviloma so to zbori delavcev, ki se sklicujejo po vsakem tromesečju za odločanje o začasni oz. dokončni delitvi ustvarjenega dohodka. Najkasneje v času oz. ob zaključku poprejšnje obravnave akta mora delavski svet TOZD oz. delovne skupnosti o njem obvezno zavzeti stališče.
Organi upravljanja TOZD oz. delovne skupnosti morajo zagotoviti, da bosta zlasti njihov delegat v delavi skem svetu SOZD in član komisije za samoupravljanje iz delovne organizacije, v katere sestavi so, v celoti in popolno seznanjena s potekom javne in poprejšnje obravnave v TOZD oz. delovni skupnosti in z vsemi predlogi, pripombami, stališči, itd.
Organi upravljanja TOZD oz. delovne skupnosti so dolžni, da rezultate poprejšnje obravnave (pripombe, predloge...) pismeno in v roku posredujejo komisiji za samoupravljanje.
,64. člen
Če po opravljeni poprejšnji obravnavi v vseh TOZD in DS komisija za samoupravljanje ugotovi, da
—	pripomb ni, o tem obvesti vse TOZD in DS;
—	so pripombe, vendar le redakcijskega oz. formalnega značaja in ne posegajo v vsebino akta, ji h vskladi in o spremembah v besedilu obvesti TOZD in DS;
—	so pripombe, ki posegajo v samo vsebino predloga akta, ravna v skladu z 61. čl. tega statuta.
V	primerih iz 1. in 2. alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je končno besedilo predloga akta določeno v petih dneh od dne, ko TOZD oz. DS prejmejo obvestilo komisije.
V	primerih iz 3. alineje prejšnjega odstavka delavski svet SOZD ravna v skladu z 62. členom tega statuta s tem, da se o končnem besedilu predloga akta, ki ga določi, ne opravi poprejšnja obravnava.
65.	člen
Potem, ko se ugotovi, da je bil akt veljavno sprejet, se objavi praviloma v IMP Glasniku. Veljati prične 8. dan po objavi, če akt sam ne določa kaj drugega.

Akti, id jih sprejemajo samo nekatere TOZD oz. DS v okviru SOZD IMF, se lahko objavljajo tudi na drug primeren način (bilten delovne organizacije, oglasne deske,
ipd.).
66.	člen
V	kolikor akt ne določa tudi drugih nosilcev, so za izvrševanje in spremljanje določb sprejetih aktov pristojni organi upravljanja s poslovodnim organom na čelu in družbenopolitične organizacije, za njihovo kontrolo
..pa v prvi vrsti organ samoupravne delavske kontrole SOZD.
67.	člen
Pravna služba SOZD hrani določene pomembnejše akte in vodi evidenco vseh sprejetih aktov na ravni iOZD, v TOZD oz. DS in delovnih organizacijah, kot udi evidenco sklepov TOZD oziroma DS o sprejemu določenega akta.
O evidenci iz prejšnjega odstavka delavski svet SOZD sprejme poslovnik.
VIII.	NOTRANJA ARBITRAŽA
68.	člen
Spore, ki utegnejo nastati iz vseh razmerij med delovnimi organizacijami ali med TOZD oziroma delovnimi skupnostmi iz različnih delovnih organizacij v sestavi SOZD, bodo le-te najprej reševale sporazumno z neposrednim dogovarjanjem.
Kolikor ne dosežejo sporazumne rešitve v smislu prejšnjega odstavka v roku 60 dni od nastanka spora, predložijo reševanje spora notranji arbitraži, če zanj po zakonu ali družbenem dogovoru ni izključno pristojno sodišče ali kakšen drug družbeni organ.
69.	člen
Delavski svet SOZD določi listo arbitrov notranje arbitraže in sicer iz vsake delovne organizacije in delovne skupnosti SOZD po dva arbitra za dobo dveh let.
70.	člen
Notranjo arbitražo za vsak posamezen spor sestavlja 5 članov. Po dva člana imenujeta delavska sveta TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije, ki sta v šporu iz liste arbitrov.
Člani notranje arbitraže nato soglasno izberejo iz liste arbitrov predsednika.
Predsednik in člani notranje arbitraže ne smejo biti delavci TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije, ki so v sporu.
71.	člen
V	postopku pred notranjo arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku.
Odločitev notranje arbitraže je dokončna in ima moč izvršilnega naslova.
IX.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
72.	člen
Delavci v temeljnih oziroma v delovnih organizacijah v okviru SOZD neposredno uresničujejo pravice in dolžnosti, ki jih imajo na področju ljudske obrambe.
Odločanje in izvajanje priprav za ljudsko obrambo je temeljna pravica in najvišja dolžnost vsakega delavca.
72. člen
Skladno z zakonom in s sporazumom, statutom, obrambnimi načrti občin oziroma mesta in širših družbenopolitičnih skupnostih, sprejemajo temeljne in delovne organizacije obrambne načrte in izvajajo druge priprave za delo v vojnih razmerah. V svojih statutih oziroma drugih splošnih aktih, morajo podrobneje in konkretneje določiti delokrog in odgovornost organov upravljanja ter posebne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v pripravah za ljudsko obrambo. Priprave morajo biti usklajene z načrti občine, širših družbenopolitičnih skupnosti, kar je odvisno od tega, kdo postavlja naloge glede proizvodnje, storitev in drugih dejavnosti v vojni.
74.	člen
TOZD sprejemajo obveznost, da zaradi uspešnega izvrševanja svojih in skupnih nalog s področja ljudske obrambe zagotavljajo potrebna finančna in materialna sredstva za izvajanje teh nalog.
Skupne naloge TOZD na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite so zlasti:
—	usklajevanje načrtov ljudske obrambe,
—	obvezne priprave za obrambo in za delo v vojnih razmerah
—	organiziranje civilne zaščite
—	sodelovanje z organi in organizacijami družbenopolitičnih skupnosti za uresničevanje skupnih nalog v zvezi z ljudsko obrambo in
—	medsebojno koordiniranje in usklajevanje del, spremljanje in izvajanje ukrepov za uresničevanje skupnih nalog s področja ljudske obrambe.
75.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav in nalog s področja ljudske obrambe v SOZD je odgovoren koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD.
76.	člen
Generalni direktor SOZD je vodja obrambnih priprav SOZD in opravlja naslednje naloge:
—	izvršuje sklepe delavskega sveta SOZD o pripravah za ljudsko obrambo in skrbi, da se te priprave izvajajo v skladu z zakonom in predpisi ter načrti družbenopolitičnih skupnosti
—- izdaja sklepe in navodila strokovnim službam za opravljanje zadev s področja priprav za ljudsko obrambo in nadzoruje njihovo delo
—	skrbi za pripravo načrtov vojne proizvodnje in storitev v skladu z obrambnim načrtom ter tehnične in druge dokumentacije
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe, ki jih določi delavski svet SOZD ali družbenopolitična skupnost.
77.	člen
Za izvajanje nalog s področja civilne zaščite oblikujejo temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, združene v SOZD in delovne skupnosti, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote civilne zaščite.
Podrobnejšo organizacijo in naloge civilne zaščite v temeljnih oziroma delovnih organizacijah in delovnih skupnostih SOZD določajo statuti, pravilniki o družbeni samozaščiti ali drugi samoupravni splošni akti.
2.	Družbena samozaščita
78.	člen
Družbena samozaščita je najširši obrambni in varnostni sistem samoupravne funkcije, ki jo uresničujejo delavci v združenem delu ter pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delavcev, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot.
'•	79. člen
Delavci uresničujejo pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite predvsem:
—	z razvijanjem in oblikovanjem zavesti o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema
—	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za razvijanje in varovanje socialistične samoupravne ureditve,
—	z odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na rušenje in izpodkopavanjem ustavne ureditve ter dejanj, ki škodujejo ugledu temeljne in delovne organizacije oziroma SOZD,
—	z zavarovanjem družbenega in osebnega premoženja ter z borbo proti gospodarskemu kriminalu in nevestnemu gospodarskemu poslovanju
—	z ukrepi za preprečevanje požarov in delovnih nezgod ter skrbjo za preventivne ukrepe in borbo proti elementarnim nesrečam,
—	s sodelovanjem z organi, pristojnimi za odkrivanje kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj ter z družbenopolitičnimi organizacijami in organi družbenopolitičnih skupnosti.
80.	člen
Za izvajanje nalog s področja narodne zaščite oblikujejo temeljne oziroma delovne organizacije, združene v SOZD in delovne skupnosti, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote narodne zaščite.
3.	Koordinacijski odbor
za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
81,	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD imenuje delavski svet SOZD
in je sestavljen po delegatskem načelu. V tem odboru ima vsaka delovna organizacija enega delegata, ki ga izvoli delavski svet delovne organizacije na predlog družbenopolitičnih organizacij.
V odbor iz prejšnjega odstavka delegirajo svojega predstavnika osnovne organizacije ZK, sindikata in ZSMS SOZD.
Mandat traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan za člana koordinacijskega odbora.
Po svojem položaju so člani tega odbora predsednik delavskega sveta SOZD, generalni direktor SOZD in upravitelj obrambnega načrta SOZD.
82.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD opravlja naslednje naloge:
a)	na področju ljudske obrambe:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt SOZD
2.	skrbi za organiziranje in usposabljanje enot teritorialne obrambe, če ima organizacija takšno enoto
3.	skrbi za organizacijo in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite
4.	usklajuje obrambne priprave in ugotavlja na podlagi obrambnih načrtov temeljnih oziroma delovnih organizacij naloge SOZD na področju ljudske obrambe ter skrbi za učinkovito izvajanje, predlaga pa tudi ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje teh nalog
5.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe SOZD
6.	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere
7.	predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so še vojni obvezniki za razporeditev na delovno obveznost v enote teritorialne obrambe in v enote civilne zaščite
8.	organizira obrambno vzgojo delavcev in jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni
9.	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah ljudske obrambe po načelu družbene samozaščite
10.	v soglasju s pristojnimi občinskimi in mestnimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupana dela pri pripravah za ljudsko obrambo
11.	skrbi za usklajevanje splošnih aktov s področja ljudske obrambe
12.	predlaga samoupravnim organom temeljnih oziroma delovnih organizacij združevanje obrambnih priprav, zagotavljanju nujnih sredstev kolektivne zaščite delavcev, civilne in narodne zaščite, graditev zaklonišč ter prilagoditev prostorov v zakloniščih za delavce in premoženje
13.	opravljanje drugih nalog s področja priprav za ljudsko obrambo, ki jih določi delavski svet SOZD v skladu z zakoni in obrambnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti.
b)	na področju družbene samozaščite:
1.	skrbi za razvijanje varstvene kulture in zavesti vseh zaposlenih delavcev, zato sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi delovnih organizacij oziroma SOZD
2.	pripravlja okvirne programe za predmet družbene samozaščite za vse vrste izobraževanja delavcev
3.	ugotavlja slabosti in pomanjkljivosti notranjega samozaščitnega sistema ter predlaga predloge za njihovo odpravo
4.	spremlja varnostni položaj v SOZD in pripravlja predloge ter ukrepe
5.	koordinira delo organov za družbeno samozaščito v delovnih organizacijah
6.	sodeluje z nosilci družbene samozaščite v družbenopolitičnih skupnostih.
83.	člen
Posamezna področja, na katerih delavci neposredno uresničujejo družbeno samozaščito (izvajanje kadrovske politike, izobraževanje, informiranje, požarna varnost in varstvo pri delu, prometna varnost in varnost okolja, varovanje objektov in naprav, varovanje skupnih listin in podatkov zaupne narave, gotovine in vrednostnih papirjev, stiki s tujci, opravljanje določenih dolžnosti v tujini) glede na svoje pogoje in potrebe, temeljne in delovne organizacije ter delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih statutih in pravilnikih o družbeni samozaščiti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Za vse spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za njegov sprejem.
c '.i >	£ • ;.. '• Gv _
SEPTEMBER 1979
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlagajo:
—	delavski svet SOZD
—	delavski sveti delovnih in temeljnih organizacij, združenih v SOZD
—	večina delavcev vsake TOZD v sestavu delovne organizacije, združene v SOZD
86.	člen
Statut je sprejet, ko ga po predhodni obravnavi sprejme na referendumu večina delavcev vsake TOZD v
vsak delavec prek organov iz prejšnjih alinej družbenopolitične organizacije.
sestavi delovnih organizacij, ki se združujejo v SOZD.
Statut prične veljati v osmih dneh po objavi.
87.	člen
S tem statutom morajo biti usklajeni vsi samoupravni splošni akti SOZD.
88.	člen
Komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose, komisjo za razvojna in tehnična vprašanja in komisijo za samoupravljanje, mora delavski svet (skupščina) SOZD izvoliti na prvi seji po ugotovitvi, da so spremembe in dopolnitve tega statuta veljavne.
89.	člen
Ko pričnejo veljati spremembe in dopolnitve tega statuta, se morajo po njegovih določbah ravnati tudi postopki sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, ki že tečejo.
90.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati vse določbe samoupravnih splošnih aktov, ki so z njim v nasprotju.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
TER ČISTOPIS
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V SOZD IMP
OSNUTEK
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER ČISTOPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD IMP
Izhajajoč iz ustavnih načel o samoupravni organiziranosti združenega dela smo delavci temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji IMP uresničujoč določila Zakona o združenem delu ugotovili, da so nekatere temeljne organizacije povezane med seboj z delovnim procesom oziroma procesom proizvodnje in poslovanja in z drugimi skupnimi interesi ter da ta povezanost omogoča uspešnejše poslovanje in doseganje večjega dohodka na naslednjih področjih:
—	elektro dejavnost
proizvodnja elektronaprav jakega in šibkega toka, proizvodnja vertikalnega transporta, montaža vseh vrst elektro instalacij jakega in šibkega toka in dvigal
—	montaža vseh vrst strojnih instalacij
—	proizvodnja klima naprav, instalacijske opreme, strojno kovinska proizvodnja
—	proizvodnja regulacijskih armatur, strojno kovinska proizvodnja, izdelava poliesterskih posod
—	livarska proizvodnja sive in barvne litine in obdelava odlitkov
—	projektiranje, inženiring, blagovni promet doma in v tujini, zastopstva in izobraževanje
in ob spoznanju, da obstoja medsebojna povezanost in skupni interesi za združevanje dela in sredstev pri:
—	medsebojnih dobavah montažnih elementov
—	medsebojnih dobavah polizdelkov
—	skupnem nastopu pri izgradnji investicijskih objektov doma in v tujini
—	skupnem opravljanju nalog skupnega pomena in zaradi:
snega
doma in v tujini, specializacije in delitve dela
—	možnosti doseganja skupnega dohodka
—	ustvarjanja skupnega dohodka in uresničevanja skupnih interesov podpisnic in širše družbene skupnosti
smo sklenili, da na podlagi 386. člena in v skladu s pogoji iz 382. in 384. člena Zakona o združenem delu
1.	TOZD OV Ljubljana TOZD PM Koper
združene v DO PROMONT, projektiranje, montaža Ljubljana n. sol. o. Ljubljana
2.	TOZD PMI Maribor TOZD BLISK Murska Sobota TOZD EKO Ptuj
združene v DO PMI, projekt, montaža, industrija Maribor, v. sol. o. Maribor
medsebojne povezanosti usklajenega in komplek-nastopa na področju investicijskih dejavnosti
3.	TOZD ELEKTROMONTAŽA Ljubljana TOZD TEN Ljubljana
TOZD DVIGALO Ljubljana TOZD Slovenske Konjice
združene v DO ELPROM, elektroproizvodnja in montaža
Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana
4.	TOZD KLIMA proizvodnja Ljubljana TOZD KLIMA montaža Ljubljana TOZD PANONIJA Murska Sobota TOZD TIO Idrija
združene v DO IKOS, industrija klimatske opreme in strojev, Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana
5.	TOZD TRAA Ljubljana TOZD SKIP Ljubljana
združeni v DO IKO, industrija kovinske opreme Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana
6.	TOZD LSL Ivančna gorica TOZD LBK Ljubljana TOZD HVA Ivančna gorica
združene v DO LIVAR, Ivančna gorica, n. sol. o. Ivančna gorica
7.	TOZD INŽENIRING Ljubljana TOZD Projektivni biro Ljubljana
TOZD Dijaški dom (Izobraževalni center) Domžale TOZD Zastopstva Ljubljana združene v DO IP1Z, inženiring, projektiranje, izobraževanje, zastopstva, Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana
združimo v SOZD IMP in sprejmemo naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom je izražena volja delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela združenih v delovne organizacije, da združijo svoje delo in sredstva v višji obliki združenega dela, v sestavljeni organizaciji združenega dela, in na podlagi določb tega sporazuma uresničujejo svoje skupne interese in zagotavljajo v skladu s širšimi družbenimi interesi svoj ekonomski in družbeni položaj.
2.	člen
Delavci TOZD združujemo v delovne organizacije in v sestavljeno organizacijo združenega dela delo in sredstva za doseganje skupnih interesov, večanje družbene
produktivnosti dela in večjega dohodka na podlagi vloženega tekočega in minulega dela. To bomo dosegli s:
—	skupnim in usklajenim planiranjem,
—	usklajenimi razvojnimi programi,
—	združevanjem dela in sredstev za skupne programe in posle,
—	skupnim in celovitim nastopanjem na domačem in tujem tržišču,
—	vertikalnim in horizontalnim povezovanjem v industrijski proizvodnji, montaži, projektiranju, zunanjetrgovinskem poslovanju,
—	skupnim denarnim gospodarjenjem,
s čimer izražamo prostovoljno svojo zavestno opredelitev in voljo za trajen obstoj in razvoj sestavljene organizacije združenega dela.
3.	člen
S tem sporazumom določamo:
—	firmo in sedež SOZD
—	dejavnosti SOZD, cilje združevanja v SOZD in koordiniranje delovnega procesa
—	samoupravno planiranje
—	združevanje sredstev
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovnih organizacij
—	organe upravljanja in druge organe SOZD
—	odgovornost in pooblastila SOZD v pravnem prometu
—	dela skupnega pomena
—	statusne spremembe
—	samoupravne splošne akte na ravni SOZD
—	prehodne in končne določbe
II.	FIRMA IN SEDEŽ SOZD
4.	člen
'Firma sestavljene organizacije združenega dela je IMP — Industrijsko montažno podjetje n. sol. o.
Skrajšana firma sestavljene organizacije glasi: IMP n. sol. o., Ljubljana, Titova 37.
5.	člen
SOZD ima zaščitni znak sestavljen iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Zaščitni znak se uporablja skupaj s firmo SOZD, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka.
6.	člen
Firme delovnih organizacij oz. imena temeljnih organizacij vsebujejo tudi dele firme SOZD IMP in sicer tako, da se pred firmo vedno navede »IMP«.
Delovne organizacije v sestavi SOZD IMP v medsebojnem poslovanju uporabljajo samo svojo firmo in njen zaščitni znak.
7.	člen
TOZD v poslovanju s TOZD v drugi delovni organizaciji, združeni v SOZD, uporablja poleg svojega imena tudi firmo delovne organizacije, v katero je združena.
8.	Člen
Sedež:
Ljubljana, Titova 37, občina Ljubljana — Bežigrad
9.	člen
O spremembi firme in sedeža SOZD odloča delavski svet SOZD soglasno.
III.	DEJAVNOSTI SOZD
10.	člen
Dejavnosti delovnih organizacij, združenih v SOZD IMF, so naslednje:
A)	Glavne dejavnosti	šifra podskupine po
B)	Stranske dejavnosti	enotni klasifikaciji
dejavnosti
I. PROMONT o. sub. o. Ljubljana
A)	— napeljava in popravila
gradbenih instalacij
(TOZD: OV, KM, MK)	050301
B)	— gradnja drugih objektov
nizke gradnje	050209
—	drugo projektiranje	110403
—	stanovanjska dejavnost	100200
II.	PMI n. sol. o. Maribor
A)	— drugo projektiranje
(ZTOZD IB)	110403
—	napeljava in popravila gradbenih instalacij
(TOZD: MM, Blisk)	050301
—	proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih
konstrukcij (TOZD EKO)	011320
B)	— raziskovalno razvojne
storitve v gospodarskih
dejavnostih	110611
III.	EMOND n. sol. o. Ljubljana
A)	— napeljava in popravila
gradbenih instalacij
(TOZD EM)	050301
—	proizvodnja električnih strojev in naprav
(TOZD: TEN, ISO)	011710
—	proizvodnja drugih strojev
in naprav (TOZD DVG)	011419
B)	— restavracija družbene
prehrane	080123
IV.	KLIMAT o. sub. o. Ljubljana
A)	— proizvodnja drugih strojev
in naprav (TOZD: KP,
TIO)	011419
—	proizvodnja kmetijskih
strojev (TOZD PAN)	011420
B)	— raziskovalno-razvojne
storitve v gospodarskih
dejavnostih	110611
V.	KLIMA n. sol. o. Celje
A) — proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala (TOZD 1P)
— napeljava in popravila gradbenih instalacij (TOZD MP)
VI.
IKO, n. sol. o. Ljubljana
A) — proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu (TOZD TRAA) ■— proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav (TOZD SKIP)
— proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala (TOZD ITAK)
011312
050301
011724
011412
011312
VII.	LIVAR n. sol. o. Ivančna gorica
A) — proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov (TOZD: LSNI I BK)	011311
011419
080123
110404
070320
110620
110403
130212
120190
110404
—	proizvodnja drugih strojev in naprav (TOZD HVA)
B) — restavracija družbene prehrane
Vlil. IZIP n. sol. o. Ljubljana
A) — inženiring (TOZD INŽ)
—	zunanja trgovina
z neživilskimi proizvodi (TOZD: INŽ, ZST)
—	ekonomske organizacijske in tehnološke storitve (TOZD INŽ)
—	drugo projektiranje (TOZD PB)
—	dijaški in drugi domovi (TOZD IC)
—	drugo iztobraževanje (TOZD IC)
11. člen
Glavne dejavnosti SOZD
TOZD, združene v delovne organizacije v sestavi SOZD IMP se sporazumejo, da bo SOZD opravljala naslednje dejavnosti:
A)	Glavne dejavnosti:
—	inženiring: organizacija, vodenje kompleksnih poslov (investicijski inženiring), izvajalski in prodajni inženiring iz vseh glavnih in stranskih dejavnosti TOZD v sestavi SOZD
—	zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi: izvoz, uvoz, izvajanje investicijskih del v tujini, opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini, dolgoročna proizvodna kooperacija in poslovno-tehnično sodelovanje s tujimi firmami, zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijskih skladišč, pridobivanje in odstopanje materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine)
—	ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve —
Consulting
B)	Stranske dejavnosti:
—	interna banka
—	knjigovodske storitve in obdelava podatkov
—	delavski, otroški in mladinski počitniški domovi
—	raziskovalno razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih
070320
110620
110102
110903
080113
110611
12.	člen
Vse stranske dejavnosti se vpišejo v sodni register.
—	uvajanja novih in sodobnih tehnologij v obstoječe proizvodne programe,
—	racionalnejšega opravljanja zadev skupnega pomena z združevanjem umskih, tehničnih in drugih zmogljivosti,
—	izboljšanja pogojev za delo in razvoj samoupravljanja,
—	poenotenja organizacije dela in poslovanja,
—	delitve dela in specializacije,
—	zagotavljanja socialne varnosti in ekonomske trdnosti na načelih socialistične solidarnosti in vzajemne odgovornosti.
14.	člen
Cilje z združevanjem v SOZD bomo dosegali s:
—	sprejemanjem skupnega plana SOZD,
—	usklajevanjem planov delovnih organizacij,
—	skupnim In sporazumnim urejanjem družbenoekonomskih ln samoupravnih odnosov v SOZD,
—	sklepanjem samoupravnih sporazumov o udeležbi pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev kot delež pri skupnem dohodku in kot delež pri skupnem prihodku ter o usklajevanju proizvodnih in razvojnih programov,
—	opravljanjem del skupnega pomena v delovnih skupnostih in v temeljnih organizacijah skupnega pomena, Id opravljajo dela skupnega pomena na osnovi svobodne menjave dela oz. drugih dohodkovnih odnosov,
—	usklajevanjem in sprejemanjem skupnih stališč in sklepov v organih upravljanja in drugih organih SOZD ter družbenopolitičnih organizacijah.
15.	člen
Koordinacijo delovnega in poslovnega procesa (v tehnično-tehnološkem, ekonomsko-planskem, razvojnem, finančnem, pravnosamoupravnem, kadrovskem itd. smislu) v SOZD IMP zagotavljamo:
—	s skupno poslovno politiko doma in v tujini
—	z enotnim sistemom planiranja
—	z združevanjem sredstev ob skupno dogovorjenem programu razvoja in investiranja oz. namenu njihove namembnosti
—	z doslednim razmejevanjem dejavnosti in funktij v horizontalnem in vertikalnem (vse tri oblike samoupravne organiziranosti) smislu
—	z enotnim opravljanjem vseh del skupnega pomena samo v zato določenih TOZD delovnih skupnostih oz. enotah
—	s koordiniranjem vseh samoupravnih, družbenopolitičnih strokovnih in drugih funkcij v SOZD imp.
16.	člen
Zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov na posameznih področjih (kot npr. na področju klimatizacije v proizvodnji, na področju montaže, projektiranja, ipd), se TOZD oz. DO v okviru in izven okvira SOZD IMP lahko združujejo v skupnost TOZD oz. DO.
17.	člen
Če je podan interes SOZD IMP kot celote, da se združi v poslovno skupnost ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev, lahko delavski svet SOZD priporoči, da se v poslovno skupnsot ali drugo obliko združevanja dela in sredstev združi posamezna TOZD ali DO in zastopa interese celotne SOZD IMP.
Na podlagi danega priporočila delavci TOZD oz. DO odločajo o združitvi v poslovno skupnsot ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
IV.	CILJI ZDRUŽEVANJA V SOZD IN KOORDINIRANJE DELOVNEGA PROCESA
13.	člen
Delavci TOZD, združeni v delovne organizacije, se združujemo v SOŽD zaradi uresničevanja naslednjih ciljev:
—	enotno, skupno in celovito nastopanje na domačem in zunanjem trgu z združevanjem dela in sredstev, ki bo omogočalo skladen razvoj in rezultate dela vseh dejavnosti TOZD v delovnih organizacijah in SOZD kot celote,
—	uveljavljanje dohodkovnih odnosov med TOZD, ki združujejo delo in sredstva in so proizvodno in poslovno povezane na podlagi dohodkovnih odnosov (fazna proizvodnja, projektiranje, proizvodnja, montaža, finalizacija),
—	združevanja dela in sredstev med TOZD v zunanjetrgovinskem prometu
—	razvoja novih proizvodnih programov in dopolnjevanja obstoječih,
V.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
18.	člen
Planiranje je instrument vodenja in prva faza samoupravnega procesa odločanja v SOZD IMP združenih TOZD in DO. Planiranje je tudi integracija strokovnih naporov in volja zaposlenih delavcev v TOZD. S planiranjem uresničujejo delavci SOZD IMP naslednje smotre:
—	spoznati perspektivo poslovnega sistema
—	opredeliti temelje za usmerjanje poslovne aktivnosti
—	izvajati analizo in s tem nadzor nad izvrševanjem planov
—	upravljati (odločati) po principu izjem.
19.	člen
Planiranje je zavestno sprejemanje odločitev o prihodnjem družbenem, ekonomskem in tehnološkem razvoju SOZD IMP in potemtakem način za samoupravno integracijo dela in sredstev.
S planiranjem sprejemamo odločitve o:
—	ciljih SOZD IMP, ki so ekonomski, družbeni in tehnološki
—	poslovnih politikah za dosego ciljev
—	planih, ki so vodilo in napotek za akcijo delavcev
—	strategiji in taktikah
—	analizi, kontroli, spremembah in dopolnitvah.
20.	člen
Plani so sredstvo delavcev TOZD in DSSS združenih v SOZD IMP v borbi proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov med TOZD iste delovne oreganizacije in med delovnimi organizacijami.
Plani ne morejo postati sredstvo za podrejanje delavčevega dela volji nekega splošnega predstavnika izven njegovega osebnega prispevka in interesov združenega dela.
21.	člen
Plan mora:
—	omogočati stalno naraščanje produktivnosti živega dela in boljše uporabljanje in odločanje o minulem delu (ekonomičnost in rentabilnost poslovnih in samoupravnih odločitev), ki so pogoj za temeljni cilj planiranja, ki je dohodek,
—	rabiti organom samoupravljanja, da upravljajo in poslovodnim organom, da izvajajo in vodijo vsa dogajanja v TOZD, ki so združene v SOZD IMP in tako usmerjajo aktivnost v zaželjeni smeri, skladno z dolžnostmi in pooblastili, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD IMP,
—	vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov in spoznanje dejanskega stanja vsake TOZD, DO in celotne SOZD IMP,
—	biti sredstvo notranje kontrole in nadzora nad poslovanjem
—	omogočati izvajanje principov socialistične solidarnosti in vzajemnosti.
22.	člen
Sistem planiranja v SOZD IMP je v vseh TOZD in DO po enotnih principih organizirani način urejanja združenega dela in reprodukcijskega procesa, ki je odraz potreb in odločitev delavcev TOZD in potrebne ravni in načina strokovnosti v pripravi planskih dokumentov. Sistem planiranja SOZD IMP mora zagotavljati racionalizacijo planskih postopkov:
—	postopkov v procesu izdelovanja planov
a)	med nosilci (odločevalci) in strokovnimi službami (izdelovalci)
b)	med izdelovalci samimimi
—	postopkov v procesu odločanja (usklajevanja in sprejemanja) planov
a)	razmejitev pristojnosti med posameznimi nosilci planiranja,
b)	funkcionalna in vsebinska opredelitev posameznih planskih gradiv in dokumentov
c)	časovno zaporedje in tok izmenjave planskih gradiv in dokumentov,
—	postopkov v procesu sprejemanja planov
a)	izdelan informacijski sistem
b)	opredelitev pristojnosti službe, organa ali telesa, ki spremlja izvajanje plana
c)	sistem ukrepov za primere odstopanj od planskih nalog
d)	sistem ukrepov za motnje v reprodukcijskem procesu.
23.	člen
Sistem planiranja mora zadostiti vsaj štirim načelom planiranja:
—	čimbolj skrčiti konfliktnost med različnimi interesi delavcev različnih TOZD,
—	čimbolj omejiti negotovost pri sprejemanju odločitev,
—	čimbolj povečati koristnost iz naslova realizacije planskih nalog,
—	čimbolj povečati prilagojenost celotne aktivnosti SOZD IMP zahtevam trga in širšim družbenim interesom.
Z uspešno realizacijo je treba dosledno uveljavljati v procesu planiranja načela samostojnosti TOZD, sreču-jočnosti, kontinuiranosti in družbenosti.
24.	člen .
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMP je najvišji in obvezni samoupravni akt, ki ga sklenejo TOZD združene v DO, ki so združene v SOZD IMP po postopku in načinu, ki je opredeljen v Zakonu.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMP obsega:
—	splošne določbe
—	pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev v samoupravnem planiranju
—	predpostavke nastajanja in sprejemanja samoupravnih planov
—	odločitve pri sprejemanju samoupravnih planov
—	sprejem odločitev o temeljih — smernicah za letne plane
—	opredelitev družbenoekonomskih ciljev, temeljnih nalog in drugih temeljev skupnega samoupravnega plana za DO in SOZD IMP
—	samoupravni plani delovnih skupnosti
—	samoupravni plani TOZD skupnega pomena
—	organizacija in metodika izdelave samoupravnih planov
—	način usklajevanja samoupravnih planov TOZD in DO združenih v SOZD IMP
—	ukrepi in sredstva za izvršitev samoupravnih planov
—	spremljanje in kontrola izvrševanja samoupravnih planov
—	predhodne in končne določbe.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
25.	člen
Za uresničevanje ciljev združevanja, določenih s tem sporazumom, TOZD v sestavi združenih delovnih organizacij združujejo sredstva skladno z odločbami tega sporazuma in temeljnega sporazuma o združevanju sredstev.
26.	člen
TOZD združujejo sredstva za naslednje namene:
—	za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva posameznih TOZD na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov
—	za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva potrebna za opravljanje s tem sporazumom dogovorjenih nalog SOZD oziroma delovnih skupnosti SOZD na podldagi srednjeročnega plana, letnih delovnih programov in posebnih samoupravnih sporazumov in sicer za:
—	gradbene objekte skupnega pomena (poslovne stavbe, počitniške domove in podobno)
—	opremo (birotehnika, stroji za A OP, prevozna sredstva)
—	obratna sredstva
—	za kratkoročno kreditiranje med TOZD iz viškov tekočega poslovanja,
—	za vzdrževanje likvidnosti iz sredstev rezerv za sanacije, vendar le v primeru, če sanacija v delovni organizaciji, v katero je združena prizadeta TOZD, ni uspela
—	za financiranje stroškov pri izdelavi razvojnih projektov,
—	za druge namene za zadovoljevanje skupnih interesov, ki jih določa sporazum iz prejšnjega člena.
27.	člen
Združevanje sredstev po 1. alineji prejšnjega člena temelji na načelu udeležbe TOZD pri skupnem dohodku, odvisno od višine združenih sredstev, roka vračanja in drugih pogojev, določenih v samoupravnem sporazumu.
Sredstva, ki jih bodo temeljne organizacije združevale za namene iz 2. alineje prejšnjega člena, se praviloma ne vračajo, razen v primeru, če pride do odprodaje le-teh, ki ne pomeni obnovitve ali zamenjave osnovnega sredstva in v primeru izločitve temeljne organizacije iz sestava delovne organizacije in SOZD.
Združevanje sredstev za namene iz 3. alineje prejšnjega člena temelji na kreditnem razmerju. Temeljne organizacije, ki stopajo v tako kreditno razmerje, so udeležene na obrestih.
Združevanje sredstev za namene iz 4. alineje prejšnjega člena se izvaja v obliki sanacijskih kreditov v skladu s pogoji sanacijskega programa.
Združevanje sredstev za namene iz 5. in 6. alineje prejšnjega člena se izvaja v skladu s sporazumom iz 25. člena.
28.	člen
Združevanje sredstev za tekoče poslovanje se uporablja za naslednje namene:
—	za skupno nastopanje pri kompleksnih poslih v smislu dejavnosti SOZD
—	za uporabo v delovnem procesu dveh ali več TOZD, ki predstavljajo reprodukcijsko celoto
—	za financiranje poslov povezanih z zunanjetrgovinsko dejavnostjo (dinarsko ter združevanje deviz in deviznih pravic)
—	za druge namene za zadovoljevanje skupnih interesov, ki jih določa sporazum iz 25. člena.
VII.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNIH ORGANIZACIJ
29.	člen
Vsaka delovna organizacija, združena v SOZD IMP, ima pod enakimi pogoji enak družbenoekonomski in samoupravni položaj v SOZD IMP ne glede na obseg in vrsto dejavnosti, ki jo opravlja.
30.	člen
Delovne organizacije, združene v SOZD IMP so sporazumne, da bodo v celotnem poslovanju izhajale iz ciljev in namena združevanja, določenem v tem sporazumu, da bodo opravljale zadeve skupnega pomena samo na način in pod pogoji, ki jih določajo v tem sporazumu, da bodo upoštevale načelo dobrih poslovnih običajev v medsebojnem poslovanju in da se bodo prvenstveno posluževale storitev in proizvodnih zmogljivosti v okviru SOZD ob enakih pogojih, da bodo spore reševale prek notranje arbitraže in da se bodo medsebojno dogovarjale in sporazumevale predvsem o:
—	združevanju sredstev in njihovi uporabi,
—	skupnih osnovah in merilih dohodkovnih odnosov (skupni prihodek, skupni dohodek, svobodna menjava dela itd.),
—	delitvi proizvodnih programov in njihovem nadaljnjem razvoju,
—	usklajenem nastopu na trgu,
—	koriščenju pravic industrijske lastnine iz lastnega razvoja ali izven SOZD,
—	skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
—	skupnih osnovah in merilih za urejanje določenih posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu,
—	opravljanju strokovnih, administrativnih in drugih podobnih delih skupnega pomena za SOZD in za posamezne DO in o njihovem usklajenem delovanju na načelu racionalnosti in proti vsakemu podvajanju,
—	interni standardizaciji
—	tudi o drugih zadevah, ki so izhajajoč iz tega SS, skupnega pomena.
31.	člen
Delovne organizacije bodo v skladu s splošnimi akti TOZD in s svojimi splošnimi akti zagotavljale združevanje dela delavcem iz drugih delovnih organizacij, katerim je zaradi ekonomskih in tehnoloških ter drugih razlogov prenehalo delo.
Poleg primera iz prejšnjega odstavka, je mogoče razporediti delavca iz ene TOZD oz. DS v TOZD oz. DS v sestavi druge DO na dela oz. k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, če to terjajo:
—	zahteve nemotenega procesa dela oz. poslovanja
—	reorganizacija, statusne spremembe in podobno
—	povečanje oz. zmanjšanje obsega dela, trajnejše zmanjšanje obsega dela v posameznih TOZD oz. DS
—	potrebe posebno velikih in trajnejših gradbišč (objektov) doma in v tujini
—	prejšnjim alinejam podobne zahteve oz. spremembe v poslovanju posameznih DO oz. SOZD kot celote
—	primeri invalidnosti oz. zmanjšane delovne sposobnosti
—	zahteve za uskladitev dejanske izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti s tisto, ki se zahteva za opravljanje posameznih del in nalog. Razporejanje v smislu prejšnjega odstavka na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti in ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in planiranih nalog izvajata neposredno zainteresirani TOZD oz. DS prek svojih pristojnih organov.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca, če gre za pripravnike, kijih je TOZD oz. DS štipendirala in če gre za učence v gospodarstvu. V vseh primerih iz tega člena sklene delavec delovno razmerje z delavci v drugi TOZD oz. DS brez oglasa oz. javnega razpisa.
Izven pogojev iz drugega odstavka tega člena je mogoče delavca razporediti iz ene TOZD oz. DS v TOZD oz. DS v sestavi druge DO samo v primerih, ki jih določa zakon.
TOZD, podpisnice tega sporazuma, so sporazumne, da bodo določbe tega člena smiselno vnesle tudi v sar moupravne sporazume o združitvi v delovno organizacijo.
32.	člen
Delovne organizacije prevzemajo materialno odgovornost za uresničevanje obveznosti, sprejetih s tem sa-
moupravnim sporazumom in drugih sporazumv in dogovorov, ki jih bodo sprejemale na podlagi tega sporazuma.
Za ugotavljanje kršitev obveznosti iz tega sporazuma, obsega materialne škode in drugih okoliščin, zlasti pa krivde in povrnitve škode ter odprave posledic, je pristojna notranja arbitraža.
Razmerja med TOZD v sestavi delovne organizacije v zvezi s kršitvami oziroma odgovornostmi jz tega člena ureja delovna organizacija sama.
VIII. ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI SOZD
A.	Delavski svet
33.	člen
Organ upravljanja SOZD je delavski svet.
Delavski svet sestavljajo po en delegat iz vsake TOZD in DS v sestavi SOZD. Vsak delegat ima namestnika, ki ga nadomešča ob njegovi odsotnosti oz. zadržanosti z enakimi pravicami in obveznostmi.
Sestavo, izvolitev in odpoklic delegatov delavskega sveta SOZD določa statut SOZD.
Varianta za I. odstavek 33. člena:
Delavski svet SOZD sestavljajo delegati delavcev TOZD in delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP, neposredno izvoljeni na način, ki ga določa statut SOZD.
34.	člen
Pristojnosti in naloge delavskega sveta SOZD:
—	določa predlog samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD, navedenih v tem SS, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem
—	določa poslovno politiko SOZD
—	sprejema razvojni program in plan SOZD
—	sprejema ukrepe za izvajanje planov in poslovne politike SOZD
—	imenuje in razrešuje poslovodni organ
—	daje smernice in navodila poslovodnemu organu SOZD in nadzoruje njegovo delo
—	ugotavlja periodični obračun oz. zaključni račun SOZD
—	sprejema samoupravne splošne akte ter njih spremembe in dopolnitve, za katere je pristojen po tem SS in statutu SOZD
—	določi listo arbitrov za notranjo arbitražo,
—	določa predlog sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma in drugih splošnih aktovki jih predlaga,
—	razpisuje referendum na ravni SOZD in volitve v delavski svet SOZD in v svet samoupravne delavske kontrole,
—	ima druge pristojnosti na podlagi zakona, družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, tega in drugih samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD.
35.	člen
V pristojnostih iz 3. in 4. alineje odloča delavski svet SOZD soglasno, o drugih vprašanjih pa z večino glasov skupnega števila delegatov.
B.	Poslovodni organ SOZD
36.	člen
SOZD ima individualni poslovodni organ — generalnega direktorja. Generalnega direktorja SOZD imenuje in razreši delavski svet SOZD po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Generalni direktor se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
37.	člen
Generalni direktor koordinira delo poslovodnih organov delovnih organizacij v sestavi SOZD v okviru nalog in pooblastil, ki jih ima SOZD.
Generalni direktor ima predvsem naslednje naloge, pravice in pristojnosti:
—	zastopa in predstavlja SOZD
—	vodi poslovanje SOZD kot celote
—	daje obrazložitve samoupravnih splošnih aktov, katerih predlog določa delavski svet SOZD
-— daje obrazložitve plana SOZD
—	skrbi za zakonitost dela
—	predlaga skupno poslovno politiko SOZD in ukrepe za njeno realizacijo
—	predlaga konkretne ukrepe za izvajanje plana
—	daje mišljenje k predlogom odločitev s področja poslovanja, ki jih sprejema delavski svet SOZD, če ni njihov predlagatelj,
—	preučuje predlog plana SOZD in predloge odločitev in izvršitev in daje o njih svoje mnenje
—	izvršuje sklepe in zaključke delavskega sveta SOZD
—	organizira in koordinira skupno poslovanje združenih delovnih organizacij v SOZD in izven
—	skrbi za samoupravno organiziranje in povezovanje s širšimi asociacijami
—	skrbi za samoupravno organiziranje in povezovanje s širšimi asociacijami
—	skrbi za razvoj in uveljavljanje samoupravnih odnosov v SOZD, delegatskega sistema in aktivnega delovanja družbenopolitičnih organizacij
—	skrbi za stike in razmerje z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami
—	opravlja dolžnosti s področja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite, družbene samozaščite in narodne obrambe
—	sklicuje in vodi strokovni kolegij
—	opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri v skladu s svojimi pristojnostmi delavski svet SOZD.
38.	člen
Generalni direktor odgovarja za svoje delo in za delo delovnih skupnosti SOZD delavskemu svetu SOZD in širši družbeni skupnosti.
39.	člen
Generalni direktor ima namestnika, ki ga imenuje delavski svet SOZD, ki v njegovi odsotnosti opravlja vse njegove naloge, pravice in pristojnosti.
40.	člen
Generalni direktor ima dva pomočnika za področji programa in razvoja in za pravno samoupravno področje.
Pomočnika generalnega direktorja imenuje delavski svet SOZD.	/
41.	člen
Kot posvetovalni organ individualnega poslovodnega organa generalnega direktorja SOZD se oblikuje strokovni kolegij.
Strokovni kolegij iz prejšnjega odstavka se sestaja v ožjem in širšem sestavu.
Ožji sestav strokovnega kolegija sestavljajo individualni poslovodni organi delovnih organizacij, namestnik in pomočnika individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD in individualni poslovodni organ interne banke.
Širši sestav strokovnega kolegija sestavljajo individualni poslovodni organi vseh TOZD in DO v sestavi SOZD, individualni poslovodni organ interne banke, namestnik in pomočnika individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD, predsednik delavskega sveta SOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
42.	člen
Delokrog, način dela in druge zadeve o delu strokovnega kolegija so določene v statutu SOZD.
C.	Samoupravna delavska kontrola
43.	člen
V SOZD se oblikuje organ samoupravne delavske kontrole — svet delavske kontrole SOZD.
Svet samoupravne delavske kontrole SOZD se oblikuje po delegatskem načinu, tako da delavci TOZD v vsaki delovni organizaciji neposredno volijo število delegatov v sorazmerju s številom delavcev delovne organizacije.
Natančnejše določbe o oblikovanju in delokrogu ter načinu dela sveta samoupravne delavske kontrole SOZD so določene v statutu SOZD.
D.	Drugi organi SOZD
44.	člen
Na ravni SOZD se oblikujejo naslednje stalne komisije oz. telesa:
—	komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose
—	komisija za razvojna in tehnična vprašanja
—	komisija za samoupravljanje
—	komisija za informiranje
—	uredniški odbor »IMP Glasnika«
—	koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD.
Organ počitniške skupnost SOZD je svet počitniške skupnosti. Določbe o oblikovanju, delokrogu ter načinu dela komisiji organa in teles iz prejšnjih odstavkov vsebujejo statut SOZD in drugi samoupravni splošni akti.
.".JU’.-. .7 i t *.
45.	člen
Za izvršitev posameznih konkretnih oz. časovno omejenih nalog lahko delavski svet SOZD imenuje posebne komisije.
IX. ODGOVORNOST IN POOBLASTILA SOZD V PRAVNEM PROMETU
46.	člen
TOZD v sestavi delovnih organizacij so sporazumne, da glavne dejavnosti SOZD opravlja temeljna organizacija skupnega pomena, organizirana na podlagi 403. čl. ZZD, Inženiring-izvoz-uvoz, razen zastopanja tujih firm s prodajo iz konsignacijskih skladišč, kar opravlja TOZD Zastopstva.
Stranske dejavnosti SOZD opravljata delovni skupnosti SOZD in interne banke.
47.	člen
SOZD in temeljni organizaciji iz prejšnjega člena imajo v okviru glavnih in stranskih dejavnosti SOZD v pravnem prometu s tretjimi naslednja pooblastila za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov in dejanj:
1.	SOZD: A. glavne dejavnosti
—	vsi posli v zvezi z inženiringom, katerih vrednost presega 30 milijonov din
—	vsi posli v zvezi z dolgoročno proizvodno kooperacijo in poslovno tehničnim sodelovanjem s tujimi firmami, pridobivanjem in odstopanjem materialne pravice do tehnologije, vlaganjem sredstev tujih oseb v TOZD v sestavi SOZD ter vsi posli v zvezi s consultingom
B. stranske dejavnosti
—	vsi posli v zvezi s stranskimi dejavnostmi SOZD, razen tistih iz dejavnosti interne banke, za katere je pooblaščena Interna banka IMP na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP.
2.	TOZDK Inženiring-izvoz-uvoz
—	vsi posli v zvezi z inženiringom, katerih vrednost ne presega 30 milijonov din
—	vsi posli v zvezi z izvozom in uvozom
—	vsi posli v zvezi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti v tujini, vključujoč izvajanje investicijskih del v tujini.
3.	TOZD Zastopstva
—	vsi posli v zvezi z zastopanjem tujih firm in prodajo iz konsignacijskih skladišč
V	okviru pooblastil iz prejšnjega odstavka nastopajo:
1.	SOZD vedno v svojem imenu za račun TOZD oz. delovnih organizacij
2.	TOZD Inženiring-izvoz-uvoz
—	iz 1. in 2. alineje v imenu in za račun TOZD oz. delovnih organizacij
—	iz 3. alineje v imenu SOZD za račun TOZD oz. delovnih organizacij
3.	TOZD Zastopstva v svojem imenu za svoj račun.
48.	člen
Vse posle iz prejšnjega člena podpisuje poslovodni organ SOZD oz. TOZD, ki nastopa v pravnem prometu nasproti tretjim, s tem da
—	posle, ki jih sklepa oz. opravlja SOZD iz dejavnosti interne banke, poleg generalnega direktorja SOZD sopodpisuje direktor Interne banke
—	posle, ki jih sklepa oz. opravlja TOZD Inženiring-izvoz-uvoz v imenu SOZD, poleg direktorja te TOZD sopodpisuje generalni direktor SOZD.
Soglasja organov upravljanja TOZD k sklenitvi določenih poslov v smislu prejšnjih členov določa statut SOZD.
49.	člen
Rizik za posle iz prejšnjih členov nosijo vse TOZD oziroma DO v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu.
50.	člen
Za vsako posamezno obveznost SOZD iz poslov iz 11. člena tega SS odgovarjajo združene TOZD neomejeno solidarno (n. so. o.).
Enako kot za obveznosti SOZD združene TOZD odgovarjajo tudi za vsako posamično obveznost delovne skupnosti SOZD.
51.	člen
Pokrivanje eventuelnih izgub bodo delovne organizacije v sestavi SOZD reševale najprej v okviru delovne organizacije.
V	primeru, da izgube ni mogoče pokriti v okviru de-
lovtie organizacije, v katero je združena temeljna organizacija, ki posluje z izgubo, bodo pri sanaciji sodelovale tudi tiste temeljne organizacije, ki so v največjih poslovnih oziroma dohodkovnih odnosih, ali so na drug način posredno zainteresirane za normalno poslovanje TOZD, ki ima izgubo.
Kolikor ni možna sanacija v smislu prejšnjih odstavkov, se sanacijski postopek razširi na vse temeljne organizacije, združene v SOZD IMP, ki poslujejo s pozitivnim finančnim rezultatom na osnovi potrjenega programa sanacije.
X. DELA SKUPNEGA POMENA
52.	člen
Dela skupnega pomena, s katerimi delavci združenih temeljnih organizacij uresničujejo cilje in namen združevanja v SOZD, so naslednja:
—	razvojno organizacijska dela
—	kreditno in bančno poslovanje
—	elektronska obdelava podatkov
—	pravno zastopanje in samoupravna normativna dejavnost
—	informacijska propagandna dejavnost
—	vodenje- in nadzor lastnih investicij
—	dejavnost počitniških domov
—	inženiring posli
—	zunanjetrgovinska dejavnost
—	izobraževalna dejavnost
55. člen
Za opravljanje strokovnih del iz 1., 3., 4., 5., 6. in 7. alineje prejšnjega člena delavci na zboru oblikujejo delovno skupnost SOZD.
Poleg strokovnih del iz prejšnjega odstavka delovna skupnost SOZD opravlja tudi določena strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za TOZD v sestavi SOZD. Strokovna dela v smislu tega odstavka opravlja tudi delovna skupnost Interne banke.
54.	člen
Za opravljanje del skupnega pomena iz i., 9. in 10. alineje organizirajo delavci temeljne organizacije skupnega pomena TOZD inženiring-izvoz-uvoz in TOZD Izobraževalni censter.
55.	člen
Za opravljanje bančnih in kreditnih poslov se organizira interna banka.
Delovna skupnost interne banke opravlja navedene posle na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko SOZD IMP.
56.	člen
Razvojno-organizacijska dejavnost obsega:
—	pravočasno strokovno obdelavo in razpečavo vseh potrebnih informacij, gradiv in dokumentov, ki omogočajo samoupravno planiranje
—	instruktaža in druga strokovna pomoč za usposabljanje delavcev združenih v TOZD, da lahko v procesu samoupravnega planiranja aktivno, neposredno in enakopravno delujejo
—	strokovna pomoč delavcem v službah za planiranje, analizo in organizacijo poslovanja na nivoju delovnih organizacij
—	oblikovanje, spremembe in dopolnitve enotne metodologije planiranja in planskega sistema za celotni poslovni sistem SOZD IMP na vseh treh nivojih samoupravne organiziranosti
—	izdelavo vseh vrst planov za SOZD IMP
—	koordiniranje planov delovnih organizacij in usklajevanje tistih s plani SOZD IMP
—	spremljanje in analiza gospodarskih in družbenih gibanj, raziskava njih vpliva na proces planiranja in posameznih dejavnosti SOZD IMP in priprava ustreznih predlogov — kreiranje poslovne politike (v razvojnem smislu)
—	analiza srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov
—	sodelovanje pri dolgoročnem planiranju investicij in izdelava investicijskih programov oziroma splošnih investicijskih elaboratov
—	ekoomske analize, študije in elaborati za potrebe SOZD IMP in po posebnem dogovoru za delovne organizacije
—	koncipiranje novih družbenoekonomskih odnosov v smeri razvoja družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja
—	koordinacija poslovnih odnosov med delovnimi organizacijami SOZD IMP
—	skrb za udeležbo delovnih organizacij v gospodarsko upravnih institucijah, kjer nastajajo srednjeročni plani ali dolgoročne programske zasnove posameznih dejavnosti (panog)
—	projektiranje organizacijskega modela poslovnega sistema SOZD IMP kot celote in po funkcionalnih področjih
—	planiranje razvoja posameznih dejavnosti poslovnega sistema SOZD IMP, ki že obstaja ali ki jih je smiselno programsko osvojiti in tržno realizirati.
57.	člen
Delovno področje elektronskega centra za obdelavo podatkov je naslednje:
—	uvajanje novih aplikacij in vzdrževanje obstoječih aplikacij ter sodelovanje z uporabniki storitev pri organizaciji le-teh
—	programiranje in vzdrževanje programov, ki so potrebni na posamezno novo ali obstoječo aplikacijo
—	izdelava raznovrstnih izpisov in statističnih poročil na zahtevo posameznih TOZD ali DO
—	svetovanje in nudenje programskih uslug TOZD ter DO pri obdelavah na svojih lastnih računalnikih
—	sprejemanje potrebne vhodne dokumentacije TOZD ter DO, ki služi kot osnova, za zajetje podatkov na medije, primerne za elektronsko obdelavo podatkov (luknjana kartica, disketa) ter sprejemanje že zajetih podatkov na primerne medije za obdelavo
—	distribucija rezultatov obdelav posameznim TOZD in DO.
58.	člen
Pravno zastopanje in samoupravna normativna dejavnost obsega:
—	zastopanje SOZD pred sodišči splošne pristojnosti, sodišči združenega dela in drugimi samoupravnimi sodišči, upravnimi in drugimi organi
—	zastopanje do in TOZD po posebnem pooblastilu pred sodišči in organi iz prejšnje alineje
—	izvedba registracije SOZD, DO in TOZD pri sodnem registru
—	strokovno sodelovanje z organi upravljanja SOZD, DO in TOZD pri izdelavi osnutkov njihovih splošnih aktov
—	pripravljanje in preučevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, h katerim pristopajo sozd, do in TOZD
. — preučevanje izhodišč za samoupravno organiziranje združenega dela in predlaganje ter njihova uveljavitev v SOZD, DO in TOZD.
—	sodelovanje pri sestavi finančnega ih terminskega plana in kontrola realizacije
—	kontrola obračuna investicij, dodatnih analiz in režijskih izkazov
—	izdelava manj zahtevnih načrtov pri sanacijah, adaptacija inh in podobno.
61.	člen
Dejavnost počitniških domov obsega:
—	skrb za organizacijo letnega oddiha delavcev
—	gospodarjenje s počitniškimi domovi
—- skrb za dodatne zmogljivosti prenočevanja in prehrane
načrtovanje novih naložb v počitniške objekte!
62.	člen
Dejavnost določenih strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena za vse ali samo za nekatere TOZD obsega:
—	zlasti strokovna opravila, ki v členih 55 — 61 niso posebej navedena, vendar služijo opravljanju dejavnosti SOZD in opravljanju vseh del skupnega pomena
—	opravila za nemoteno delovanje organov upravljanja, drugih organov in družbenopolitičnih organizacij na ravni SOZD
59. člen
Informacijska propagandna dejavnost obsega:
—	skrbi za redno in izčrpno informiranje delavcev o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah v temeljnih in delovnih organizacijah
—	zbiranje informacij o delu organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij in poslovanju SOZD, DO in TOZD
—	strokovna pomoč pri organiziranju informacijskih sistemov in sredstev obveščanja v delovnih in temeljnih organizacijah
—	dajanje predlogov za normativno urejanje celotnega sistema informiranja v SOZD
—	skrb za stike z javnostjo in drugimi informacijskimi sredstvi
—	tehnične storitve in urejanje internega glasila IMP GLASNIK
—	tehnične storitve pri pripravi materialov za
izvedbo referendumov in drugih oblik osebnega izjavljanja	.	...
—	organiziranje propagandne dejavnosti za DO in TOZD
—	učinkovita in pravočasna propagandna dejavnost SOZD, DO in TOZD
—	spremljanje novosti v ekonomski propagandi doma in v svetu ter uvajanje novih metod v propagandni dejavnosti
—	zbiranje podatkov o dejavnostih posameznih TOZD in DO, ki služijo za periodično objavo v več listih in podobnih edicijah
—	priprava in organizacija za sodelovanje DO na stalnih in občasnih sejmih, razstaviščih in izložbah.
60. člen
Vodenje in nadzor lastnih investicij obsega:
—	pridobivanje in pripravljanje tehnične dokumentacije za lokacijska in gradbena dovoljenja
—	vodenje operativnega nadzora nad projektiranjem in izvajanjem investicij
—	opravila v zvezi s celotno kadrovsko evidenc*) SOZD
—	gospodarjenje s poslovno stavbo po dogovoru z OZD, ki jo uporabljajo
—	druga tem podobna opravila.
63.	člen
Inženiring posli obsegajo vse dejavnosti temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki se izvajajo kompleksno oziroma na ključ in sicer kot investitorski, izvajalski, prodajni ali tehnološki inženiring, vključno z operativnim vodenjem posameznih poslov, kadar pri njem nastopata dve ali več TOZD v sestavi različnih do.
64.	člen
Zunanjetrgovinska dejavnost obsega:
—	izvoz izdelkov lastne proizvodnje
—	izvajanje investicijskih del v tujini, bodisi v posameznih dejavnostih, bodisi kot inženiring
—	zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijskih skladišč
—	uvoz surovin, opreme in reprodukcijskega mate riala za lastne potrebe in za potrebe opravljanja dejavnosti (za vse tozd in delovne skupnosti)
—	vsa strokovna in administrativna opravila, vključujoč sklepanje (podpisovanje) poslov oziroma pogodb na naslednjih področjih:
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini
—	poslovno-tehnično sodelovanje
—	dolgoročna proizvodna kooperacija
—	pridobitev in odstop materialne pravice do tehno logije (patenti, licence, know-how, tehnična dokumentacija ...)
—	vlaganje sredstev tujih oseb v TOZD v sestavi SOZD.
Zunanjetrgovinska dejavnost se vedno opravlja za račun TOZD v sestavi SOZD, ki izvaža, uvaža oziroma dejansko opravlja dejavnost, katere rezultat je predmet zunanjetrgovinskega prometa.
65.	člen
Izobraževalna dejavnost obsega:
—	preskrba, nastanitev, vzgoja in izobraževanje učencev v gospodarstvu
•— izobraževanje delavcev v skladu s splošnimi in posebnimi izobraževalnimi programi.
XI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI NA RAVN SOZD
66.	člen
Z namenom, da delavci TOZD v sestavi SOZD IMP konkretiziramo določbe tega SS in zagotovimo njihovo dosledno uresničevanje, na ravni SOZD sprejemamo naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut SOZD IMP
— SS o temeljih plana SOZD IMP — SS o združitvi v Interno banko SOZD IMP
—	temeljni SS o združevanju sredstev
— SS o skupnih osnovah in merilih urejanja družbenoekonomskih odnosov v SOZD IMP
— SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgo vornostih med delovno skupnostjo SOZD in TOZD — SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring-izvoz-uvoz in ostalimi
—	SS o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju
—	pravilnik o počitniški skupnosti SOZD IMP
—	pravilnik o svetu SDK SOZD IMP
—	po potrebi tudi druge samoupravne splošne akte.
67.	člen
Samoupravne splošne akte, ki presegajo okvire posamezne delovne organizacije, kot na primer:
—	SS o združitvi v skupnost TOZD (DO)
—	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Izobraževalni center in TOZD, za katere ta opravlja svoje storitve,
—	SS v medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med posameznimi delovnimi skupnostmi, ki opravljajo dela skupnega pomena tudi za TOZD izven svoje DO,
—	pravilnik o pogojih za opravljanje ZT dejavnosti
—	SS o zaposlovanju delavcev v tujini,
—	SS in drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo dohodkovne in druge odnose med TOZD oziroma delovnimi skupnostmi iz različnih DO v sestavi SOZD, sklepajo med seboj delavci zainteresiranih TOZD, DS oziroma DO v skladu s tem SS oziroma se smiselno upoštevajo njegove določbe.
68.	člen
Samoupravne splošne akte iz 66. člena sprejemajo delavci TOZD
—	na referendumu: akti iz alinej 1, 3, 4 in 5
—	z eno od drugih oblik osebnega izjavljanja (zbor delavcev, podpisovanje akta, posebne pismene izjave, eventualne druge oblike), ki jo predvidi akt sam: akti iz alinej 6, 7 in 8
—	na delavskem svetu SOZD: akti iz alinej 9, 10 in'
11
—	akt iz 2. alineje sprejema delavski svet SOZD, če pa so v njem elementi za njegovo sklenitev spremenjeni glede na sprejete osnove (smernice) za pripravo planov, ga sprejemajo delavci z referendumom.
Samoupravne splošne akte iz 2. in 5. alineje tega člena sprejemajo tudi delavci vseh delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP, iz 6. alineje pa le delavci delovne skupnosti SOZD.
69.	člen
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega člena določa statut SOZD.
XII.	STATUSNE SPREMEMBE
70.	člen
V SOZD IMP se lahko združijo tudi druge delovne organizacije, če so izpolnjeni pogoji iz 382. člena Zakona o združenem delu. O združitvi v SOZD odločajo z referendumom delavci tozd delovne organizacije, ki se združujejo v SOZD s tem, da sprejmejo ta samoupravni sporazum.
O združitvi v SOZD IMP v primerih iz prejšnjega odstavka odloča delavski svet SOZD soglasno.
71.	člen
Delovna organizacija lahko izstopi iz SOZD, če tako sklenejo delavci vseh TOZD zadevne delovne organizacije z referendumom. Sklep o izločitvi stopi v veljavo v 6 mesecih po sprejemu tega sklepa, s tem da se izločitev izvede 30. 6. ali 31. 12. v koledarskem letu.
72.	člen
Delovna organizacija, ki se izloči iz SOZD, je tudi po izločitvi dolžna izvrševati vse obveznosti, ki jih je v smislu tega sporazuma sprejela s sporazumi in plani v času, ko je bila združena v SOZD in to za čas, kakor je v sporazumih in planih določeno, v takem obsegu, kolikor se te obveznosti ne morejo kompenzirati z obveznostmi, ki jih imajo druge DO do te DO. Prav tako odgovarja
(jamči v smislu tega sporazuma) DO, ki izstopi iz SOZD, za obveznosti, ki so nastale za časa, ko je bila združena v SOZD.
Medsebojne obveznosti do v smislu prejšnjega odstavka ugotovi delavski svet SOZD takrat, ko obravnava njen sklep o izločitvi. Pri tem mora delavski svet SOZD o takem sklepu obvestiti vse DO v sestavi SOZD, da bi lahko posamezne DO sporočile delavskemu svetu SOZD preden ta ugotavlja obveznosti do ki se izločuje, katere obveznosti ima DO, ki se izloča, do nje in obratno.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme na referendumu in po predhodni obravnavi na zuorih večina delavcev vsake TOZD v sestavi delovnih organizacij, ki se združujejo v SOZD in ko ga podpišejo od delavcev TOZD pooblaščeni predstavniki.
Na podlagi izpolnjenih pogojev iz prejšnjega odstavka ta sporazum stopi v veljavo 8. dan po njegovi objavi. Objavi se v IMP Glasniku.
74.	člen
Statut SOZD in drugi samoupravni splošni akti SOZD morajo biti ..prejeti najkasneje v roku 6 mesecev po sprejemu tega sporazuma oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.
Določbe sprejetih sprememb in dopolnitev tega SS, ki se nanašajo na delavski svet SOZD, se uveljavijo takrat, ko bo delegatom skupščine SOZD potekel mandat in bo le-ta razpisala volitve v delavski svet SOZD.
75.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma in njegovih sprememb in dopolnitev nehajo veljati tiste določbe obstoječih samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z določili tega samoupravnega sporazuma.
76.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlagajo:
—	delavski svet SOZD
—	delavski sveti delovnih in temeljnih organizacij združenih v SOZD
—	večina delavcev vsake TOZD v sestavi delovne organizacije, združene v SOZD
—	vsak delavec prek organov iz prejšnjih alinej
—	družbenopolitične organizacije.
Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po
enakem postopku, ki je predviden za njegov sprejem.
Določba prejšnjega odstavka se ne nanaša na spremembo firme oziroma imena, dejavnosti, sedeža, obliko odgovornosti, ipd. posamezne DO oziroma TOZD > sestavi SOZD IMP, razen če navedeno ne vpliva na omenjene elemente SOZD. Isto velja tudi v primerih statusnih sprememb (organiziranje novih TOZD, združitve novih TOZD oziroma DO in podobno).
Navedene spremembe upošteva strokovna služba pri prvem naslednjem čistopisu tega sporazuma.
77.	člen
Vse pravice in obveznosti TOZD do tretjega, ki so nastale do 31. 12. 1977, se urejajo po določilih Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO IMP, ne glede na to, kdaj zapade posamezna obveznost.
TA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD IMP SO SKLENILE IN SE S TEM ZDRUŽILE V SOZD IMP NASLEDNJE TOZD:
1.	TOZD Ogrevanje vodovod, o. sub. o. Ljubljana—Črnuče, PB 8 (OV)
2.	TOZD Klima montaža o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58 (KM)
3.	TOZD Montaža Koper o. sub. o. Koper, Ul. 15. maja 4 (MK), združene v DO PROMONT — projektiranje in montaža, o. sub. o. Ljubljana—Črnuče BP 8
4.	TOZD Inženirski biroji, n. sol. o. Maribor, Ljubljanska c. 9 (IB)
5.	TOZD Montaža n. sol. o. Maribor, Jaskova n. h. (MM)
6.	TOZD Blisk n. sol. o. Murska Sobota, Lendavska 5 (BL)
7.	TOZD Elektrokovinar n. sol. o. Ptuj, Zadružni trg 11 (EKO), združene v DO PMI — Projekt-montaža-industrija, n. sol. o. Maribor, Ljubljanska 9
8.	TOZD Elektromontaža n. sol. o. Ljubljana, Vojkova 58 (EM)
9.	TOZD Tovarna elektronaprav, n. sol. o. Ljubljana, Vojkova 58 (TEN)
10.	TOZD Dvigalo, n. sol. o. Ljubljana—Črnuče, BP 8 (DVG)
11.	TOZD Industrija stikalne opreme, n. sol. o. Slovenske Konjice, Delavska cesta bb (ISO), združene v DO EMOND — elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala, n. sol. o. Ljubljana, Titova 37
12.	TOZD Klima proizvodnja, o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58 (KP)
13.	TOZD Panonija, o. sub. o. Murska Sobota, Lole Ribarja 4 (PAN)
14.	TOZD Tovarna instalacijske opreme, o. sub. o. Idrija, Vojkova ul. 4 (TIO), združene v DO KLIMAT— Industrija klimatske opreme in strojev, o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58
15.	TOZD Industrijska proizvodnja n. sub. o. Celje, Delavska 5 (IP)
16.	TOZD Montažna proizvodnja n. sub. o. Celje, Delavska 5 (MP), združene v DO KLIMA — industrija aerotermičnih naprav n. sol. o. Celje, Delavska 5
17.	TOZD Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur, n. sol. o. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12 (TRATA)
18.	TOZD Industrija termičnih aparatov in konstrukcij, n. sol. o. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12 (ITAK)
19.	TOZD Strojno kovinska industrijska proizvodnja n. sol. o. Ljubljana, Celovška 479 (SKIP), združene v DO IKO— Industrija kovinske opreme n. sol. o. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12
20.	TOZD Livarna sive in nodularne litine n. sol. o., Ivančna gorica, (LSNL)
21.	TOZD Livarna barvnih kovin n. sol. o., Ljubljana, Galjevica 266 (LBK)
22.	TOZD Hladnovodne armature n. sol. o., Ivančna gorica 91, (HVA), združene v DO LIVAR n. sol. o. Ivančna gorica
23.	TOZD Inženiring izvoz-uvoz, n. sol. o. Ljubljana, Titova 37 (INŽ)
24.	TOZD Zastopstva, n. sol. o. Ljubljana, Titova 37 (ZST)
25.	TOZD Izobraževalni center, n. sol. o. Domžale, Cesta talcev 19 c, (IC)
26.	TOZD Projektivni biro n. sol. o., Ljubljana, Titova 37 (PB), združene v DO IZIP — Inženiring, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, n. sol. o. Ljubljana, Titova 37.
NAŠA GRADBIŠČA
PLINOVOD IZ NOVE GORICE ŽE V ANHOVEM
O gradnji 21 kilometrov dolgega kraka slovenskega plinovodnega omrežja od Nove Gorice do Anhovega smo že pisali. Sredi avgusta je čelna skupina zvarila zadnje cevi nad anhovskim Salonitom. i .o je glavno delo že opravljeno. Ostale so samo »specialne« točke. To so prehodi preko komunikacij, voda, itd. Gradnja tega odseka plinovoda nam je prinesla dragocene izkušnje. Delavci TOZD Ogrevanje vodovod so prvič polagali plinovod čez drn in stran. Jasno je, da so se pri tem srečavali s številnimi težavami, ki jih tudi ob koncu ne manjka.
Vodja gradbišča, dipl. inž. Drago Sraka je pripovedoval: »Po rokovniku zamujamo mesec dni, vendar pa mislim, da bomo vseeno delo končali v sorazmerno kratkem času. Računamo, da bomo gotovi konec septembra, ne bodo pa takrat še gotove plinske postaje, ker za vseh osem še nimamo vse opreme. Plinovod smo v glavnem polagali po projektu. Le pri prečkanju železniške proge smo se odločili, da je ne bomo vrtali, ampak bomo speljali cevi skozi podvoz, kar bo znatno ceneje. Zajeli smo vse faze dela in smo sedaj pripravljeni za vsa večja dela. Problem je edino mehanizacija.Največjih strmin naša dvigala ne premagujejo, nimamo krivilnih, izolacijskih, transportnih in težkih gradbenih strojev, ker so izredno dragi in je vprašanje, če ja nakup za nas rentabilen. Tokrat smo težave rešili tako, da smo mehanizacijo najeli pri Francozih, ki so nam oddali delo. Sedaj imamo nekatere težave tudi zaradi strojev, ki jih njihovi lastniki, kljub pogodbi o najetju, jemljejo po mili volji.«
Deset delavcev izolira cevi, vodi jih vodilni monter Franc Bartelanič:
»Dvanajst kilometrov cevi je poleg normalne izolacije ovito še s plastjo izotekta in pa z lesom, da kamenje pri zasipanju ne bi poškodovalo izolacije. Pred nami je še zadnji strmi odsek. Upamo, da ga bomo srečno naredili kot vse doslej. Potem se bomo vračali k specialnim točkam.«
Zadržale nas niso niti hude strmine
---------------------------------------------
Dela na plinovodu Nova Gorica— Anhovo vodi naslednja »ekipa«; dipl. inž. Drago Sraka je vodja gradbišča, operativni vodje so Janez Brajer, Marjan Což in Matjaž Turšič, vodilni monterji pa Rudi Brlečič, Jože Rajer in Franc Bartelanič. Skupaj z varilci, izolaterji, vozniki in drugimi delavci je to skupina, ki bi bila kos polaganju še tako zahtevnega cevovoda.
X______________________________________________J
Operativni vodja Janez Brajer je pripovedoval:
»Dela ne moremo organizirati tako, kot bi ga morali. Težave so nastale po zapletih ob pogodbi za gradnjo plinovoda Trojane—Zagorje. Francozi nam čez noč pobirajo posojene stroje. Če nam ne bodo vrnili stroja za krivljenje, del tu ne bomo mogli končati. Kar na lepem so prišli delat specialne točke, delali so samo najlažje. Ko smo jim povedali, da naj delajo vse, so enostavno odšli. O kakšni pomoči se sploh nismo dogovarjali in mislim, da je ne potrebujemo, ker sami dovolj hitro napredujemo. Od dneva do dneva ne vem, kako bomo delali, ker ne vem, kaj bom zjutraj še našel na gradbišču. Sicer se sliši smešno, povem pa vseeno. Stroj za izoliranje naložimo v petek na avtomobil in ga odpeljemo, da nihče ne ve, kje je, sicer bi nam ga že odpeljali. Odnosi so se skalili zaradi Trojan. Mene ne zanimajo pogodbe, zanima me delo. Mislim da to, kar se nam dogaja tu, presega vse meje. Problem so tudi dopusti. Na spisku nas je 50, na delu petnajst manj, a to je treba razumeti. Kljub vsemu računamo, da bomo septembra delo končali.«
Že tako dokaj zahtevno delo je postalo še težje, ker hoče francoski partner doseči predvsem svoje cilje, ne ozirajo se s kakšnimi sredstvi. Tudi to so izkušnje .dragocene izkušnje, a na žalost jih drago plačujejo tisti, ki so za nastale razmere najmanj krivi.	-p ŠTRUS
OBISKALI SO NAS
PREDSTAVNIKI
SKUPŠČINE
OBČINE
GROSUPLJE
V četrtek, 26. 7. 1979, so Delovno organizacijo LIVAR Ivančna gorica na njeno povabilo obiskali predstavniki občine Grosuplje. Sestanka, ki je potekal v prostorih DO LIVAR, so se s strani delovne organizacije udeležili predstavniki DPO in poslovodni organi TO in DO, iz občine Gorusplje pa sekretar OK ZKS Gorsuplje tov. Franc Gruden in predsednik skupščine občine Grosuplje, tov. Janez Lesjak.
Namen sestanka je bil prikazati rezultate polletnega poslovanja v letošnjem letu, problematiko, ki se pojavlja in predstavitev nekaterih načrtov, ki so predvideni za prihodnje obdobje. Poslovno poročilo sta podala glavni direktor DO LIVAR tov. Valentin Mendiževec in vodja plansko analitske službe tov. Anica Rovanšek. V poročilu je navedeno, da je fizični obseg proizvodnje v letu 1979 v stalnem porastu, saj znaša v 6 mesecih letošnjega leta za TOZD LSNL porast proizvodnje 63 %, v TOZD HVA za 75 % več kot v istem obdobju lanskega leta, medtem ko v TOZD LBK za 12 %. Če upoštevamo še indeks zaposlenosti, ki je v TOZD LSNL 117, v TOZD HVA 108, v TOZD LBK 94 lahko vidimo, kako velik je obseg fizične produktivnosti dela.
Letošnje rezultate polletnega poslovanja ocenjujemo kot uspešne. K temu pa je prispevalo poleg boljše oskrbe z osnovnimi primarnimi surovinami kot so grodelj, koks, pesek itd. tudi
—	manj okvar v proizvodnji,
—	konec leta je šla v pogon avtomatska linija »Dl-SAMATIC«, ki jo mislimo do konca leta še izpopolniti,
—	režijski stroški zlasti delovne skupnosti DO so
kljub večjemu številu zaposlenih pod planiranimi,
— veliko povpraševanje na trgu nam dopušča izbiro asortimana.
Še bi lahko naštevali, seveda pa ne moremo mimo dejstva, da je k boljšemu rezultatu pripomogel tudi v mesecu marcu sprejeti stabilizacijski program, s katerim smo se obvezali, da se bomo borili za dosego 7 % akumulacije, osebni dohodki se naj bi zvišali itd.
Da pa smo se dogovorjenega držali, je razvidno iz polletnega rezultata.

Priprave za polaganje v Sočo
Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli, panasta-rejo nekatere slabosti, s katerimi se bomo morali v< bodoče spopasti, te pa so zlasti: visok procent izgubljenih ur, velika fluktuacija delavcev, čeprav gre za moderno tehnologijo proizvodnje ulitkov, se le ta giblje cci do 20 % in moti proizvodni proces. Seveda obstajajo..tudi slabostma katere pa kolektiv nima zadostnega vpliva, to so: izvozne cene, ki ne »priznavajo« podražitev reprodukcijskih materialov. Nevzdržno je tudi, da ob visokem obsegu fizične produktivnosti ne moremo pokrivati v celoti podražitev, saj so se cene reprodukcijskih materialov v letu 1979 povečale za 30%—46%.
V	drugem delu je glavni direktor DO seznanil predstavnike občine Grosuplje o akcijah, ki potekajo v-DO LIVAR, glede izgradnje nove livarne v kraju Kisovec pri Zagorju. Njena investicijska vrednost znaša 9 milijard (starih), v pogon pa bo šla konec leta 1980. Velike zasluge gredo predstavnikom občine Zagorje, ki si z vsemi močmi prizadevajo za njeno realizacijo.
V	letošnjem letu, za praznik občine Grosuplje, pred-
videvamo položitev temeljnega kamna za izgradnjo 5.500 kv. m proizvodne hale za potrebe TOZD HVA, medtem, ko za potrebe TOZD LBK poteka .zaključna faza za odkup zemljišča.	i • ■
Delovna organizacija LIVAR je pristopila, ena izmed prvih in tudi podpisala samoupravni sporazum o izgradnji čistilne naprave v Ivančni gorici. Njena investicijska vrednost znaša 4 milijarde (stare). DO LIVAR pa bo prispevala 55 milijonov (starih).	"
V	nadaljevanju razgovora je bila omenjena tudi’ problematika, v kateri se zaradi prevelikih zalog in kratkoročne poslovne politike nahaja TOZD TRAA. Zaradi takega stanja je TOZD TRAA znižala naročilo odlitkov za eno tretjino, kar pa bi lahko nastal problem v TOZD LSNL, če ne bi le-ta vodil dolgoročnejše poslovne politike.
Predstavniki občine Grosuplje so poudarili, da so rezultati DO LIVAR vidni, ter omenili, da je dana tudi v občinske načrte prioriteta našim investicijam. S strani DO LIVAR je bila posredovana pobuda glede določitve lokacije in ustanovitve zadruge za stanovanjsko izgradnjo. To je dobra zamisel, o kateri je potrebno resno razmisliti, kajti z našim hitrim nadaljnjim razvojem bomo potrebovali tudi sposobne kadre. Izdelati bo potrebno študijo, glede možnih lokacij za stanovanjsko naselje v Ivančni gorici ali njeni okolici. Pozitivno so bila oce njena tudi naša prizadevanja, da smo si pridobili interese kolektivov za sovlaganja sredstev v proizvodnjo.
IZTOK M’
Veseli družini v koči na Rogli
Prijeten dopust v hribih
Medtem ko večina hiti na dopust na morje, pa ga nekateri preživijo tudi v hribih. V okviru IMP imajo naši delavci naslednje možnosti: dve koči na Veliki planini, kočo na Rogli, kočo na Pohorju, delavci celjske Klima pa tudi letujejo na Pohorju, kjer ima kočo celjska Ljudska tehnika, katere član je DO
Klima.
Lepe sončne sobote sem se ustavil pred našo kočo na Hočkem Pohorju. Bila je zaprta, prazna. Prejšnja leta so v njej letovali predvsem Koprčani, letos letujejo v glavnem samo delavci PMI iz Maribora in to predvsem ob • koncu tedna. V kočo celjske Ljudske tehnike, ki je skoraj soseda mariborske, sta malo pred mano prišla dva gosta, ki nista bila iz IMP.
Na Rogli je bila koča zasedena. Družini Franca Žnidariča in njegovega prijatelja sta se umaknili v sobo pred dežjem.
»Lani sva bila sama s prijateljem. Vse dneve sva hodila na izlete. Bilo je čudovito. Le zvečer sva pogrešala dobro večerjo, saj sva bila včasih tako utrujena, da nisva niti kuhala. Letos imava s seboj ženi, da bodo tudi ti problemi rešeni. Dopust tu je enkraten. Mir, svež planinski zrak, možnost izletov kot le malo kje. Ture za letos sva že izbrala. Tako bova navsezgodaj zjutraj odhajala in se zvečer vračala, če bo vreme lepo. Koča je dobro urejena in obiskovalci kar lepo pazijo nanjo. Osem ležišč je urejenih, prespi lahko še kakšen več. Če bo hladno, bomo vključili centralno. Kdor noče kuhati, lahko je v planinski koči«, je dejal Franc.
Rogla je idealna za tiste, ki imajo radi mir. Zato je koča tudi vseskozi zasedena in gostje se vedno zadovoljni vračajo v dolino.	T. ŠTRUS
»Naša« mariborska koča na Pohorju
SREČALI SE BOMO »HRIBOVCI«
Vsako leto se zadolži neko planinsko društvo, da organizira Tabor planincev Slovenije. Za letos so to častno nalogo zaupali Štajercem. PD iz Poljčan bo poskrbelo za prireditev, ki bo 9. septembra na Boču.
Ker naše planinstvo postaja vsako leto bolj množično, je razumljivo, da si vemo mnogo povedati z naših poti, polnih doživetij, po znanih in tudi novih poteh. Zato se tisoči zgrinjajo na zbirno mesto. Med njimi se navadno zberemo tudi IMP-ejevci, ker čutimo potrebo, da se planinsko povezujemo z drugimi planinci. Lanski tabor pod Štajerskim »Triglavom«, Raduho, je dokazal, da se tudi mi priključujemo takim manifestacijam, o pomenu ni treba govoriti. Poleg vsega ostalega je letošnje srečanje zanimivo tudi zato, ker gremo v kraje, ki jih drugače ne obiskujemo, ker so nekako daleč od gora, a tudi privlačni.
Planinski tabor na Boču bo sprejel tudi nas, ker želimo biti, čeprav še mladi, enakovredni ostalim. Odpeljali se bomo z vlakom do Poljčan (vlak proti Mariboru) ob 5,25. uri iz Ljubljane, zbor bo od 5,00 pod uro.
Tako bomo planinici mesta, okolice in drugih krajev z udeležbo potrdili pripadnost planinstvu. Podrobna obvestila bodo v dnevnem tisku, potrudili se bomo še mi, da bomo ostalo povedali bolj določno, vse v želji, da nam bo ta dan lepo. Naše planinske sezone še ne bomo zaključili, kajti jesenska narava je najbolj pisana in vabljiva, zato se bomo tja z enako voljo vračali kot dostikrat že do sedaj. Kdaj pa moramo pregledati tudi svoje delo, se poveseliti kje »nizko«, srečati znance. Zato pričakujemo, da se bodo člani planinskega društva IMP na omenjeni dan zbrali na Boču, kamor pa bodo lahko odšli tudi ostali prijatelji planin.
Na svidenje na Štajerskem!
:—1
Koča na Rogli
Koča celjske Ljudske tehnike na Pohorju
e IZOBRAŽEVANJE »
PRIPRAVLJAMO
ENOTEN
PROGRAM
Z reorganizacijo IMP v letu 1977 smo si pri organiziranju delovnih organizacij zastavili med drugimi nalogami tudi nalogo, da organiziramo enotno izobraževanje za naše delavce in kot izredna priložnost se nam je za to ponudila novoustanovljena temeljna organizacija DO IZIP, TOZD Izobraževalni center — Domžale. Iz samoupravnih splošnih aktov TOZD Izobraževalni center izhaja, da je njegova glavna dejavnost dijaški in drugi domovi ter drugo izobraževanje.
Misel o enotnem sistemu izobraževanja v takem kolektivu kot je IMP, se je porajala že precej časa in na tej osnovi in z željo, da bi to misel in idejo še bolj poglobili in dopolnili z interesi naših delovnih organizacij oz. TOZD, so predstavniki TOZD Izobraževalni center skupaj s predstavniki strokovnih služb organizirali že v začetku leta 1979 razgovore z delovnimi organizacijami, predvsem z ljubljanskega območja, da bi spoznali nji-
hove potrebe in želje glede izobraževanja. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno, da bodo TOZD posredovale svoje želje in interese TOZD Izobraževalni center do konca prve polovice leta 1979. Nato bi začeli sestavljati enotne izobraževalne programe. Ker v dogovorjenem roku od naših delovnih organizacij (razen DO LIVAR) nismo dobili tistega, za kar smo se dogovorili, smo v okviru DO IZIP izdelali osnutek predloga nekaterih tem, za katere menimo, da bi našle svoj pravi odziv v krogih delavcev IMP.
Te teme naj bi obravnavali tako v pismeni obliki in v obliki predavanj strokovnjakov in dolgoletnih sodelavcev IMP.
Predavanja o posameznih temah bi organizirali dvakrat ali večkrat letno v našem izobraževalnem centru v Domžalah in sicer v obliki enodnevnih ali večdnevnih seminarjev.
Omenjena predavanja bi bila obvezna za pripravnike in novosprejete delavce, fakultativna pa za tiste, ki jih zanimajo posamezne teme.
Za naše montažne in proizvodne delavce bi bilo mogoče smiselno organizirati interne prekvalifikacijske tečaje, s katerimi bi delavci pridobili dodatno znanje iz svoje stroke in interna spričevala. Pri teh odločitvah bodo imele proizvodno-montažne TOZD vsekakor odločilno besedo.
Trenutno skušamo pritegniti k sodelovanju naše strokovnjake, ki naj bi nam s svojimi prispevki pomagali pri izdelavi enotnega programa.
Vsaka temeljna organizacija bo imela priložnost do-
polniti program s svojimi predlogi, o čemer naj bi skupno odločali pri usklajevanju postopka med predstavniki naših TOZD.	'J**
Naša akcija uresničevanja enotnega sistema izobrjft; vanja v IMP poteka istočasno s sprejetjem zakdnti^o usmerjenem izobraževanju, katerega cilj je pospešen poglobiti vzgojo in izobraževanje v vseh sredinah'^n omogočiti našim delovnim ljudem, da bodo izpopolnjevali svoje znanje na tistih področjih, za katere kafejo
največ interesa.
It:
Na katerih področjih naj bi gradili in dopolnjevali naš sistem izobraževanja?	•
Začnimo pri pripravnikih in novosprejetih detevcihi Uvedli naj bi takoimenovane uvajalne tečaje, n^kat#* rih bi novosprejete delavce seznanili z našimi proizvoS-nimi programi ter samoupravno organiziranostjo^I^3.
Ti tečaji bi bili obvezni, ker smo tudi z določbamfcza-kona glede pripravnikov vezani na opravljanje stroZdv-nih izpitov.	■
Druge teme, ki bi bile obravnavane fakultativno,!®) bi zajele operativno področje (montaža, proizvoden, razvoj), komercialno področje, dohodkovno povednost znotraj IMP in navzven, marketing, varstvo drij^ benega premoženja. Organizirali bi tudi posebne sejni1 narje za delegate samoupravnih organov.
Mogoče je trenutno še prezgodaj govoriti o roku, «lo kdaj naj bi bil izdelan program. Naša želja je, da se jjr^-sniči še v letu 1979.
IVANA KOŠOROK
• REKREACIJA e REKREACIJA e REKREACIJA • REKREACIJA e REKREACIJA e REKREACIJA e REKREACIJA • REKflgSi
NOVOST.-TUDI IGRE IMP?
V tem poletnem času, ko vsi brez prigovarjanja zaidemo v vode bazenov, rek in morja, da bi se osvežili, poglejmo še enkrat tudi nazaj v letošnja druga rekreacijska tekmovanja in naredimo nekak pregled uspešnosti posamezne DO v SOZD IMP in kar je še važnejše, poglej naprej in dogovor, kaj bomo še letos organizirali v IMP.
Razveseljivo je ugotavljati, da se je spomladi na tekmovanjih med TOZD in DO ter zunaj SOZD IMP udeleževalo veliko naših ekip in posameznikov ter doseglo lepe uspehe tako za ekipo, kot za lastno dobro počutje. Da je naše geslo »važno je sodelovati« očitno, je videti tudi po nastopih ne glede na uspeh, saj se znajo naši delavci vseeno razveseliti in prijateljsko pokramljati, kar nam daje garancijo tudi za bodočnost.
zahvala!
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD TEN za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
ANICA ČAMERNIK
v ___________________/
Ko smo na začetku leta planirali naše delo, smo se dogovorili, naj bi v jeseni organizirali tudi letno IMP-EJADO (sept.—okt.), za kar je bilo več predlogov. Nastopile naj bi reprezentance DO in DS SOZD, za sestavljanje ekip pa so bila predhodna spoznavna tekmovanja v TOZD med TOZD in DO IMP.
S tem bi želeli še bolj zainteresirati delavce k rekreaciji in spoznavanju med seboj, saj nas je že skoraj 8000 (zaposlenih) v SOZD IMP.
Seveda pa so za organizacijo takega srečanja potrebna tudi finančna sredstva, za katera pa verjetno, če vprašamo delavce, ne bo problem. Vsi, ki boste prebrali te vrstice, poskušajte po svojih mnenjih pomagati in svetovati, predvsem pa navduševati prijatelje k rekreaciji in sodelovanju pri organiziranju vseh vrst športno zabavnih prireditev.
MLADI GRADIJO OGRAJO
Vsak dan ostane 5 ali 6 mladincev, članov OO ZSMS Panonija, tudi popoldne na delu. Sicer ne delajo na svojih delovnih mestih, ampak udarniško gradijo ograjo. Akcijo vodi brigadirski veteran Darko Kuzmič. Doslej so opravili 210 ur prostovoljnega dela.
PREGLED V ŠTEVILKAH IH USPEŠNOST
do e noro
s.u	št.ekip	3
Mn	mesta	5-7-9
V ■* '.'KH'
DO PROMONT DO PMI DO KLIKA DO KLIKAT DO IZIP DO IKO DO LIVAR DS SOZD •• 1
lljtf
1	1 •
8	,69*!"
1
12
2
1-3
2
2-4
1
11
1
10

Keglj. »
Strelj. "
Mali
nogoo.
Balin.
Odbojka "
2
9-12
4-12
1-5-19-20
2
2-6
1
11
3
7-8-13
2
4-1 o
3
2-5-6
2
1-3
2-10	5-9-13-14	7-8-18	1-6-11	16-17	3-19
2
10-12
3
2-7-9
2
1-6
2
3-16
3
2-9-11
3
4-7-lo
4-8 5-13-14-15
1	3
11	6-12-17
2
1-3
3
2-5-7
1
18
'o-.;-; t 0 . .k0 S
• . •> :
lit-'1 i
■ .<■
0V M » 0 “
1> T . *: ■
Pii!,,
.
o 1 oh
(IZ-
VRSTNI RED DO PO NAJBOLJE UVRŠČENIH EKIPAH

ŠAH NAM.TEN. KEGLJ. STRELJ. MALI NOG. BALINANJE ODBOJKA PANOG TOČK MESTO
•m
D0 EM0ND 5 ■ DO KLIMAT	11
DO KLIMA	2
DO IKO	lo
DO PMI	1
DO PROMONT	12
DO IZIP	o
DO LIVAR	8
DS SOZD	6
2
2
4
1
7
11
1
7
3
5
2
16
4
3
6
2
8
11
18
13
18
23
27
35
25
37
31
31
34
n-
iv-
v. yi.
- c
vi i:-vin.
VII.-VIII. IX.
w
Končni pregled uspehov DO bo seštevek teh in jesenskih rezultatov.
Novi proizvodni in poslovni prostori TOZD Elektrokovinar
Delavci TOZD Elektrokovinar v novih prostorih
O poteku investicije in kratki zgodovini TOZD je govoril Marjan Berlič. Poudaril je, da kljub podražitvam in drugim težavam niso • prekoračili predračunske vrednosti investicije, ki je znašala .32 milijonov. Tako so delavci Elektrokovinarja pridobili 2060 kv.m proizvodnih prostorov, 670 kv. m poslovnih prostorov, garderob in jedilnico, na 255 kvadratnih metrih stoji energetski objekt in rezervoarji za gorivo, skladišče vnetljivih snovi pa meri 90 kvadratnih metrov. Ce-
lotno njihovo zemljišče v novi industrijski coni Ptuja pa meri 20.000kv.m in imajo še dovolj prostora za nadaljnji razvoj.
O pomenu te investicije za občino Ptuj je govoril Franjo Gnil-šek, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Novi Elektrokovinarjevi prostori so za ptujsko občino pomembna pridobitev, obenem pa dokaz, da je združevanje sredstev pravilna pot, ki ji moramo slediti. Za delavce Elektrokovinarja je to velik delovni uspeh in vzpodbuda za
nove delovne zmage, je poudaril membna iniciativa slehernega novih prostorov, potem pa še po-predsednik Izvršnega sveta.	samoupravljalca«, je med drugim gostitev za vse zbrane.
»Elektrokovinar se je v zadnjih dejal Vladimir Ulčar, direktor desetih letih izredno hitro razvi- delovne organizacije PMI.	Delavci TOZD Elektrokovi-
jal, še posebej pa po letu 1975, ko	.	nar so se iz nemogočih delovnih
se je priključil k IMP. Dve leti po	Direktor TOZD Janez Mežna- prostorov preselili v nove, kjer
integraciji ste začeli graditi nove rič je nato podelil priznanja de- bodo dosegali še boljše rezultate proizvodne prostore, ki jih danes Iavcem, ki so letos dopolnili 10, in tako omogočali še hitrejši ra-izročamo namenu... S tem pa ra- 20 in 30 let delovne dobe v te- zvoj svoje TOZD. Nove prostore zvoj TOZD ne sme obstati, dose- meljni organizaciji. Priznanja za so odprli ob prazniku občine Ptuj, gati morate še bolje rezultate, posebno prizadevno delo so pre- ko se spominjajo 8. avgusta 1. svojo proizvodnjo posodobiti in jeli še nekateri delavci temeljne 1942. Ta dan je izkrvavela Lac-osvojiti nove proizvode, novo organizacije. Po končanem kul- kova četa in delavci TOZD Elek-tehnologijo, kar je eden od ciljev turnem programu je Jože Kralj trokovinar so se častno oddolžili vseh TOZD IMP. Pri tem je po- prerezal vrvico in sledil je ogled njihovemu spominu.
O poteku in pomenu investicije so govorili (od leve) Marjan Berlič, Franjo Gnilšek, Vladimir Ulčar
Priznanja je podelil direktor TOZD EKO Janez Mežnarič
i,i vosi««? nrOflavi