nseratl se sprejemajo iu veljA tristopna vrsta: 3 kr., če Be tiska lkrat, U I, „ 11 ,, 2 l| II II tl It 3 11 Pri večkratnem tiskanji se cena primerno «manjša. Rokopisi se ne vračajo, netrankovaua pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravuižtvi (administracija) in ekBpedicija ra Starem trgu h. it. 16. Političen list za slovenski mM Letnik IV,^ _ SLOVENEC. Po pošti prejeman velja' Za celo leto , . 10 gl. ga pol leta , . 6 ,. ta četrt leta . . 2 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gi. 40 kr. ta pol leta . . 4 ,, 20 ,, ca četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190. Izhaja po trikrat ua teden insiuer v torek, četrtek in soboto. Poguben mir. „Mir je ohranjen!" — Tako trobentajo po shodu v Berolinu večidel vsi oficijozni časniki, posebno nemški, kterim je „punt doli v Turčiji" bolj predmet za zabavo, nego za resen razgovor ali celo skrbno pretresanje. „Mir je v Evropi ohranjen", kriče ponosno, a vendar pristavljajo bolj na tihem: „vsaj za zdaj še". Ta pristavek pa prvo trditev skoro podere, kajti koliko časa li pomeni besedica „zdaj"? Morda tako dolgo, da se bodo različni ministri po raznih toplicah skopali? ali morda še tako dolgo ne? Vendar recimo, da besedica „zdaj" pomeni vsaj par mescev. Pa kaj je to! Morda je to dobro za druge dežele, za Nemčijo, za Rusijo, Angleško in Francosko; kaj pa za Avstrijo? Ali Avstrija s tem za par mescev „prolongi-ranim" mirom kaj.pridobi? Odločen odgovor: Prav nič, ali bolje: manj ko nič, kajti Avstrija tim več škode trpi, kolikor dalje traja še mir, morda še več nego bi je trpela po vojski. Zakaj? Deloma mora vzdrževati na njena tla pribegle Ilercegovince in Bošnjake, in ti jo stanejo mnogo. Vendar še to, kar jo ti stanejo, ni v nobeni primeri s škodo, ktero Avstrija po vstaji — oziroma po dosedanjem „miru" — trpi v srcu svojem. Obrtnija in podvzetja vsake vrste so tlačena, nihče ne zaupa miru, kterega utegne najmanjši dogodjaj prekucniti, vsak se boji za svoje, kupčija je omejena, deloma celo pretrgana, več ljudi popolnoma brez zaslužka, sploh: materijalno blagostanje zginja, revščina se množi. Pri vsem tem so pa potrebe države veče, treba je za ohranjenje takega miru veče množine oborožene vojne; tedaj pri manjših dohodkih veči stroški — kterega gospodarstva bi ne spravilo to na kant? Če bi Prusija in Rusija hoteli vničiti Avstrijo, nič druzega ui treba, nego da ji varujete par let tak „mir", kakoršnega ima zdaj. Vendar ne mislimo o teh dveh državah, da bi hoteli na ta način Avstrijo izstradati, marveč zdi se nam, da se tega ni bati, saj ste obe glede vzhodujega vprašanja dozdaj precej odkrito igrali. Z dobro politiko bi se tedaj Avstrija prav lahko v zvezi ž njima spravila iz zadreg. Se ve, da bi morala slovo dati politiki, ktero za letom 1872 uganja, kajti s to politiko ne bo opravila nikjer nič, tedaj tudi na jugu ne. Nadjamo se, da je to prepričanje predrlo si pot zdaj že tudi do najvišjih odločilnih krogov. Izrek „mir je ohranjen" pa ni popolnoma določiven. Razločiti je tu dvoje: mir med evropskimi vladami, in mir teh vlad s Turčijo. Prvo je verjetno, vsaj kar se tiče Avstrije, Nemčije in Rusije, kajti da bi se te med sabo utegnile spreti, o tem ravno zdaj ni najmanjšega znamenja niti vzroka za to. Te misli so tudi vsi vnanji oficijozni časniki, nemški, ruski, angleški, francoski in drugi. Da bi tedaj iz ropota na Turškem postala evropska vojska, tega se ni bati, se tudi menda nihče ne boji, v tem obziru sme toraj vsak biti brez skrbi. Manj verjetna od te je druga dobrovoljna trditev, namreč, ,,da je tudi mir s Turčijo ohranjen", — in prav zato, ker se neverjetna zdi, pristavljajo ji oficijozni tolažniki besede „vsaj za zdaj". In ta pristavek je potreben, kajti mir evropskih vlad s Turčijo je mogoč le začasno, tako dolgo, dokler ni nujnega vzroka za vojsko. Pri današnjih razmerah na Turškem, ko že skoro vsi kristijani tam kličejo evropske vlade na pomoč zoper turško fanatstvo, utegne pa nit miru raztrgati se vsak hip, ker imajo vse evropske vlade dolžnost braniti svoje na Turškem bivajoče podložne in kristijane sploh turčinske verske divjosti in so iz tega namena res že obdale turške bregove z vojnimi ladi-jami. Recimo, da je turško vlado — kar pa po novem ministerstvu tudi ni verjetno — res volja, vse zabraniti, kar bi utegnilo prisiliti evropske vlade do oborožene intervencije, — ali pa ima ta vlada tudi moč to storiti? in kako poroštvo more pri sedanji svoji onemoglosti evropskim vladam dati? V tem obziru nas vse tolažbe uradnih listov ne morejo prepričati, da je mir res ohranjen. Prav dobro je zadel sedanjo situacijo šaljivi dunajski list „Kikeriki". Ima namreč štiri podobe. Na prvi je videti Bismarka mirno časnike beročega, Andrassy ob drevo naslonjen mirno puši tobak, medved (Rusija) pa leži na na tleh in dremlje. Spredej je „vprašaj" („?") s turbanom pokrit, a še majhen. — Na drugi podobi je „vprašaj" že veči, Bismark postane pozoren, ravno tako Andrassy in medved. — Na tretji podobi je „vprašaj" že veliko veči, vsi trije kažejo resne obraze, na četrti podobi pa je že tako velik, da jim je vsem čez glavo zrastel in 11111 ne morejo kaj. Res je to vprašanje grozno postalo po- O lepoti naravini. Tesna je zveza med človekom iu naravo; saj po svojem telesu pripada k nji, po duhu pa gospodari čez njo. Na njo vežejo ga telesne potrebe, a tudi na duha vplivajo s čudovito močjo. Meščan živeč v mestnem hrupu, ki le o praznikih more na deželo, in kmet, ki se kreta od mladih let vedno v prosti naravi, obadva imata enako ljubezen do nje. Kako čarobno moč ima že pripovedovanje o tihem gozdu, o bistrih studencih iu čistem jezeru, o visocih gorah in romantičnih dolinah pri onih, ki sopejo gosti prah mestnih ulic in le od daleč hrepene po enakem vžitku; priprosti sin narave sicer ne misli na take reči s takim občutkom, a kako hitro bi vsahnil kakor nježna cvetka presajena v ptujo zemljo, kako hitro bi bridko občutil nenadomestljivo zgubo, ko bi moral zamenjati priljubljeno bivališče s temno, slabozračno sobico v ozidji mestnem. In te ljubezni, koje ima vsakdo več ali manj, ne provzročujc narava v strogo znanstvenem pomenu, ampak njena lepota; ona je, ki toliko vpliva na našega duha, ona, ki je storila na- ravo toliko priljubljeno pesniku in umetniku sploh. Ni moj namen, široko razkazovati lepoto naravino, preiskovati jej vzroke, staviti meje; izrečem naj le nektere misli, koliko lepote pridobi ona, ako jo zapopademo prav, v duhu krščanskem; zato nektere besede o lepem sploh, nektere o lepoti naravi ni v obče in potem o njeni lepoti s krščanskega stališča. Med raznovrstnimi definicijami „lepega" so tudi naslednje: „lepo je enota v raznovrstnosti", ktero je že Aristotel rabil; ker pa se raznovrstnost kaže v vnanjosti, enota pa v ideji, glasi se druga: „lepo je harmonija med idejo in obliko" in tretja iz obeli sostavljena: „enota ideje v raznovrstnosti oblike harmonično izražena". Morda nobena teh treh ne zadostuje popolnoma vsem zahtevam bodisi umetnika, bodisi modroslovca; a resnica je, da izrazujejo vse tri poglavitne reči, na ktere je treba gledati pri lepem, idejo namreč in obliko. Oboje je važno; nobenega ue sme manjkati, da smemo reči: „to je lepo". Ne gleda se samo na obliko; obliko primljemo s počutki, a v istem hipu primljemo tudi misel; oni ste neločljivi. Kar se nam ne dopada po misli, nikdar nam ne more vgajati, če ima še tako dovršeuo obliko. Kakor duh oživlja telo iu oboje še le v živi, vzajemni zvezi stori človeka, tako misel povzdiguje in oblažuje obliko, jej vlije življenje, jo stori nam sorodno in tako prijetno, in obe skupaj v harmonični zvezi storite lepo. To tudi večidel pripoznavajo lepo-■slovci in umetniki in nasprotujejo le senzualisti in materijalisti, ki pa sploh taje vse duševno in dosledno morajo vse dopadajenje nad lepim pripisovati telesnim počutkom. Le tedaj, ako smo prepričani o resnici te trditve, potem povzdigne se lepo do ravnopravne stopinje s pravim in dobrim, potem se spne visoko med najviše ideje, ki osrečujejo človeški rod; potem ima, kakor resnica in čednost tudi lepota svoj vir v Bogu, potem ima tudi ona veljavo absolutno, neodvisno od duha časa in od subjektivnega mnenja. Isti izvor toraj, pa tudi isti namen imajo te tri najvišje misli, do kterih se človek more povzdigniti, se ve da v različni meri in po različnih potih; od tod sledi, da si ne morejo nasprotovati. Lepo ne more nasprotovati dobremu in pravemu, ampak, kakor je v tesni zvezi ž njima, mora ju podpirati. S tem pa sebno za Avstrijo, kteri je prava pijavka. Andrassy bo namreč moral delegacijama v ijjržavni račun staviti en milijon za pribegle, .jo^a pri vsem tem dobč le odrašeni po IU otroci po 5 kr. na dan — preveč za umreti, |>remalo za živeti, in morajo tedaj živeti o ^'milosti avstrijskih državljanov. Da je pri takih razmerah vsaj za Avstrijo mir s Turkom za dalji čas nemogoč, to je po vsem tem razvidno, toraj tudi shod v Berolinu nima iste važnosti, kakoršno mu vladni listi pripisujejo. Turško vprašanje je vozel, ki se ne da več razvozljati, ampak treba ga bo presekati. Politični pregled. V Ljubljani, 22. maja. Avstrijske dežele. V 00 gold. Za vse oltarje napravili so nove svečnike, za mrtvaške obrede vse potrebno in nove svečnike, iu tri lepe podobe Jezusovega in Marijinega srca, pa sv. Alojzija, dva lustra pri velikem oltarju, nove svetilnice, kazulo, ki je stala do 500 gold., lepe nove spovednice, izvrstno delo našega vrlega mizarja Jožefa Štupice, ki so stale više od 300 gld.; cerkvene klopi, ktere bodo ravno take, kakor jih ima trnovska cerkev v Ljubljani, in nova cerkvena okna so ravno v delu. Naš mizar Štupica je res izvrsten mojster in razume v vsakem oziru svoje rokodelstvo. Ako bi ga kje potrebovali, priporočamo ga vsim farnim predstojnikom najtoplejše; naj pridejo v Dob in si ogledajo, kakošno je njegovo delo. Šmarnice se pri nas lepo in redno obhajajo, le škoda, da nam je slabo vreme branilo bolj redno jih obiskovati, ker zarad prevelike vode nam skoraj ni bilo mogoče priti do cerkve. V veliko korist so našemu okraju v Domžalah naseljene slamniške tovarne ; smem reči, da se vsako leto skoro za pol milijona gold. proda in prevede slamnikarske robe. Na ta način pride v naše kraje veliko denarja in si pozimi vsak otrok svoj vžitek zasluži; Tudi nam je jako vstreženo, da smo pred 5 leti dobili pošto na Viru, ki je v celem političnem reven, dobi v bolezni 5 gld. na mesec; tudi pogrebni stroški, za navadni pokop 15 gld., se bodo iz blagajnice plačevali. Kaj pa je z bralnim društvom v Dobu? Ono že dalj časa spi! Početkom je dobro napredovalo, napravljale so se primerne veselice, in imelo je že lepo število udov, pa ker ni bilo dovolj pravih domoljubov, pričelo se je krhati in hirati. Za osnovo tega društva sta se mnogo trudila tukajšnji poštar J. in učitelj G. ter z velikimi žrtvami sama vzdrževala časnike še dalje časa, ko je društvo tako rekoč že pojemati jelo. Naši dobski dečki so se društvu odtegovali; zakaj, nismo mogli zvedeti. Odbor je bil iz poštenih mož sostavljen, ki so bili bolj zmerne stranke, pa ker se je častita duhovščina društvu odtegovala, se je propad društva še hitreje pospešil. Nekteri udje in odborniki nameravajo še ta mesec društvo oživiti, toraj je častita duhovščina v Dobu naprošena, da bi k društvu pristopila, da se novi odbor voli, ter za predsednika izvoli naš marljivi gospod župnik Leopod Albreht. Deževuo, mrzlo in sneženo vreme je tudi pri nas mnogo škode napravilo, kajti nektere ujive so še zdaj pod vodo, iu mnogi kmetovalci še frška, krompirja in turščice niso zasadili, toraj se sliši od vseh strani tarnajoči glas, da bode slaba letina. Zdaj se je vreme nekoliko razvedrilo in upamo, da nas bodo lepi zadnji dnevi majnika odškodovali. Naši prebivalci se tudi za jugoslovansko bojišče zelo zanimajo, kajti vedno se govori in poprašuje, kako se hrabri zatirani kristijani s krvoločnim Turčinom tolčejo. Slavno gospodo ljubljansko opozorujemo še tudi na našo gostilno na Viru pri Vodopivcu (Wassertrinker), kjer je izvrstna postrežba, posebno se tukaj dobe dobri špargeljni. Pri nas na Kranjskem, mislim, da nimajo nikjer boljših, iu so jako poceni, le mraz jih zadržuje v rasti. Prošev od Ljubljane do Vira je jako krasen in dobro nam došli p. i. gospoda; nihče se ue bo kesal zarad izleta, ako le vgoden dan zadene. Ä Gorenjskega, 21. maja. Kakor iz srca so mi povedani bili v ,.Slovencu-' vzroki, zakaj da spretni gospodje velikokrat svoje dušne moči katoliški stvari, katoliškemu časopisju odtegujejo. Sleherni izmed nas ve, kako da lažiliberalizmu in brezverstvu ni nobena reč pre huda, če se gre zoper katolištvo, in nobeno ob- okraju kamniškem prva za kamniško Napačno | rekovanje preumazijuo, če velja ultramontanstvu in klerikalcem, naj si bo obrekovauje tudi tako lažnjivo, da se laž z rokami more prijeti, po pregovoru: calumniare audacter, semper aliquid haeret. Pred vsem pa se godi to v sedajnjem času po brezvernem časopisji, kterega je povsod dovelj iu se še vedno bolj in bolj razširja. Ali bi mi proti takošnemu delovanju svoje roke križem držali? Ali bi se hoteli molohu neje-verstva vdati „auf Gnade oder Ungnade?" Kako bi odgovor dajali enkrat Najvišjemu, ako bi se to zgodilo! O tem meni posameznemu ni treba soditi. Dovelj mi je, da so sveti oče Pij IX. ne samo enkrat, ampak že mnogokrat blagoslovljali bojevanje neprestrašenih katoličanov v časopisji zoper brezverstvo povsod se razširjajoče, spominjaje se danes le gosp. Ma junke-ta, prvega vrednika najimenitnišega ka-katoliškega lista na Pruskem, kteri je prišel pred kratkim iz ječe, v ktero je bil obsojen za več mescev od posvetne vlade zarad svojega neutrudljivega borjeuja zoper brezverstvo in kteri je bil pridši na to v Rim od svetega očeta v posebni avdienciji prav prijazno sprejet. V tem imamo pa tudi mi kažipot za svoje ravnanje, in sveto naj nam bo torej katoliško se je toraj v nekem „Slovencu" sporočilo, da ima pošta na Viru prenehati. Bilo je le go-vorjeno, da vozna pošta med Virom in Kamnikom preneha in da bo namesto nje pešpošta, kakor nekdaj, kar bi bilo pa zelo na kvar kamniškemu mestu. Pri naši pošti na Viru se skoraj vsaki dan oddaja in razpošilja do 100 pisem, tudi je vedno več dohodkov nego stroškov. Domžalsko društvo dosluženih vojakov bo imelo koncem tega ali prve dni prihodnjega meseca veliko svečanost v Mengšu; blagoslovila se bo zastava, ktero si je društvo omislilo. Društvo, ki šteje že nad 100 udov, je pod pokroviteljstvom nadvojvode Rainer-ja; zastava je iz Beča došla in velja okoli 500 do 600 gld. Društvo je od nadvojvodinje Rainerjeve v dar dobilo krasen trak za bandero, ki je okoli 100 gld. vreden. Slava nji! Zastava ima na eni strani c. k. orla v črno-rumeuem, na drugi strani pa deželni grb v srebrno-belein polju. Društvo dobro napreduje in s časoma se bo vendar le zauiogla hromim in bolnim dosluže-nim vojakom tega društva iz blagajnice dajati kaka podpora, je sklenilo, da Pri zadnjem občnem zboru se vsaki pravi društveuik, ako je načelo, za ktero se nam je bojevati. Na delo torej — in bodimo aposteljni katoliškega časopisja zoper brezverstvo! To bi bilo pri nas lahko in le pomislike je potreba otresti. Prvič ni treba prevelicega strahu. Vredništvo te izdalo nikoli ne bo. Ako nočeš oddati pisma na pošti domači, oddaj ga drugej. Drugič ne smeš prehitro zameriti. Tudi meni je vredništvo že kteri dopis vrglo v „Papierkorb" ali kterega pre-drugačilo — pa to me ni razdražilo — temuč sodelujem kakor poprej. Tretjič je potrebna pridnost in vnema. Preljubi čitatelj, ti mene ne poznaš in jaz tebe ne, zato ti lahko rečem: „Slovenec" mi je priljubljen od začetka svojega in bral si skoro vsaki mesec kteri dopis od mene. Slišal sem večkrat tožiti čez ljubega mi „Slovenca", da ne zadostuje potrebam enega in druzega bravca — in prav vrezalo mi je v srce tako govorjenje in sem si mislil: Lahko je zabavljati — pa zakaj zabavljivci nič ne delajo, da bi postal list izvrstniši? Kar je mogoče meni, je mogoče tudi drugim, in vsakemu pripisujem zmožnosti, kakor jih imam jaz, in še veče. List postane mikaven, če donaša vseskozi kaj novic iz vseh pokrajin slovenskih. Ako nam bi bilo vsem res na tem ležeče, zakaj ne bi sklenili, da hočemo sleherno novico vredništvu naznaniti, naj se primeri v tej ali uni občini? List ima tudi resuo stran, ktera se razodeva v večih dopisih in člankih, in zopet vprašam, kteremu slovenskemu časniku bi zamoglo v tem obziru toliko sodelavcev služiti, kakor ravno „Slovencu", če bi bilo prečastito duhovstvo prešinjeno od načela: „katoliško časopisje — apostoljsko dejanje!" Oju-načimo se toraj, združimo se, bodimo aposteljni katoliškega časopisja, in ko taki se potrudimo, skoz leto vsaj neko število dopisov, ako več ni mogoče pisati, poslati vredništvu katoliško-političnega časopisa „Slovenca." Da bi pa bilo mogoče tudi drugim gospodom biti deležnim tega apostoljstva, ako morebiti s pisanjem ue bi utegnili sodelovati, naj bi se ti zavezali nekaj malega vsako leto darovati v pospeševanje katoliškega časopisja. Tako se bo zgodilo, da bo naš list izvrsten in da bo imel dovelj moči braniti katoliško cerkev iu domovino slovensko zoper lažiliberalizem in brezverstvo! Bog blagoslovi ! Ix Tiliafioja, 15. maja. (Vreme. Novi zvonovi.) Iz fare poleg Turna ne berem kakih dopisov v „Slovencu", zato Vam utegne ljubo biti, ako Vam kaj tudi iz naših krajev sporočimo. O vremenu — vsaj vse o njem govori, nimam nič veselega povedati; vedno dežuje in danes celo sueži; t r t j e je lepo nastavilo, pa zdaj nekako medli, ker gorkote manjka. Bog nas varuj slane, ker trta občutljiva rada po-zebe in potem smo na slabem, in vse se vpraša: Kaj bo? Vkljub slabemu vremenu smo včeraj tukaj obhajali lepo slovesnost; naša podružnica je dobila kaj lepo vbrano zvonilo 3 zvonov, ktere so si dotični ljudje naročili pri slavnem zvonarju g. Ign. Ililzer-ju v dunajskem Novem mestu; kaj dobro nam je g. Ililzer postregel, zatoraj naj mu bode tukaj očitna zahvala in pohvala izrečena, zlasti ker nam je dal zvonove po primerni ceni, pa izvrstno blago in jarme po novi obliki. Vsak jih hvali in smo jih res veseli; ni ga blizo tako prijetnega zvonila. Naj pojo dolgo let Bogu v čast in ljudem v veselje, kterim zavolj njih darežlji-vosti gre vsa hvala. 8 r Koša n c, 21. maja. V četrtek 19. t. m. jc nastal v Stari Sušici ogenj ob '/a12. uri dopoludue in je v kratkem vpepelil trem posestnikom gospodarska poslopja. Zapalili st), 3. Tone Kirar-jevo iz Jartnan vrha (150 gl.). — 3. Marko Šmagelj-evo iz Dul (458 gl.), vse v Krškem. — 3. Martin Iiazek ovo iz Bojanje vasi (4700 gl.). — 3. Martin GuBtin-ovo iz Drasčic (3430 gl.), obe v Metliki. — 3. Suzane Hafnerjeve iz Ajodvščine v Ipavi. — 3. Jan. Kolbezu-ovo (3205 gl.) v Crnomlji. — 2. Jurij Copič-evo iz Zagorja (1350 gl.) v Bistrici. — 3. Tone Petelin ovo iz Poljan (2200 gl.) v Ribnici, — 3. Fridr. Žuideršič-evo (4300 gl.) v Bistrici. — 2. Jože Bovha-vo iz Zvirč (1545 gl.) v Žužemberku. — 2. Matija Zadel-ovo iz Juršič (672 gl.) v Bistrici. — 2. Janez Rozina-vo iz Sevncga (670 gl.) v Litiji. — 2. Franc Golob-ovo iz Ljubljane (11087 gl.) v Litiji. — 2. Janez Knafelc-evo iz Koritnice (1300 gl.). — 2. Jože Cvetan-ovo iz Čelja (2000 gl.), obe v Bistrici. — 2. Tone Odlazek-ovo iz Zagozda (828 gl.) v Litiji. — 2. Andr. Petrič-evo iz Prcčine (480 gl.) v Rudolfovem. — 2. Jan. Ulčar-jevo iz Vel. Trebeljevcga (2334 gl.) v Litiji. — 3. Fr. in Simon Martinčič-evo iz Dolenjega jezera (1392 gl.) v Ložu. — 2. Jan. Obrstar-jevo iz Rakitnice (1201 gl.) v Ribnici. — 3. Martin Urbanija-vo (882 gl.) na Brdu. — 27. maja. 3. Jožo Pirinan-ovo iz Površja (1569 gl.) v Krškem. — 3. Jere Zalar jeve iz Studcnca (1693 gl.). — 3.-Jože Jankovič evo iz Brezovico (2710 gl.) — 3. Fr. Gris-ovo iz Pijave gorice (1681 gl.). — 3. Jernej Krašovče-vo iz Vrhnike (945 gl.). — 3. Fcrdo Smrtnik ovo (3528 gl.), vso v Ljubljani. — 3. Jan. Lazar-jevo iz Male vasi (1S13 gl.) v Laščah. — 2. F. Ovn-ovo iz Slivnice (2078 gl.). — 2. Jože Švigelj-evo iz Male vasi (3794 gl.). — 2. Tone in Marije Glinšek ove (1484 gl.). — 2, Jože Purkart-ovo iz Žclimelj (1567 gl.), vse v Ljubljani. — 1. Tone Prelesnik-ovo iz Dvorske vasi (1340 gl.). — 1. Jurij Jančer-jevo iz Ribnice (425 gl.), obo v Laščah. — 2. Helene in Mine Valjavc-eve iz Žabelj v Kranji. - t. Fr. Kopatin-ovo iz Sent Vida (2500 gl.) v Ipavi. kakor pravijo, otroci z žveplenkami nemarnih brezskrbuih staršev. Hvala Bogu, da ni bilo take burje, kakoršna je drugi dan bila. Čast pa tudi vrlim gasilcem., kteri so s silo ogenj ustavili, da ni prijel sosednih slamnatih streh. Grajati pa moramo zanikarnost županov, ker čisto nič ne skrbijo za gasilno orodje. Še neobhodno potrebnih mačkov ni skoraj nikjer, in kadar gori, kliče vse po tem orodju, pa — zastonj. Ali bodo mar ljudje goreče trame z golo roko raz streh trgali ? Politični vradi, ki vse preštefnajo in tacih reči iščejo, o kterih se jim le sanjari, naj bi raj tu svoj nos imeli in vsako leto vsaj enkrat pregledali, jeli so občinske stvari v redu ali ne? .Zavarovani so bili vsi trije pogorelci, pa le za male svote. Drugi izvanredni primerljej pa je ta, da je 18. t. m. tukaj porodila kmečka žena troj-čike in sicer 3 deklice. Prva je bila rojena opoludne, drugi dve pa ste še le o polnoči za sestrico prišli gledat, kako je na tem žalostnem svetu. Vse tri živijo in se dobro počutijo. Domače novice. V Ljubljani, 23. maja. (Družba Marijne bratovščine) imela je v nedeljo občni zbor. Razgovori so bili burni, vendar se je konečno zbor o vseh zadevah ze-dinil. Med drugim se je dovolilo hiralnica 100 gld., družbi sv. Vincencija pa 50 gld. podpore. V odbor so bili voljeni: Gospod J. N. Horak (predsednik), Josip Regali, Stepančič, Drašler, Pakič, Bokal in Hürmann. (Kako se slovenskim listom po nekterih poštah godi,) dokaz temu je nek list „Danice'1 št. 19. maja 1.1., kterega nam je nek naročnik poslal, kakor ga je po pošti prejel. List je povaljan in umazan, znotraj ob straneh pa popisan s surovimi, celo bogokletnimi opombami, ktere so prišle po krivdi poštarja v list. Mi smo omenjeni list izročili opravništvu „Danice", ktero ga bo poslalo naravnost do ministerstva kupčijstva, da se potem potu krivec izve in spodobno kaznuje. — Potem so pač razumljive brezštevilne pritožbe naročnikov slovenskih listov o nerednem dohajanji časnikov, če se še kaj tacega zamore zgoditi. Opomnimo še, da si predrzneš še ni prizadeval pisave svoje pačiti, tedaj ga bo lahko izvedeti. (Za prebivalce na mahu) se še zmiraj nabira. Tudi čitalnica ljubljanska, ktera vselej za nesrečnike napravi kako besedo, misli, kakor slišimo, prihodnjo nedeljo v prostorih restavracije napraviti večerno veselico z loterijo, ktere čisti dohodek se ima darovati po vodi poškodovanim prebivalcem na mahu. Več o tej besedi prihodnjič. (Kegljanje za dobitke) v ljubljanski čitalnici je zelo živahno, tedaj bo „narodni šoli" in „dramatičnemu društvu" vkljub dragih dobitkov vendar še kaj ostalo. Končati se ima 25. t. m. (Društvene zadeve.) „Sokol" je imel v soboto v čitalnični restavraciji svoj „večer", ki je bil prav živahen. Tudi delavsko izobraževalno društvo je v nedeljo imelo dobro obiskovano zabavo v teh prostorih. Razne reči. — Razpis učiteljskih služeb. Na Štajarskem: Učiteljska služba v Št. Andražu v slov. Goricah (pošta Ptuj), lrazredna šola, s 550 gold. in stanovanjem, do 31. maja na kraj. šol. svet. Podučiteljska služba v Slivnici (2razredna šola, okr. šmarski) s 440 (330) gl. in stanovanjem, do 31. maja na kr. šol. svet. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. Jan. Kerne, defin. nadučitelj v Šentvidu nad Ljubljano. Na Štajarskem: G. Mat. Soršak, učitelj v Št. Martinu pri Gornjem gradu. Na Koroškem: Gospodična Roza Zirkelbach, učiteljica v Velikovcu; g. Matija Mencin, zatrdni učitelj v Lipeličah, g. Jože Bilek, podučitelj v Doberlevesi. — Bolezen slavnega češkega zgodovinarja, dr. Frančiška Palackega, se je po poročilu „N. W. Abendbl." shujšala. — Železnica med Zagrebom in Siskom je vožnjo vstavila, ker je voda jako spodjedla železnični nasip. — Časnikov, dnevnikov, tednikov, mesečnikov ali tudi letnikov izhaja sedaj na Dunaju 341; trije so hebrejski, 1 v talijanski, 1 v srbski, 1 slovenski in 1 v madjarski besedi; drugi so nemški. Najcenejši list 24 sld. stane „Sendbote des hl. Josef", i n najdraži 144 gl. na leto „Politische Correspoudenz." — V Berlinu jih izhaja 295; 3 so francoski, drugi nemški. — V Londonu 320 tacih, ki po več kot po enkrat na mesec prihajajo; onih pa, ki po enkrat na mesec ali na kvatre, šteje se do 200. Od 25. marca izhaja ondi list v nemščini „Vaterland". — V Parizu prihaja po pošti časnikov 407, iu med temi so 4 v angleški in 1 v španski besedi. Najdraži stane na leto 503 gl. 52 kr. t. j. „Cor-respondence universelle." — V Pešti jih je 125; med temi je madjarskih 89, nemških 29, slovaških 2, rumunskih 4, talijanski 1. — V Pragi izhaja jih 119, in sicer 76 čeških, 43 nemških. — Natančno uboganje. Parižan bil je vzel v službo človeka, kteremu je je malo manjkalo. Ker je začel z norostjo, djal mu je gospodar, naj vselej obrne jezik sedemkrat v ustih, predno kaj pove. Drugi dan čakal je gospodar na ženo, kar pride sluga ter pokorno prične obračanje jezika. „No, kaj pa je?" za-reži gospodar. Dovršivši sedemkratni obrat pravi oni: „Monsieur, gospa so požrli šivanko!" Poslano. Slavno vredništvo! Banka „Slovenija" bode imela 6. junija občni zbor. Točka 5. programa njegovega je za delničarje in stvar neki „zelo važna." Kako se pa glasi ta točka? Niti v Vašem cenjenem listu niti v „Novicah" nisem čital onega programa in vendar mislim, da se morajo take reči objavljati tudi po slov. časnikih. Ali ne?*) Slov. delničar. *) Slišimo, da bo vodstvo stavilo predlog o novem vplačanji na delnice. Več o tem tudi nam ni znano. Vredn. Listnica vredništva. G. M. L. v P.: List prejeli in odgovorili; odgovor Vam tedaj ni došel. „Mož beseda" se je izročila nekemu gospodu v pretres, in potem se bo še le v dramatičnem društvu o njej sklenilo. Umrli s«: Od 19. — 22. maja. Martin Zupančič, grnntar, 70 1., za pljučnim oslabljenjem. Ivana Anžič, tesarja otrok, 14 dni, za slabostjo. Franc Spreizcr, maš. vodje otrok, 10 dni, za krčem. Anton Grajžar, telegr. sluge otrok, 13 m., za razlivom v pljučali. Frančiška Žitnik, delavka, 20 1., za pljučnico. Eksekutivne dražbe. 26. maja. 3. Fr. Pirc-evo iz Ccšnjice (991 gl.). — 3. Jan. Arh-ovo iz Ponikve (614 gl.).— T<'lt'Kniličn<- denarne cent* 21. maja. Papirna renta 65.80 — Srebrna r.>nta 09 20 — 18fi01etno državno posojilo 108"--Bankin«? akcije 830 — Kreditni akcije 133'10 — London 120 05 — Srnbro 102.40 — Ces. kr. cekini 5-66— 20frankov9 .54'/,. Di'iiarhtvene cen«. 20. maja. Državni fondi. Deuar. Blago. 6°/0 avstrijska papirna reuta . . . 65 75 65.85 5°/0 renta v srebru....... 69 30 69.50 Srečke (loži) 1854. 1..............105,— 105.26 „ „ 1860 1., celi..........138.25 108.50 „ „ 1860. 1., petinke . . . 110.50 117,— Premijski listi 1864. 1.,............130.30 130.60 Zemljiščine odveznice. Stajarske po 570 ........ 95.50 96.50 Kranjske , koroške in primorske po 5° 0 96.— —.— Ogerske po 5%........ 76.— 76.75 Hrvaške in slavonske po 5°/0 .... 83.— 84.— Sedmograško po 6% ...... 74 25 75.— Delnice (akcije). Nacijonalne banke..............828,— 829.— Unionske bauke........ 60.— 60.50 Kreditne akcije...... , 131.80 132 — Nižoavstr. eskomptne družbe .... 635.— 045.— Anglo-avstr. banke . ...... 63.75 64.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 155.75 156.25 Tržaške „ 100 ., k. d. . 118.— 119.— „ „ 50 „ „ ,, . 56.— 56.50 Bndenske „ 40 gld. a. v. . 29.50 30.50 Salmove „ 40 „ „ „ . 38- 38.60 Palffi-jove „ 40 „ „ „ . 28.50 29.— Clary-jeve „ 40 „ „ ,, . 29 — 30,— St. Geuois „ 40 „ „ „ . 28.50 28.75 Windischgrätz-ove „ 20 „ „ , 22.75 23.— Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ . 22 50 23.— Srebro in zlato. Ces. cekini ..."......5.68 5.69 Napoleousd'or......... 9.56 9 57 Srebro.......... 102.60 102.75 V Kokri pri šrangi se daje hiša v najem, pripravna za gostilno. Kdor jo želi v najem vzeti, naj se oglasi pri posestniku Matiji Iločevar-ji na Zgornjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. (30 — 3)