Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA ★ CITATU 0PQUI1II0. List slovenskih delavcev v Ameriki. no. 8 Um nam hranili pri opominih. — Ako fto nifto naročnik, poftljito en dolar at dvomesečno poakninjo. TELEPHONE: CHelsea S—1242 M Bun* CtaM Matter fliffto Zlat, IMS mt tto rmi Offld ro<"ili generalu J. •T. ershingu popoln počitek. Danes se je nameraval od tukaj podati v letovišče, pa so mu je iznenada povrnila želo* lčua bolezen. ROV SO NAMERAVALI NEPRODUSNO ZAMAŠITI PROVIDENCE, Ky., 17. julija. — G. T. Powell, nadzornik U. S Bureau of Mines, je danes naznanil, da so reševalci našli v Duvin premogovniku devet nadaljnih trupel S tem je število žrtev eksplozije, ki se je završila v petek naraslo na osemindvajset. Trupla so bila najdena za provizorično barikado 185 čevljev pod površjem. Powell je dognal, da so skušali majner-ji rov zamašiti z deskami, cunjami in obleko, kar jim pa ni uspelo. Strupeni plini so prodrli tlo njih in jih zadušili. Možje so zapustili b času eksplozije se je nahajalo *v rovu osemintriile^et majnerjev. Sedem, ki so delali blizu vhoda, se jih je rešiio. Trije so bili pa rešeni v oddaljenosti pol milje od mesta eksplozije. Po mestu iso začeli nabirati prostovoljne prispevke za pogreb in družine ponesrečencev, kajti Ruekman Company, lastnica premogovnika, ni imela ovojih delavcev zavarovanih. Ra-zen štirih so bili vsi ponesrečenci poročeni in -so zapustili velike družine. PREPIR ZARADI ROOSEVELTOVE _KNJIŽNICE Roocevelt je svojo bogato knjižnico podaril na* rodu. — Republikanci ga zaradi tega ostro napadajo. 1 ju.ija GROF CIANO V ALCAZARJU . i MADRID, Španska, 17. julija. — Italijanski /vnanji minister grof {Jraleazzo Ciano je iz Bara jasa dospel v Toledo, kjer mu je junaški general Jose Ituarto Moscardo razka i a 1 razvaline trdnjave Alcazarja, ki ga je branil tri mesece, dokler ga ni osvobodil general Franco poleti 1936. '!>!||,i!ll>l"*l||,|.l|>tlllll||hjl|||lllllt|t|.l|||llll||| iiill>!l|illiii>iil'!I>lltiiiiil>|,,|lliiiiiitl>!,llii]liiiil STROGA ODREDBA HANOVER, Nemčija, IG. julija.—Nemškega delaivca, ki brez tehtnega vzroka zamudi delo, čaka zaporna kazen. Kolikor dni je izostal z dela, toliko dni ibo zaprt. NEMKI V INDIJI SIMIjA, Indija, 17. julija. Skupima demonstrantov je skušala odreti v prepofvedano mesto Dhami, štirinajst mHj oi tukaj. Policija je začela streljati nanje, ter je štiri csmrti-la, ranila pa nad dvajset. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE FBI KNJIGARNI 'GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK S5 RAZLIČNIH RAZGUEDN1C V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc Vsoto lahko poitijere * Bumkah po 2 odroma |*> K ente zaveznicami.** VARŠAVA, Poljska, 1 7. julija. — Kot naznanjajo poročila, ki prihajajo v Varšavo iz Gdansk, je kratki mir v mestu prenehal in da so naciji zopet pričeli zelo živahno delovati. V Gdansk so zopet pričele prihajati skupine "turistov**. Prej so tako prihajanje nekoliko prikrivali, sedaj pa "turisti" korakajo po ulicah. GDANSK, 1 7. julija. — Komisar Lige narodov Carl J. Burckhardt je šel iz svojega doma, da se sc stane s predsednikom gdanskega senata Arturjem Greiserjem "nekje v ozemlju svobodnega mesta.** Gdanski Nemci nestrpno čakajo na povratek svojega voditelja Alberta FoersterjA, ki se nahaja v Nemčiji, kjer je imel več razgovorov s fuerhrerjem Hitlerjem. WASHINGTON, D. C., 17. - Poslopje, v kale-rem bodo shranjene predsednikove državne in privatne listine, zgodovinski rokopis, ze rneljevidi, slike, kniige itd. Republikanski poslanes Hamilton Fish, ki zastopa pred sednikov okraj, je pol ure 4nad-legoltiil' demokrate in je predlagal, tla bi bila predsednikova knjižnico shranjena v kongresni knjižnici s knjižnicami drugih predsednikov. Demokratski poslane« Ray-burn je rekel Fisliu, da je "dober sovražnik" in da bi mnogi republikanci glasovali za predlogo, ako bi knjižnico podaril kdo drugi bot pa predsednik Roosevelt. Fishu je rekel, da je brez vsakega dvoma Roosevelt najodličnejŠa oseba, ki je še kdaj živela v Fisho-inein okraju in da Fish nasprotuje samo zaradi tega, ker Roosevelta nima rad. Republikanski poslanec iz Miimesote Knutson, je predlagal, da naj bo Rooseveltova knjižnica postavljena v kongresno knjižnico v Washing-tonu, da bodo mogli prihodnji državniki vsak čas pregledati listine, iz katerih se bodo naučili, kako se ne sme vladati. •Proti predlogi je govoril tudi republikanski poslanec iz Missourija Short, ki je rekel med drugim: 44 V Beli hiši vidimo moža, ki ne samo tekom sr\ojega življenja, temveč še, ko ni skončal svojega termina, prosi kongres, da mu postavi spomenik Niti nesmrtni Shakespeare ali Milton ne bi imela takega pohlepa, da bi prosila, da jima je postavljen spomenik, v katerem naj bi bile spravljene dragocene listine modrosti pred svojo smrtjo." Demokrati so se vsled Shor-tovih ibesed zelo razljutili in demoikratski poslanec Ooffee je rekel, da njegove žejo slab okus. JAPONSKA ZAGROZILA S0VJ. UNIJI Ruski letalci so bombardirali Fularki v Man-čukuu. — Japonci bodo bombardirali Blago« veščensk. HSIXKIXG, Mančukuo, 17. julija. — Ker so ruski letal, i bombardirali Furlaki, so Japonci zagrozili, da bodo v povračilo bombardirali Blagove-ščensk, ki je navažnejša ruska postojanka iv Sibiriji. Odkar so se v maju pričeli boji na mančukuansko-moai-golski meji, je bil ta zračni napad izvršen najdalje v Mamču-kuo. Fularki se naliaja okoli 40 milj jugozapadno od važnega železniškega križišča Cieihara in na glavni železniški progi med Harbinom in Haikarjem. Leži skoro 400 milj vzhodno o d vnanjemongolske meje, kjer so v teku najljutejši too-ji. V povračilo za ta napad »o Japonci zagrozili, tla bodo bombardirali Blago veščensk, 500 milj severovzhodno od Furlakija. S tem napadom so hoteli Rusi Japoncem pokazati, v ka'ki nevarnosti se nahajajo japonske železnice pred ruski mi letalci. Pri napadu je bilo ranjenih 7 oseb, porušenih pa je 'bilo dvoje |>oslupij. Rusi so vrgli na mesto samo 8 bomb. Ja]*onskia je takoj vložila protest proti zračnemu napadu v V lan Batorju, glavnem mestu Vuanje Mongoije in pri ruskem konzulu v llarbinu, v Mančukuo. Japonski vojaški pdveljniki v Šaugbaju so že }>ogosto zapreti I i, da bo prišlo do rusko-japonske vojne, ako bodo Rusi bombardirali važne kraje v Mačukuu. Japonci tudi poročajo, da so Rusi v ix>nedeljek in četrtek bombardirali važno japonsko vojaško postojanko Halunar-šan, 125 milj vzhodno od reke Halke, kjer so že od maja v teku vroči boji med Manču-kuanci in Rusi ter Mongoli. POGAJANJA V MOSKVI SE ZAVLAČUJEJO (MOSKVA, Rusija, 17. julija. — Za danes na mera vara konfeernca vnanjega komisarja Vjačeslalva Molotova z angleškimi in francoskimi zastopniki je bila preložena na jutri. Sovjetske oblasti niso navedle vzroka za preložitev. Fran-Icojski in angleški zastopniki ,Tiajbrže tudi niso prejeli nika-kih novih navodil, ki bi mogla p ne meni ti položaj. Angleški poslanik William Seeds, posebni angleški odpo slanec William Strang in frar-cosfci poslanik Paul Emt!e Naggiar so imeli pretekli te- HITLER SE IGRA S SVOJO USODO Tarctieu je objavil oklic na francoski narod. — Takoj, ko se bo pričela vojna, bo Hitler u- •_ mor jen. PARIZ, Francija, 17. julij;:. — Bivši francoski mini-trski predsednik Andre Tardieu, ki velja za močnega moža Francije za pozornico, je na svoj narod Objavil oklic, v katerem je 44nekega " sovražnika Francije obdolžil, da razglaša vojno strašilo. Tardieu, ki je skupno z drugimi francoskimi državniki podpisal versaillsko mirovno pogodbo, je objavil svoj oklic v listu "Le Journal." 4 * Deset dni sem premišljeval. predno sem javno povedal," pravi Tardieu. 44Hotel sem imeti dovolj časa za pie-m i sle k. 4'30. junija, okoli poldneva, so nekateri, ki zelo znani, — ne imenujem jih, četudi jih poznam — razširili po Parizu govorico, da bomo še isti večer zapleteni v vojno zara I i G«kan>ka. "General Gamelin je bil naglo poklican iz Nice. Ko je pri šel v Pariz, je izpravidel, da se ni nič zgodilo. "Iste govorice o nevarnosti so šle po Franciji v septembru in marcu in so s tem igrale igro sovražnika. "Cas je že, da to enkrat preneha. Sovražnik — njegova dejanja pričajo to že štiri leta, — ne želi vojne in tudi ni zmožen, da bi jo pričel. Primanjkuje mu najpotrebnejših stvari. Nima zlate rezerve navzlic sili nima notranje sloge. Ker zadnja Štiri leta *>Tsega tega nima, je uspel samo z ba-hanjem.*' Nato pravi Tardieu, da države osi ne bodo nikdar na pa -die, dokler bodo prepričane, da bodo zadele na odpor. 44fDaka strašilna poročila morejo imeti za posledico, da bo Hitler pozabil, da ga bo kak Nemec pri prvi priliki umoril, ker je sam pomoril toliko svojega naroda." KARE MU NI POSTILA VOZITI i MANCHESTER, N. H., 16. julija. — 37 letnemu čevljarju Eleondasu Brittonu . ni žena pustila voziti kare. Ko se jo danes za hip odstranila, je se-.del v karo ter jo pognal z na-Iglico 80 milj po strmi cesti v I dolino. Med vožnjo se je zaletel v cementno steno. Kara se i je razila. Britton je pa ostal živ, toda ne dolgo. Vrnil se je iv hišo, ae zaprl v spalnico ter se ustreKl. den nreč konferenc, toda o njih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. "GCZ0 H JlBO0£»«N6W Yoi§ . Tuesiiay, July iS, i93^ - SL0V12NE (TtTQOQLAV) DAILY \A CSocpocf^fp) ANI of abov« otttei: NBW YOUL. K ' ..... -- 46th Year XSSI D »O STSPJ DAI HXGKF r SUNDAIfc AND fiOLIDSZa . f r"* | ftMtftt Wk imMMt k' j —if. ■■/2 ,"> a Sa Mot York a calo Za pol Mi .......... Za pni lati M*.. 97 M >.. .... IS.fO telo .. «7Jtt mm m s« m a« •mux rr i .............. •••••• .......... JS-'J®1 • •••MMM ...... flJC MinliMii m v% m ** --i. JU2NA TIROLSKA STAVKA PRI GENERAL MOTORS V južnem službe. Z nagrobnih spomenikov so morali izginiti vsi nemški napisi. * • Neoziraje se na vse to, pa poroča sedaj nemško časopisje, da tirolski Nemei nočejo zapustiti dežele svojeiga rojstfva. I e msleiikssten odstotek se jih je priglasilo za izselitev v Nem-dijo, Navzlic sldbim razmeram, prevladujočim na Južnem Tirolskem, ti Nemci raje žive pod italijanskim fašizom kot p? vK nacijski Nemčiji. "Morda je to prirojena ljubezen do domače grude s kate to so pol jedel jski narodi tako globoko prežeti. Te ljubezni niso mogle uničiti niti neznosne razmere pod laško vlado. je pa aa Hitlerja in za njegov tretji rajh strahovita obsodba. paslavil od nas niti Ludvik Benedik Skupina avtnih delavcev (Cl<1) pred Fisher Body tovarno ke j«* bilo zhj»rtih osmi tovarn. itfa v Detroit 11. Vsled stav- Zeninov ultimat j iu-st zaeela topiti v solzah in „ ' . . , . njena bolečina je na racala \ Kraljev«, je bda nvdav- (,iln di||> ,M>Ij z,}tstj - ko >() no (poroka, k! je imela | j| rez nekaj časa sporočili i/. UV » bolnice. e je nameraval oženiti s hčerko edin-ko zelo l>ogatega kmeta. Xe-" vesta ni bila samo 'bogata, tem ver tudi lepa. S vat je >o bili že vsi zbrani in fo čakali z ncv«*to čimdalje bolj nestijpno na ženinov prihod, toda ženina ni bilo in ni bilo. Zato sta odšla starešini na ženinov dom jmgledat, kaj je z ženinom Čakalo ju je neprijetno presenečenje. Ženin je ležal na postelji ter je dejal, da bodo vsak ča sprišli ponj bolničarji in ga odbijali v bolnišnico. Operirali mu bodo slepič. Dejal pa je. da je pripravljen odložiti operacijo, ki očitno ni bila nujna, a samo tedaj, če je njegov bodoči ta>t pri#>rav".jen zvišati doto hčeri. Ko sta starešini sporočila že-■ninovo zalitevo kinetn, jo je bodoči tast ogorčeno zavrnil. Keveda i*e je nevesta narav- pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.80 ....................Din. 1A % 4-50 ....................Din. 2CO f 6-ttO ....................Din. 3vK' $10.25 ....................L>iii. HkJ — ....................Diu. 100U »3».— ....................I*in. 2000 peracijski mizi Spričo vsega t«*»ra ni>o mogli ostati hladnokrvni tudi svatje in začvla >e je nenavadna dirka proti nici. da še o pravem času spravijo ženina z operacijske mize ter da bi jim ne skazil veselja. Tudi nevestin oče se je med tem že sprijaznil, da bo treba odtšrteti nekoliko ver di-narčkov za doto in tako ni bilo več nobenih ovir. da bi ženin ne zamenjal liolniš-kega plašča takoj za frak in odšel s svati ter srečno nevesto v cerkev. Ta primer je zelo nevaren, prejudic za vse bodoče ženine in esveda posebno nevarnost za taste, ki si, žal, dandanes v podobnih primerih res ne morejo pomagati. Deček je zgorel v goreči hiši. j-Afltt) NAMERAVATE OBISK Ali SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAKOflTK Slovensko- Amerikanaki Koledar ZA 1939 Cena Koiedarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i "Glas Naroda" 216 WMi 18Ui Street New lfotfc, N. i, (Lahko pošljite vaoto t poginih znamkah po 2 oziroma po 3 cente) Peter • • • • * t k rogla kg težka 20 k«*. V Italijo: Za | (L8G t 12.— $ • 57.-$11^80 $107.— 100 200 Lir Lir Ub Ur 1000 Ur 2000 Ur 8000 KER SE CENE 8EDAJ HITRC MBNJAJO BO NAVEDENE CE- NE PODVRŽENE HPREMEMBi GORI AU DOLI Za IspiaaW reijtb Mkti kal *®nkj MvefetM, Mill v 4 linar- lih aU lirah. 4mwmUvJemm Mit« p«f«Je. » to NUJNA NAKAZILA 1ZVB6I). AOEHO ra CABLE LSI ZA rWST04BJW0 $L SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY tU W. lllh R Zvečer oh 11. je zaeela go-reti v vasi RadoŠič v Dalmaciji hiša kmeta Ivana Bara en. Xa klice so kmetje, ki so že spali, takoj poska'kali iz 7>o-stelj ter hiteli ga-it. Vendar niso mogli nič rešiti ker ni bilo priprav. Kmetje, ki so hiteli k požaru, so slišali iz sro-jreee hiše otroške krike in klice na fjomoe. Ko pa je bila pomor* pri hiši. ni bilo no-beneora klica vee. \fislili po, da se je otrok rešil. Dru^ri dan pa so našli na pogorel i šou zo^elnelo fManke 9-letneira knietoveirJi sinka, ki je zgorel. Preiskava je ugotovila, da je bil kmet sam kriv t*>žara. Tako je izgubil hišo in otroka. Toča napravila za poldrag milijon škode. Pred 14 dnevi je v občini Kraljičevo v Vojvodini padala huda t(K*a, ki je vse nnirila. Sedaj, ko so vso škodo prece iiali, jioroeajo, aje, kakor poroeajo li-«*i, v Saowl^aku ter se |«še Vej zel Plojovie. Nekdaj > bil sila bogat človek, ki pa je ob-ubožal. Preživel je šliri turške sultane. Kar je za muslimana tposehno o«dno, mož ne mara ne tobaka in kave. 8 >»vojo prvo ženo je sreeno živel 60 let. Vbi otroci so mu že pomrli.. Drugre se je oženil preti 17 leti. Nikdar ee ni fcil bolan, pred 10 leti je dobil tretjič nekaj zob. ima dober tik, vidi do-bro im stifti. Krvava ljubavna tragedija. 2*>. jimija ponoči s<* je igrala na .periferiji (»sijema krvava ljubavna tragedija. Znani nogometu.; Stevan Solanorič kot delavec zaposlen v to-1 varni Aeetk. Ob vinkovskil projri je zaklal svojo ljubko Juli^ko 2G let staro de- lavko v i-sti tovarni. Zaradi svoje lepote je bila pokojiui znan pod imenom Mi^s Šang-haj. Takoj se namreč imenu-J pil v pokoj, otn in-ki tajnik, je periferija Osijeka, kjer je | Pogojni jebil dolga leta v vo-bila umorjena. V i-ti tovarni Naznanilo bi sioer spadalo v takoimenHuino 4'society" kolono, ker pa * '(»las Naroda" te kolone nima (čemu naj mu bo?) bo t ii« 11 na tem mestu veljalo. Ožji in širji slovenski javnosti naznanim, da sem pred štirinajstimi dnevi izstopil i^ bratovščine sV. Martina, čije podporen, navdušen in agilen član sem bil n;t<| trideset let. O jugoslovanskem pavilijc-nu na Svetovni razstavi v New Yorku slišim grajo in hvalo, j |Izložba je le|H> razvrščena, i posebno vzorei najrazličnejši) prorluktov jugoslovanske zemlje morajo vsakega zanimati. Tobak je že tako vabljiv, da ga je hotel prijatelj Podli j**-■ |iz Barbertona ktipiti par fnn-~jtov, pa so mn rekli, da je "sa mo za gledati.*' — Za gledati? — se je prav ter je večkrat do lllO1 Ta je težka le kakih 11,1,1 Poec t— tolwk je ivendar za kaditi. ,ne pa zji gleilati. Prireditelji .-o j>a hoteli a-lueribki javnosti pokazati tudi j«* umrl v AndrijaŠevcih prt nekaj najlepšemu, kar premo-Vinkovcih. Ad»n»i (Jalovi." je re Jugoslavija. To so jugo.slo-dke.So to umetnine prvega reda, toda prikazane so Najstarejši graničar s čudovitim spominom je zaposlena tudi Solanovičeva žena, ki je zvedela, da ima mož ljuhavno razmerje z lepim dekletom. Komaj je pa Solano-vič dosegel svoj cilj. se je dekličina ljul>ezpn do njega ohladila. To je dalo zaljubljenemu delavcu povod, da je svojo ljubico zabodel. Nenavadno redko ribo -o ujeli sinova orožniškega -naročnika v Splitu, blizu ljudskega kopališr-a Pakline. l'j«*la pta jo brez vsakršnih ribarskih potrebšein. Riba je sila rea moli nekaj na-gačenih prstov. Obraz je markiran z l>elo cunjo. Tako pravijo prireditelji: — Hoteli smo, tla se gledalec zanima samo aa obleko, ne >pa za obraz, zato obraza enostavno ni. Izgovor velja in ne ivelja. Se s katerimkoli našim rojakom, ki si je ogledal jugoslovanske oak prav lahko pogrešili. KN, ^ Po mojem mnenju naj bi bi-„ le narodne noše na obešalnikih, vi ' I kot ?*o obleke po trgovinah, ali t i«i vik«* 'I k » t ♦ 1» .k i ■ 'm mi wikliL\ b*«^ S S Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JJEDN0TA , % f . • BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16 do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PKEMOŽKNJ E: $8,000,000.00 I Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ f Glavni stan: 657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. pa na butkah z narahlo markiranimi obrazi. Narodne noše bi s tem na lepoti čisto nič ne trpele, odstranjen bi bil pa vzii^k preeej rvelike spodtžke. Ne bolje pa, ako,bi kak jugoslovanski umetnik ii mavca ali Ivoska izdelal značilne jugoslovanske obraze, ki bi se narodnim nošam prilegali. To bi mogoče ne bilo povsem v skladu z globoko utemeljenimi zamisleki prirediteljev, toda ki kanja bi ne bilo, kar je tudi triJba vjioštevati. ■Nekaterim obiskovalcem bi (ugajale narodne noše, nekate- irim značilni jugoslovanski ob nazi. nekaterim pa oboje. In vsi bi se vračali iz zaive-sti, da soivideli zjire« nekaj le-IX'^l. Iz Gowamle, N. Y„ mi pošiljajo pozdrave Masletovi in Ciregorinovi. l>a se inleleže tamkajšnjega slovenskega 'piknika, so se odpravili na dve-Ktopetdeset milj dolgo pot. Gotovo so se dobro zabavali v prijetni doliniei, posebno «V so bili poleg takih gad je kot tfa (Jnezda hi Strniša, bi še par drugih, ki znajo prav ubrano zapeti. Masle mi nailalje poroča, da po si ogledali tndi Niagarske slapove. Radtfveden sem, če je bil Matija poleg, da se je enkrat ie v«wj * očmi votle napil. Žnable je pa iityd gotovo tesno stisnjene, da bi mn j* kakšna kapljica v nsta ne priletela. "(f LAS NARODA"-. New To if TuescJay, July 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Davek na brade S. L KOHTnV ČRNA KRONIKA (iiprl je sred-jno .dohodki, vžigalice in tndi jsaiitci. Zakaj hi ne obdavčili tivli brade! je tedanji italijanski finančni minister >) »redi; »ga I tak^n davek. .pa 11411 ni uspelo. publikacijah. To je izrazita'le malo uspeha. Kako bi pa davčna oznaka, kakor slovita biio. če bi kdaj za spremenijo pasja znamka, in nosi napis: itučeli pobirati davek na glad-44Denar ipobran." ko obrite obraze? Seveda je iutel Peter Veliki--- proti. Xa£ei j«. je na jiosteljt \>o objokano, bledega obraza Obrni I jv \nr/. i najltolj obupam* in naj-l*e-ta I olj nesrečne žene na svetu. v -voji j l*«|-ku-*il je spravili Iz sebe ji, > poglee na resno naključji* 4'Kolik« je ura?" XYb<*n«'ga odgovora, e je in m <«rl na krst je ležala fieprenričiio H 1-1 ttro je posta 1 izgubljenih oči, na pivih pre-1 Toda žena ga ni jMj-slušala. nili križanih 10k, nepremično, v jm> l**-ede ni rekla. Tudi prepira-1' »Ini otrplosti. Toi|a mož -e ni j »i >e ni hotela — molčala je ka-u-tra-il. kajti vedel je. da ni i kor grob. O, ona ne bo irovo- J«% jezi in umrla, temveč da tvr 1 m>š t.eno jexi. Najboljši obli« na ženino j«'- r.o j«' moževa potrpežljivost. Za to m je zadovoljno prižgal cigareto, vzel s nočne imiariee novine in jih razgrnil. Bila -t« novopo ročen«. Ko je mini' O, rila ž njim ves me-ee m ves teden ga ne bo niti pogledala. Zdaj pa kakor da «e ni nič zgodilo kadi kar najzadovolj-neje in čita. naenkrat tp« vzdih- ne: 4'Kaj, bože moj! Zena pa ostaja v svoji otrp {Htlicija !" "4 M kod naj bi se vzela [kj-icija v hiši opolnoči i Človek t* je napil, ona ga je začela i s,*vtMla 1,1 mi a bil ua menda!nazadnje bi ni bilo nič prese J net I ji vega. če bi se bil gospod bilke. svoje posebne misli pri tem lo- BIVgI aj^AVSKI KRALJ Xa-protno pa 'so imeli v' za^ja^X« \ ^OGU mDEŽAVHA vik na brade zelo dolgo v Ru- zarpadu so tedaj ni.ižje n^ili Ko 1>nT- .. • s,J, in tu .o navajali tu li , lini sicer kite. po obrazih pa «„ hi , t? « T - I " sprejemljivi razlog za takšno'n „hriti in napudrani Bre/ ™ »»'M. olidavčenje. Kdor hoče imeti vseh tel, zahrbt dh n illi m 'o "i i S°! .»» |lepo brado in .i jo hoče gojit i. Jv ^ek^tade ^^^^ ( Z 'T';"" mora .met, mnogo ča.i in de- Katarina t., Peter II. in^nr«-«.^^J^ ta^Tti11!: 011 zmerjat i že -iit večnih nil je nož in na jat mri.*' "Ta prepir gotovo ni bil j>o->3e«lica ene same zakasnitve*' vH ^nT'^Vrni^'-in,;;;,:;- ™ l«hk» PW hrivea. ^ i* Vta 'w'Tn^l | H^rTTlTl .TTrf' ......... - ^rlT --i-..'-'-«- t„H„„ ,1. j, ta .,„,, .Ur XK ZZZtrZ je mi pa I »repi rov, poteg sek sek _ (|Ta.'Ri:v;:aud oprijel tuli t« ...... Da vek na brade bi namreč ne bra,]a,p ~ Pa > no- bil nič novega, celo v F rane i ii ^'-t^j vsak Ru< brado. stanju f Tako si je mislit -nm P^ter Veliki in njegovi brki -v-uprizarjali prave pogone nr> ^Morda res ne. — Toda pravi vzrok. Hočem ti to ^rr. je uvedel kralj Franc T. Okrog leta l."»20 so morali mnr Gorje 'bradaču, davek že odrajtal. da je svoj Anna, samo za to. da l;i imeli v Rusiji imeti brade samo kmetje in še to le zategadelj, ker se je bil medtem pojavil por proti zapadnjaštvu. <';isi si) spremenili in '4Tn- skili p»»ročilili na n« platnu kmalu prikaže njf^oru slika. Ol>činstvo takoj dvigne s sedežev in začne peti državno himne. Le Z«.gn je ob-edel in ni lito reči. kakšni »o možje na svetil. Kar poglej zopet tole mrho." — In jame ji citati drugo jK>ročilo iz črne kronike, kako j«- neki krnet, ki je t>i 1 o-sumil ženo nezvestobe, presekal grešnieo s sekiro na dvoje. i-i kateri plejnenitaši plačevati, je vi-leti še lane- v nekaterih .ni rzav.i hjiH' denance za svoje lepe brade in še celo leta 1^94 muzeji 11 kovancev ter je npo-d( bi jena tudi v numizmatičnih ni pel. Tedaj pa prav onrezno To (>znakojtraiwigaentT* ima ž - koli- k,,M *»«>*<»'?»» prizvokom da J*!, pre,.,, rn zlj k olM-du. zven-tvo! Tuj. čuj me ra 9w}r)lU' a zda, k vi čer ti, i m »t eni pa k ob, i" Vrnjen k nji, jame citati: m . v .. 1 • V..r.............„«„1,.....:i.. mahom« ipoziibliena. in obrnjen k nji, jame citati: Xaše mesto je danes razburilo | strašno krvoprelit je. Pcmoči j<* prišel j>i»mo domov mladi • mesar fvan OriaŠkov. Žeua ! ga je sprejo* I a x očitki, da s<. je jzaka-ail, a mož se je silno raz- *daj k večerji, pele« pa k oIm du in večerji, ^cna ga je ;m> zdi a vila vedno ve*elo in na smejana, kakor v prvih dneh po poroki, tod« nekoliko vz?ie mirjena znrarti mo^-vili zadev. *o ga silil«* hoditi na razne j«- in Občevati z ravnimi o-.*b l*i»»em je vzel nn-ar-j bi t«- udaril —da bi te pa mor- n o strni, celo * ministri H*' nož, planil na ulnigo žrtev Ida mislil una,riti. to mi še ni in ji pri mahtaii« »pozabljena. "No, »daj pa vidiš, kakšni -o možje. Za (»razen nič ti umori >vojo ženo. a jaz? —; Niti zle besediee ti riYSCIu re-j kel. roke nieeni položil nate, da! Nekega dne je {ki zvedela t»d prijateljiee, da ima mož te svo- zverinsko utdal dvanajst j na misel ni prišlo. Tu vendar ra|>. Inajslabši mož na svetufj "Ali, križ božji!'* je vzdih-iTe pridem le malo lareriozno do-1 je pogn^teseje prav ra pravL^ Jn M. • . j _ ^ . . f Jh» raznih kreniah ob ea-i do otrftlost si* je v-a o9»rni- brega vina in dobrem pngriz- \\a njemu ku. torej ne z ministri in vi-o- -Krvolačnež. blaznež, reše- to natpravi iz žene. da ji odteče vsa kri!*' kitni osebnostmi, temveč z običajnimi ljudmi. Prt — zdaj je končno s|Mi«,uala, zakaj H) tudi moževi trikratni bi večino snirdeli po vinu. Ti ^tega dne se j*» končala njegova "va*na" zakasnitev % burno ugotovitvijo, da jo vam in s potokom iiokui. Trojni poljub ni zadostoval za pomirje-nje "duŠi^** in mili možiček je moral priženi pri naj^vetej Šem in naj*b-ažjetu na svetil — ►evH-la pri njenem življenju — da ne bo nikoli več preijmzfio prišel domov. Nekaj dni je junaško prenašal muke i zri ra joče iz prisege — prenašal jih je z veliko žrt vi jo zavoljo sebe in družbe. Pomudil se je vedno tu in tam samo de^et m i mit, da ne bi prijel prepozno domov. Neke noči se je pa zgodilo nekaj nepričakovan ega — prišel je v družbo — kako prijetno je bilo posedeti s prijatelji v veseli družbi, kjer *o prijetno kramljali. »e smejali, jedli in pili dobro vino. Vse to je bilo krivo, da je naenkrat pozabil celo na prisego. Ko je prišel domov takole okrog pofnoei. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVF PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemlje viti JUGOSLAVIJE (Na njem so označene leg mest tudi večje slo-" venske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York J** in jeza. s katero mi ubiješ do-bro voljo. — KakŠ-ao življenje je jta to.*** "Toda možiček. meni ie ta- 'em sama in •akan ko tež.ko. ves dan I udi zvečer sama čakam . . VTu imaš novino. — Novinl ne odloži, pa ti ne bo dolgočas.j Saj ne pravijo zaman da so no-j vine človeku tovariš v samoti.* "Toda samo papirnat tovariš. Hvala zanj. ^icer jih pa itak preči tam v četrt ure." 4'Pa ne čltaj tako hitro, čitaj počasi, s (preudarkom. Raziu'i-lšljaj o pnV-itjttiem in zanimaj .se 1k>Ij za črno kroniko,, za u-more. Tam boš vi«lela. da se gode na svetu hujše reči, da so moje zakasnitve absolutna ničla v primeri s temi krvoprelit ji. Na, čitaj sanui. Ti«la ne samo tako -eni in tja. temveč le|»o j>o vrsti in pozorno'* In pri tem ji pomahal z nov i na m i tik pred In res. od tistega dne je jela hočeš nočeš, pozorno eitati novine, čitala jih je vt=ak večer, po«efcno pa črno kroniko, iz katere je črpala nauk o brezsrč-nosti drugih mož. v primeri s katerimi je bil njen "dragee" s svojimi zakasnitvami vred pravo jagnje . TVEGANO POTOVANJE k>Udjo "Pandoro" namerava dr. Homer Flint Kelleuis prepluti severne kraje. Iz ^—^'ea, Wash., se bo podal proti New Yorku preko severnega morja. Vožnja bo 1 iftjula nad 3 mesece. MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-Marryat. (11KJ strani.) V duhu či-tatetja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. CVna ...................... 8T>c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Romance zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna uso- sal Bulver. (2 knjigi ;n 2.SU strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je Lohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega 44čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2G3 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Brirka satira na staro Avstrijo. Sv ejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 da šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- radovednosti zašla v nepoznano živ ljenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov sal Guy de Maupessaut. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Manpessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC Spisal Jack Lon kai takega kot "Ogenj." don (432 strani.) Ena najbolj za kaj takega kot je Cena .......... $1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan "Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške A gntjpodp bo ostal v spominu slehernemu, ki ft* xa&tal- Pregelj je mojster sloga in jeritv Mtm-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena .......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNTKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljšti slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego- nimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, jfena.................... SAMOSELltlA. čpiaau anton Navacan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta i* Življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŽKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih piekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se citatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boria*. (046 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$i.oo »cot (jiav uiu uc uiuaiaja z>a ujegi>- ............*............. vimi dragimi deli. Pregelj je globok, ftTEFAN GOLJA IN NJEGOVL Spi- ^^ TO**- Spisal Ivan Matičič. (411 VIO TT*» 1 ■ /1 4/tmit v\n 1 n lib/v n 4- m i —V - - _ ^_____1 ? / Arn m • \ m O 4 iMivk* V ------ -? A. _ • * _ 1 I • navzlic temu pa lahko razumi ii v tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgo- sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 dovinskih virih ter je poleg Jurčiče TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik . V» 4 C T> 1. ^ It___•___________ • . s yvy. _ • * * . . __^ ™ 1 vih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Prane S. Finžgar. 2 zvezka 300 iti 368 sfrani.T Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ..................... 85c. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljub* ljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena ..................... . $1.00 T ^^ ^ francu^: HCI CESAEJA montezume. sPi čin ski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da Čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 »al M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mest* v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman * užitkom prečital od začetka do konca. 061111..................$1.50 Sloyenlc Publishing Company "GLXB KIBODP« New ToiS Tuesday, July 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti Roman ii življenja — Za "Ola* Naroda" priredil L H. 61 6tal bergli sine kri v čelo. Dobro ve, da z Dorneckom ni nič boljše, kot je bilo z Erlacšhom. In če Dorneck ne 'bo zet bankirja Niemann a, bo ravno tako propadel človek, kot je Erladh. hi h (prisiljenim m iroui pravi: 14 Za mene Erlach ni nič manj družabno vreden, kot je bil prej. V vsakem oairu pa imam o njem drugačno mišljenje kot vi." 4'Seveda, ker ste navajeni na amerikareske razmere." Stolberg ga. amnio pogleda. 41 Ne, zato, ker nisem tako visoko rojen, kot vi, gospod Dor-neek, na take natančne razlike nisem navajen. Prihajam iz majhne, priproste kmečke hiše i« vasi blizu tukaj in ste mogoče nekdaj jahali visoko na konju mimo mene, jaz pa&em vam boso-iiog tekel čez cesto. Mogoče tudi jaa nisem zato dovolj družaben za vas. Mislim, da je rprav, da vam to poven^ ker *e boste mogoče v bodoče izogibali moje druščine." Dorneck ga v zadregi gleda. Na njegovem obrazu ni mogoče ničesar videti, kar bi moglo kazati na njegovo duhovitost. 44Toda za božjo voljo, gospod Stolberg, kako morete kaj takega misliti Pravi lastnik tega posestva bo vreden priti v družbo" f IB' BI Zaamehovalno zasvetijo Stolbergove oči. Pozabil je že na jezo, ki ga je popadla, ker je Dorneck skupno z očetom tudi Senti odrekel tdružaiUno vrednost. Dorneck o vo mnenje pa slednjič ni bilo merodajno. "O, tako!" odgovori dobrovoljno. "Tedaj pride bogastvo v poštevt Priznati moram, da v takih stvareh nisem tako natančno poučen." Dorneck se v zadregi zasmeje. "Samo bogastvo seveda ne pride edino v poštev, toda je k temu všteto in 7agotovrni vam, »da mi bo v čast i»n me bo veselilo, ako 'bom mogel biti vaš dobri sosed " "MedtenJ ko z gospodom Erlachom, čertudi je po svojem družabnem stališču vam enak, ker je obubožal in stanuje v priprosti oskrbnikovj hhši, nočete imeti nikake zveze kot sosed? Sedaj vem. Kako fie more kdo .postaviti, to velja pri vas. ne pa človek sam! Hvala za tako pojasnilo, gospod Dorneck, o družabnem občevanju. V tem pogledal se meram naj-brze šo mnogo učiti. Kmet ostame femet, pa četudi živi v gosposki hiši." Vse to pravi Stolberg z nekakim zaničevanjem. Toda Dorneck «e premeteno kaže, kot da misli, da <=e Stoltberg sanrio Pali. Smeje se kot pri kaki dobro posrečeni šali. Pri tem pa fli misli, ida je novi gospodar zelo nestrpe.n V resnici pravi kmet. četudi je rekolifco obli zal kulturo In zato se zavzame, da bo v bodoče v občevanju ž mjim mnogo bolj previden, ker «e i njim ne mara spremi. I Stolberg je zelo zadovoljen, da boru za vodstvo prof i-zračne obrambe. Vsa iznajdba je nekaj take^ra, kot "Ko-lumJbovo jajce" pa vendar ni brez soli . Vsa naprava namreč ni drugega kot oponašanje narave; dela oblake in meglo nekako tako kot narava. Inženir je dolgo dobo opazoval, kako v naravi nastajajo oblaki in "kako se večajo. Po teh opazovanjih je dognal — kar je bilo sicer že "tudi prej znano — da oblak ni drugega kot v zraku pro*»to plavajoč, visok steber, poln vodenih hlapov, ki je v neprestanem gibanju. Dognal je tudi, da ima oblak neko privlačno silo, da privlači k sebi vodene hlape iz ribnikov, rek in jezer in jih tako rekoč .'niši. Na ta način v kratkem času dvigne iz zemlje navpično proti nebu velike množine vodenih blapov, ki se ob njej zgo-»?te v oblak. Vsa naprava inž. Dubosa je taka umetna izdelovalni ca oblakov. Njen glavni del je tako visok stolp, da je med sipodnjim koncem in vrhom razlika zračnega tlaka vsaj 300 mjnru To zadostuje, da v stolpu nastane močan zračni tok, ki ga še povečujejo propelerji vrhu stolpa. V to napravo je .sedaj še treba dovajati gorkih vodenih soparic. ki bi se na vrhu razbijale v obliki vedno novih oblakov. Inž. Dtubos je svojo iznajdbo zaupa1! tudi kongresu ameriških tehnikov, ki teo vsi izjavili, da je praktično izvedljiva in da bi pokazala veliko korist. Po računih bi bilo na ta način mogoče v eni minuti dvigniti v ozračje milijon litrov vode in jo vso s pomočjo ogreval-nih naprav in propelerjev razpršiti v obliki umetnih oblakov. Stolpi bi morali biti visoki nekako tako kot Eiffe-lov stoft> v Parizu in bi morali Imeti odprtino kot umetni ognjeniki, kakih 100 do 150 m v premeru Gradnja takih VA2NO ZA NAROČNIKE Poles naslov« Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevilka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atroAkov, Vas prosimo, da skute te naročnino pravočasno poravnati. Po&ljite naročnino naravnost aU ]o pa plačajte naSemn zastopniku v Vaftem kraju al) pa kateremu lamed sastopnlkov, kojih imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upra*-|. čenl obiskati tu*~ Hlapni* Ulrard, Anton Nagods Lorain, Louis Baiant, John Kumis Yoongstown, Anton KikaU OREGON: Oregon City. 1. Kohlar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broogbtom, &Ltur Iimtree Cunemaugb. J. Bicnm Corerdsle In okolica. Mrs. |vaM Export. Farrelt, Jerry Okoin Forest City. Malh Fr. Blodnlkar Oreensburg. Frsnk Norsk Homer City, Fr. Ferenrbsk Jobnatown. Jabn Fslnnts Krsyn. Ant TauielJ i^userue. Frank BsUoch Midway, Juuu 2uat Pittsburgh In okolica. Philip Pragar Steel ton, A Hren Turtle Creek, Pr. Bchlfrsr West Newton, Joseph Jovsn...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Pr. Sbeboyipin, WYOMING : Hoc k Spiiqgs. Dlamondvllle, Joe Ron«« V«ak xastapnik lids patrdlis to, katere Jo prejel. VSE PARNIKE SLOVENK POBL CO. TDOWUV TRAVEL DEPT. Iti« W. tak 8C Nnr M N. V. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS -OlAn 44BADV stolpov danes ne vec v rakom več obnovila po-od^J danili Rimljanov pon»r;i o eanje, saj so že za svetovno Kajše je odpotovala v Ameri- barbarih, ki da so kadili iz ,m>. .^i. i. m «« a <*« IJ.% ■ J a I II J i Krv 1 1* . | 4 . | J . . . XI ko, kjer sta leta 1934 posku-Skiti kadili konevpijo in v razstavo v Parizu leta 1937 hoteli postaviti stolp, ki hi bil visok 2000 m Naerti so bili že vsi rzdelani do podrobnosti, do izvedbe ni prišlo samo zaradi pomanjkanja denarja. Poskusni stolp inž. Dubosa, za ka- ši la svojo srečo. (Bila sta takrat že v denarnih zadregah in to je pospešilo ločitev njune zakonhke sku|>-nosti. "Marak je v Ohica«ru o 1-prl šolo za petje, tenia ni uspel. učencev . S i>re- !lflllHll||,i:|llUIH||||ii||tiai|)|| hiiIHIIIi...,!!! ••ii«tiiiii*!l|«ii»tiiiii,,l|Hiiiiiiii»!|iiumini",iti Društva, ki nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE Id jih imamo v zalogi. drama v 4. dej......... Semenj v Ricbmondu, C terega sedaj išče finančnih vi-j ker ni imel rov, Ibi bil vi?ok 150 m in Trt|05tankom denarja je odprl niile vrhu širok 55 m<, sporlai pa 15 karno. ki sp nm imli ril ,vhnn m. Tznaiditelj pravi, da bi 5 ali 6 takih stoljpov zadostovalo ,da bi bil ves Pariz v nekaj minutah zakrit z mogočno plastjo oblakov, skozi katero nobeno oko letala ne bi mo^lo prodreti. PO SLAVNEM ZlVUENJU BEDNA SMET. V 67. letu javoje dobe je umrl v Pragi zadnje čase v si* romaštvu živeči češki tenorist Otokar Marak jiekoč pevec svetovnega slovega. Pred vojno je bil Marak, član Dvorne opere na Dunaju, potem je pel v frairkfurtski operi in na Komični operi v Berlinu. Tudi Narodno divadlo v Pragi ga je štelo med fcvoje pevce. . Marak je bil oženjen z ameriško pevko Mary Oavanovo, ki je bHa svojčas tudi Članica nemškega gledališča v Pragi. Zapustila je zavod zaradi dirigenta Zemlynskega, ki ni hotel ob neki slavnostni priložnosti int oni rat i znane če«ke himjne "Kde domov moj." Tudi Cavanova je šla pozneje k čeSki operi, kjer pa nisia z Ma- narodna pravljica v 6. dejanjih ................... .45 Teožkeve sanje na Mikiaviev ve- c>ft.a"c>cs karno, ki se jnu tudi ni obne-fela. Pozneje si je moralno zopet o-pom ogel in nanovo odpri šolo za pfctje. Toda prav tedaj, ko so se začele njegove gmotne vec ko enem jmMlzgodovin->Jken* grobu so našli okajene loiijynj' pi|»e. Tudi bankovcem ni bilo treba čakati na molerno d varstvo. da so prišli v promet. Prerav tako svoje predhodnike. Ko so izkopavali kraljevsko palačo na Kreti, so našli tera-kotno ploščo, kjer je bil hiero-glifni napis natisnjen z gibljivimi črkami in to je bilo v 2. tisočletju preti Kristusom. Znana je resnica, da so pred ^000 leti imeli tudi že dovršeno delujoče avtomate. Tn nobena novost ni več. da so se izgubile nkzne iznajdbe, ki njih učinke dandanes občudujemo ob izkopaninah iz pradavnih časov. Zmeraj pa, kadarkoli pomislimo na ta dejstva, naj bi postali bolj Ffkromni, zakaj resnično, "nič novega pod soncem". ODPLUTJA — JULIJA 10. JullJk: yuwn Mar/ r Cherbourg Deutschland v Hamburg 22. JuiiJs: Bex r Genoa lie de France t Ha rre 24. julija: | Urriueu v Bremen 23. Julija: Nieuvr Amsterdam ▼ Holoofne 23. julija: Hamliurg v Hamburg 28. julija: Saturaia v Trst 21*. julija: llauretania v Cherbourg Cbamplain v Havre AVGUSTA 1. avgusta: Kurofia t Bremen 2. avgusta: , Normamiie v Havre Aguitania r Cherbourg New York v Hamburg 5. avgusta: Coute di Savoia v Genoa 8. He de France v Havre tt. Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 12 avgusta: Bes r Genoa ia. avgusta: Nieuw Amsterdam v Bolougna 16. svgusta: Deutuschland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 19. avgusta: Cbamplain r Havre 22. avgusta: K »i ropa v Bremen Vulcania v Trst 23. avgusta: Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie ile France v Havre 26. avgusta: Mauretania v Cherbourg 2!». avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta: Normamlie v Havre Aquitania v Cherbourg fc Itali jo lista ne poii- i S Ij^mo V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" ? X T 216 WEST 18th STREET, NEW YORK