ATLETSKI KLUB OLIMPIJA (2)
Prenova stadiona za Bežigradom
V prej&nji Stevilki smo se v zapi-su o Attetskem klubu Olimpija na krstito zaustaviii ob zgodovini kfu-ba in njegovih uspehih v tetoSnji sezoni, tokrat pa je tema zapisa prenova centralnega stadiona. Obenem lahko fee zapišemo, da so bežigrajski atleti in aUetinje lepo zaokrožili bero uspehov v tetoSnji sezoni z uvrstitvijo moSke vrete v prvo zvezno ligo (zmagali so na kvalifikactjskem tetcmovanju v Osi-jeku) ter dvema zmagama na |e-senskem krosu za pokale Deta v Novem mestu (Atenka MaLek ln Tatjana Smolnikar. ki je sicer Kam-ničanka, a že ves čas. odkar se po-sveča attetiki. vadi z atletinjami Otimpije in bo v kratkem postala članica tega kluba).
Uspehi in dobre uvrstitve na naj-različnejšiti tekmovanjih so odvisni od tega, koliko deta Sportniki vtoži-jo v trening, Nadvse pomembno pa je tudi, v kak&nih razmerah šport-njki trenirajo. In kdor pozna raz-mere za delo atletov Olimpije, se verjetno čudi. da v tako slabih ven-darle naredijo toliko. Nekoltko bo^ Ije je zadnje leto, ko so z vsemi napori konLno začeli s prvo tazo obnove, ki bi jo lahko letos konča-ii, pa kaže. da je ne bodo mogli. Ne zaradi lastoe malomarnosti a(i ne-dela, ampak zato, ker sta obnova centralnega stadiona in denar, ki je namenjen zanjo, marsrkomu tm v peti. Toda o tem pozneje. Najprej nekaj podatkov o sladionii: davne-ga leta 1926 je iasopis -llustnrani Slovenec- zapisal: -Prvi stadton na siovanskem jugu bo stal v na5i slovenskt Ljubtjani in ga pridno grade .. bo ponos Stovenije in kras njene prestolnice.. .• NaSrte Zanj je naredil veliki slovenski artii-tekt Jože Plefinik s svojimi učenci. Stadiona zaradi težke gospodar-ske krize v tridesetih fetih niso zgraditi povsem po nsčrtih, a je bil ib tedanje Case vseeno arttttekton-ska mojstrovina. Ko bi ga lahko •proti \n radno vzdrtevalt, dopot-njevatf s sodobnlml napravamf, skrbeli za njegovo funkctonalnost, vseti teiav. ki so danes povezane z njim, morda ne bt bilo Tako pa je v teku tet postajal - milo rečeno -sramota za LjuUjano, ne pa *po-
nos in kras- siovenske prestolnice. kol je pisal -Hustrjrani Slovenec-.
Attetsk/ delavci Oiimpiie so se vseskozi 2avedali, ka) vse je na sta-dionu potrebno narediti in si vse-skozi tudi pnzadevali, da bi uresni-člli vsaj del zamisli. Potek priprav in del za posodobitev m obnovo stadiona sta v pogovoru optsovala Brane Zomada. profesionalni atlet-skt trener Olimpije in magisier Loj-ze Muhič, predsednik komisi)e za objekte pri AK Olimpija. Že leta 1970 sta Altetski in Nogometni klub Otimpjja ph Profektivnem bt-roju zavotia Tivoti naroiila načrte 73. prenovo stadiona, obenem pa )e bila zbrana ludi vsa lokacijska do-kumentacija, ker je biio praktično Se najteie, ker je to izredno do4go-trajen in zapteten postopek. Pre-nova sladiona je biia vključena tu-di v Oružbeni plan razvoja Ljublja-ne od leta 1976-60. Načrtovali so postavitev razsvetijave in ureditev tartanske steze. Leta 1976 je bil uslanovfjen tudi Odbor za obnovo, nad katerim fe prevzela pokrovi-teljstvo TKS Ljubljana, Od nafirio-vanih del so uspeli postaviti samo razsvettjavo na stadtonu, ki pa je prvotno ni bilo v načrtu prenove. V Družbenem planu za obdobje od 1981-65 je bila spet omejena pre-nova cenlralnega sladtona.
Vmes je atletski k!ub Olimpija iz-gubil če del prostorov pod glavno tribuno. v katehh so tmeJi ziinske treninge. saj so ob meddrzavni no-gomelni lekmi med Jugoslavijo in Dansko leta 1980 tam uredili gar-derobe za nogometaSe. TKS Ljub-Ijana je takrai obtjubiia, da t>o atle-tom v zameno preskrbela in uredi-la druge prostore. Obljube pa 6e zdaj niso v celoti izpolnjene. saj je manjša posodobitev telovadnice Ljuba šercerja, kjer ima Olimpija zimske treninge. le dei teh obljub.
Leta 1983 je TKS LjuWjana usta-novifa Odbor za sanactjo cenfraf-nega stadiona. katerega predsed-nik je bil JoŽe Vonta. priznan slo-venski gospodarstventk. Odbor i> na ©nf svofih sej sprejet naCrT, po kaierem naj bi obnovitvena dela potekala v petih fazah. Prva naj bi zajemala sanacijo samtarij za gle-dafce, gradnjo skladišč in prečrpo-valne   postaje.   obnovo   notranfe
ograje ter prvi dei adaptacije Lasl-ne tribune in Ptefinikove ograje. Odbof s predsednikom Vonlo >e v kratkem tasu pridobii za svoje na-6rte vse Ijubljanske občine. Leto poprej |e bil končno le sklen|en lu-di samoupravni sporazum o odva-janju amortizacije tetesnokultumih objektov v Ljubl|ani. 50 odstotkov teh sredstev, zbranih v Ljubijani, je btlo narnenfeniti za obnovo hale' Ttvoli in centratnega stadtona_ Vse skupaj je bito ctobra osnova za pri-četek pravega deia. Potem pa je priSla 4. seja odbora, ki se >e je udetežii tudi predstavnik Železnh čarskega atietskega kluba Lfub^a-na. ki |e vsem zbrantrn postnsgel z informacijo. da }e ze vse dogow-ieno o tem, da bo center Ijubljan-ske atteijke na njihovem stadtonu v šiiki, za Beztgradom. oa central-nem stadtonu. pa bo nogometni center. Takrat je odbor za sanacijo skupaj s prodsednikom Vonto od-stopil z obraztožitvijo, da delo ni-ma nobenega pcmena, 6e se Ljub-tjana ne bo izjasmla, temu in ko-mu je pravzaprav rtamenjen beži-grajski siadion. Delo odbora pa vendarie ni povsem propadlo. saj ga je prevzeta Komistja za otojekte pri TKS Ljubljana skupaj s svetom uporabnikov centralnega stadiona. Nadaljevala sta v okviru že SprafB-lega programa, sadovr pa sožfino-koliko vidni. saj so dosiej že obno-vili notranjo ograjo. opravili pnri del adaptacije časlne tribune, ure-dili sanitarije ter obnovih vsavtiod-na vrata na stadionu Prva faza b» biia, kot smo zapisali na začetku, lahko letos kontana. saj fe potreb-no uredtti le Le skladišine prostgj re in pre^povaJtšie Za vsa ta <3efl je zbtan tudi skoraj ves denar 0? četrlina je kredit izvajatcev, ki ga bo v prihodfijem leiu pokrila SfTKS BeŽtgrad), ptpravijena je tudi 2e vsa dokumentacija. Težave pa se pOfavffajo drugje. Nekateri bi na-mrei raje videli. Le bi se denar. namefijen za obnovo centralnega stadkHia, za zagotovttev boljSih razmer ^a delo atietov ln aJtetlnj Olimpije. ler kontno tudi nogome-tašev. porabil drugje. O teni pa veL nasJednjič...
JANJA  ERJAVEC