fudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 34 (546)
VELENJE, 5. SEPTEMBRA 1980
CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350-5561
Poster delovni program
V ponedeljek so se spet nastežaj odprla Šolska vrata. Za šolske klopi je po poletnem predahu sedla učenosti željna mladež, v prazne učilnice se je vrnilo življenje. Počitniške brezskrbnosti je konec. Znova bo treba poprijeti za delo in s trudom preskočiti še eno življenjsko oviro. Dragi šolarji, želimo vam obilo uspeha!
Rudnik ignita Velenje
Potrebna bo večja zavzetost za spreminjanje razmer
Na problemski konferenci zveze komunistov rudnika lignita Velenje, ki bo prihodnji teden, bodo ocenili sedanje družbenoekonomske in politične razmere v tem delovnem kolektivu in sprejeli program aktivnosti za okrepitev vloge in položaja osnovnih organizacij ZK ter za delo komunistov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, samoupravnih organih in delegatskem sistemu.
Okrepljena družbenopolitična aktivnost v tem kolektivu naj bi pospešila odpravljanje vseh tistih slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in razreševanje tudi vseh drobnih vprašanj delavcev, ki so jih doslej večkrat puščali vnemar. Odpravila pa naj bi tudi še zmeraj prisotno forumsko delo osnovnih organizacij ZK, prav tako pa tudi drugih družbenopolitičnih organizacij, posebej še osnovnih organizacij zveze sindikatov. V dosedanjem delu družbenopolitičnih organizacij je bila premalo prisotna problematika rudarjenja in rudarjev nasploh, premalo učinkovite pa so bile tudi pri odpravljanju slabosti, ki sicer niso od včeraj. Tudi na ta način, torej z okrepljeno družbenopolitično aktivnostjo, naj bi okrepili še stabilizacijska naprezanja velenjskih rudarjev in zagotovili večjo učinkovitost njihovega dela.
O gradivu za problemsko konferenco komunistov v velenjskem premogovniku bodo razpravljali na sestankih v 26 osnovnih organizacijah ZK, na katerih bodo spregovorili podrobno o vseh tistih vprašanjih, na katere opozarjajo rudarji in sprejeli akcijske usmeritve za delo komunistov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in samoupravnih organih. Na sestankih OO ZK bodo skušali ugotoviti slabosti, ki onemogočajo oziroma zavirajo hitrejšo krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja rudarjev, ki slabijo boljše delo in stabilizacijske napore rudarjev kot sestavnega dela naše skupno-
sti. Mesto za razreševanje tovrstne in druge problematike pa morajo postati osnovne organizacije zveze sindikatov in zveze komunistov, seveda ob boljši obveščenosti delavcev in pogostejših razpravah z delavci o vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Odpraviti bo treba prakso podcenjevanja opozoril na pomanjkljivosti, o katerih razpravljalo delavci in uveljaviti načelo sprotnega ocenjevanja opozoril in opredeljevanja do njih. Okrepiti bo torej potrebno neposredno politično delo med delavci, rudarji, in pospešiti razreševanje posebej še vseh tistih vprašanj oziroma nalog, ki jih je treba urediti znotraj rudnika lignita Velenje.
V teh dneh končujejo v velenjskem premogovniku razpravo o spremembah pravilnika o nagrajevanju. Ze nekaj časa so ugotavljali, da obstoječi pravilnik ni nagrajeval delo in upošteval najtežjih pogojev dela v jami. Pripravljenih je bilo predtem že več osnutkov, ki pa niso bili sprejeti. S spremembami, ki so zdaj predlagane, naj bi dosledneje uveljavili načelo nagrajevanja po delu in bolje nagradili dosežke rudarskega dela, seveda tudi v odvisnosti od rezultatov gospodarjenja, produktivnosti, organizacije dela, izkoriščenosti razpoložljive mehanizacije in uresničevanja stabilizacijskih nalog. Sprejem sprememb naj bi pospešil tudi odpravo mezdne miselnosti, ki je še zmeraj prisotna med delom velenjskih rudarjev in pogojena z njihovim družbenoekonomskim položajem in ki se odraža tudi v težnjah po višjem zaslužku, višjih osebnih dohodkih, ne upoštevaje pri tem gibanje proizvodnje, višine stroškov in, ne nazadnje, tudi položaj naše družbe. Omenjeni in še nekateri drugi ukrepi naj bi ob večji stimulaciji rudarjev za krepitev njihovega družbenega standarda omogočili, da se spremeni tudi družbenoekonomski položaj temeljnih organizacij združenega
dela in samih rudarjev, da bodo naposled vendarle začeli ugotavljati dohodek in ga tudi deliti. Predlog sprememb pravilnika je bil na večini zborov delavcev sprejet. Zdaj usklajujejo pripombe in računajo, da ga bodo že v prihodnjih dneh, po končanem usklajevanju, potrdili samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela.
Naloge, ki so v tem trenutku pred komunisti v velenjskem premogovniku, prav tako pa tudi pred vsemi velenjskimi rudarji, so zahtevne in odgovorne. Z večjo zavzetostjo za spreminjanje razmer bo treba razrešiti številna odprta vprašanja, ki so že dalj časa prisotna, izrečena pa so bila med razpravami delavcev oziroma na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Z idejno in akcijsko enotnostjo ZK bo treba zagotoviti, da bodo ta odprta vprašanja v prihodnje hitreje in učinkoviteje razreševali ter odpravili slabosti, ki so prisotne. Potrebni bodo torej konkretni sklepi in akcije, saj so se stvari doslej, tudi zaradi preveč načelnih sklepov, prepočasi razreševale.
Gotovo pa je, da bo potrebno hkrati z odpravo slabosti znotraj rudnika lignita Velenje pospešeno odpravljati še pomanjkljivosti v družbenoekonomskih in samoupravnih odnosih znotraj slovenskega elektrogospodarstva, ki prav gotovo po svoje pomagajo ohranjati tudi že omenjeno mezdno miselnost pri določenem številu zaposlenih v velenjskem rudniku lignita.
CSicer pa prispevek velenjskih rudarjev za gospodarsko ustalitev zagotovo niso samo tone več nakopanega premoga, pač pa predvsem pospešeno odpravljanje vseh slabosti, ki so prisotne in na katere opozarjajo delavci. Naloga komunistov pa je, da vztrajajo, da ugotovljene pomanjkljivosti čimpreje tudi odpravijo.
Obisk mladih iz pobratenih občin
V petek, soboto in nedeljo se bodo sešli na tradicionalno srečanje mladi iz pobratenih občin Vrnjačke Banje, Splita, Ormoža. Subotice. Pucarjevega (Novi Travnik) in Velenja. Srečanje bo tokrat v Velenju, mladi delegati pa so zanj pripravili pester delovni program. V šestih komisijah bodo spregovorili o družbenoekonomskih odnosih, kulturi, idejno političnem delu, splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti ter ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB. Spregovorili bodo tudi o mladinskem prostovoljnem delu in se dogovorili za izmenjavo brigadirjev. izboljšanje medsebojnega informiranja in razvijanje rekreacije. . Mladi bodo obiskali tudi nekatere naše organizacije združenega dela ter se v njih pogovarjali o problematiki mladih, ki so pri nas zaposleni iz drugih republik. Med trodnevnim obiskom si bodo mladi iz pobratenih občin ogledali tudi Velenje, Graško goro, velenjski grad ter spominsko sobo v Topolšici. V nedeljo pa se bodo udeležili odkritja spomenika in srečanja aktivistov v Lokovici.
Konec septembra
Srečanje mladih celjske regije
Z željo, da bi kar najbolj povezali mladino celjske regije, bo 27. septembra na Graški gori prvo srečanje mladine celjske regije.
Izosmih občin naj bi se tega srečanja udeležilo preko 800 mladincev, ki bodo na gori jurišev sodelovali v športno rekreativnem in zabavnem programu. Srečanje se bo pričelo na Titovem trgu. od tu pa se bodo mladi odpeljali v Cirkovce. kjer bodo formirali pohodno enoto, ki bo opravila del poti pohoda XIV. divizije na Graško goro. Tu bodo potem potekala športna srečanja v različnih tekmovalnih disciplinah, pripravljen pa bo ludi kulturni program. Mladi si bodo na Graški gori ogledali tudi spominsko sobo. predvsem pa bodo skušali kar najprijetneje, sproščeno, v igri in zabavi preživeti ta septemberski dan.
V nedeljo v Lokovici
Znova si bomo segli v roke
V nedeljo, 7. septembra si bomo na petem organiziranem srečanju aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja ponovno segli v roke še preživeli aktivisti OF, ki smo na tem področju delovali med NOB kot ilegalci ali legalci za uresničevanje političnih nalog in ciljev O F slovenskega naroda.
Žal, se je število nekdanjih aktivistov O F šaleško-mi-slinjskega okrožja že precej zmanjšalo. Mnogi so darovali svoje življenje že pri opravljanju dolžnosti med NOB.
Zaradi odmikanja časa, v katerem je nastala naša organizacija, je še posebej pomembno vsako srečanje aktivistov OF.
Zgodovinska pomembnost in vrednost dejavnosti ter žrtvovanjem aktivistov OF, ne sme zaiti v pozabo. Delež, ki so ga prispevali k uspešnemu razvoju, zaključku NOB in ljudski revoluciji sta tako pomembna in velika, da se morata ohraniti v pisnem, pa tudi ustnem izročilu naslednjim generacijam.
Mlada"generacija, ki ne pozna grozot naše NOB in zato ne ve za številna žrtvovanja ter herojstva mnogih naših ljudi v usodnem času okupacije, mora vedeti in znati ceniti, kako so žene. možje in drugi aktivisti O F zavestno izpostavljali svoje domačije, družine in sebe, ko so podpirali NOV, negovali in zdravili ranjene borce in druge ilegalce, pripravljali in prenašali materialne dobrine na borbene položaje. s pravočasnim obveščanjem o nevarnosti omogočali hitro organiziranje obrambe, postavljanje zased sovražnikovim enotam, vohunskim in drugim skupinam, kako so njihovi otroci — pionirji — uspešno opravljali obveščevalne naloge in podobno.
Za opravljanje navedenih in drugih nalog ter akcij proti okupatorski vojski in oblasti, je ljudi obveščala in organizirala O F in jih tako pridobivala za organizirano sodelovanje ter slabitev sovražnikove moči in neupoštevanje njegovih ukazov.
Vse to bo ohranjeno zanamcem, če bomo vsi še živeči nekdanji aktivisti O F taka dogajanja in doživetjq zapisali in jih izročili odboru šaleško mislinjskega okrožja, da bodo tako dobila svoje mesto v dokumentih zgodovine delovanja šaleško — mislinjskega okrožja. Zbiranje takega gradiva je eni -d posebej pomembnih programskih nalog odbora OF šaleško — mislinjskega okrožja.
Zato izkoristimo tudi medsebojna srečanja in udeležbo na njih za to. da se pogovorimo tudi o tem, kako pomagati z dokumentarnimi prispevki ohraniti za zanamce čimbolj izvirno podobo takratnega življenja in dogajanja.
Martin Primožič-Branko član odbora O F šaleško-mislinjskega okrožja
Izvršni svet
x
Še več pozornosti izvozu
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na 88. seji, ki je bila v ponedeljek, obravnavali samoupravni sporazum in elaborat o združitvi delovnih organizacij Toplovod, Komunalni center in Dom Velenje. Ti dokumenti so pripravljeni, obravnavali so jih samoupravni organi in družbenopolitične organizacije omenjenih delovnih organizacij, 20. tega meseca pa naj bi izvedli že referendum o združitvi v enovito delovno organizacijo. Člani izvršnega sveta so si bili enotni, da morajo potekati vse aktivnosti na tem področju v smeri, da prične z novim letom delovati v Velenju delovna organizacija, ki bo skrbela za vzdrževanje stanovanjskih hiš in za vso komunalno rabo v občini.
Osrednja točka dnevnega reda ponedeljkove seje izvršnega sveta pa je bila ocena izvajanja občinske resolucije in družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1972 do 1980 v prvem polletju letošnjega leta. Menili so, da so doseženi rezultati v letošnjem prvem polletju, zaradi težkih pogojev gospodarjenja, ugodni. Ugotovili so, da so nekateri ekementi, kot na primer, celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek realizirani v
skladu s sprejetimi nalogami v resoluciji, razveseljivo pa je, da beležimo porast ekonomičnosti gospodarjenje. Število delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo se je v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta zmanjšalo od 17 na 4, seveda pa je ob tem izvzeta izguba elektrogospodarstva. Delovne organizacije, ki so poslovale z izgubo so izdelale analize in sprejele ukrepe za odpravo vzrokov izgub.
Izvršni svet je sprejel vrsto sklepov, ki jih bo na naslednji občinski skupščini predlagal delegatom v sprejem. V vseh delovnih organizacijah, razen v REK in Vegrad, kjer so ukrepi že znani, naj bi izdelali analizo vzrokov izgub ter sprejeli kratkoročne in dolgoročne ukrepe, da se zagotovi uspešno gospodarjenje. O tem naj bi do 20. septembra seznanili tudi izvršni svet. Izvršni svet predlaga tudi, da bi v delovnih organizacijah ponovno preverili, kako izvajajo stabilizacijske programe, to je še posebej važno, ker bodo pogoji gospodarjenja v tem polletju še težji. Vse delovne organizacije, ki se vključujejo v zunanje trgovinsko .menjavo bodo opozorili, da preučijo vse možnosti, kako bi
presegle svoje planske izvozne usmeritve in tako pripomogle k skupnim naporom za uresničitev občinskega plana in povečanje izvoza naše republike. Prav tako naj delovne organizacije, ki še ne izvažajo ugotove vse možnosti, da se s svojimi programi vključijo v izvozno dejavnost.
Na osnovi poročil, ki jib bodo izvršnemu svetu posredovale temeljne organizacije združenega dela, bodo v prihodnjih dneh obravnavali vse tiste, ki so pri izplačilu osebnih dohodkov kršili re-solucijske usmeritve. V zvezi s tem bodo sprejeli določene ukrepe.
Tudi na ponedeljkovi seji so člani izvršnega sveta govorili o preskrbi, ki je še vedno nadvse pereča. Podana je bila informacija o ustanavljanju medobčinske samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Člani izvršnega sveta so ponovno poudarili, da je potrebno to skupnost čimprej ustanoviti, tako da bi začela z delom v začetku prihodnjega leta, ponovno pa so podali zahtevo, ki sojo posredovali tudi republiškemu izvršnemu svetu, da je potrebno problem preskrbe enotno rešiti na slovenskem in jugoslovanskem tržišču.
Mira Zakošek

V nedeljo, 7. septembra bo v Lokovici pri Šoštanju 5. tradicionalno srečanje nekdanjih aktivistov OF šaleško — mislinjskega okrožja. Srečanje bo v bližini domačije A netin nad Lokovico s pričetkom ob 10. uri. Združeno bo z odkritjem Spominskega obeležja takratnemu sekretarju okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora O F tega območja Stanetu Ilcu-Krištofu.
Vabita odbor aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja in OK SZDL Velenje.
Izvršni svet SO. Velenje
Nove naloge na področju sistema cen
V sredo, 27. avgusta so se na 87. seji sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter obravnavali novo ureditev, naloge ter aktivnosti občine na področju novega sistema cen, spregovorili pa so tudi o oblikovanju tržnih rezerv v naši občini.
Predpisi, naloge in aktivnosti na ravni občine, ki jih je izdal republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, zajema družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za cene ter seznam proizvodov in storitev, katerih družbena kontrola cen naj bi bila v občinski pristojnosti ter ostalih predpisov, ki morajo biti sprejeti najkasneje do konca leta 1980. Glede na to, da strokovne službe niso tako močne, da bi lahko imele v svoji pristojnosti vse cene, ki jih predlaga republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, so predstavniki oddelka za gospodarstvo pri skupščini občini Velenje menili, naj v republiški pristojnosti še nadalje ostanejo cene na področju industrije in rudarstva, gradbeništva, razen popravila gospodarskih, stanovanjskih in drugih stavb, promet in zveze, razen žičnic in prevozov zasebnega sektorja, trgovina, obrtne in zasebne storitve ter še nekatere druge. Da bi lahko delo potekalo nemoteno in bi bile naloge opravljene v predpisanem roku, so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje imenovali 8-članski iniciativni odbor. Predloženo gradivo pa so poslali v obravna-
vo predsedstvu sindikata, predsedstvu socialistične zveze in gospodarski zbornici.
Na seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje sprejeli še program za oblikovanje tržnih rezerv naše občine. Menili so, da so proizvajalci in nosilci nalog dolžni oskrbovati posamezne prodajalne v vseh krajevnih skupnostih naše občine z zadostno količino blaga za osnovno preskrbo in vsakodnevno porabo. Osnovni nosilec za preskrbo v občini Velenje je organizacija združenega dela Era Velenje, tozd Maloprodaja, ki se mora pri zagotavljanju 14 dnevnih tržnih rezerv povezovati še z ostalimi tozdi s področja preskrbe. Posamezne organizacije združenega dela pa morajo v svojih samoupravnih aktih določiti ukrepe, ki jih bodo izvajale v primerih pomanjkanja proizvodov za osnovno preskrbo občanov in jih z upravnimi organi tudi uskladiti. Skupna količina načrtovanih tržnih rezerv mora biti porazdeljena glede na skladiščne zmogljivosti po posameznih preskrbovalnih enotah. Organizacije združenega delaš področja preskrbe ter skupščina občine Velenja pa sta dolžna zgraditi načrtovane skladiščne prostore, in sicer delovne organizacije do leta 1981 in 1982, skupščine občine pa do leta konca letošnjega leta.
Ob koncu seje pa so člani izvršnega sveta sprejeli še predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Rek Velenje
Razdelili nova stanovanja
V prvi polovici letošnjega leta so v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu v Velenju razdelili 72 novih stanovanj svojim delavcem, v preteklih dneh pa se je tem pridružilo še 47 prosilcev. Pričakujejo pa, da bo do konca leta dobilo nova stanovanja še enkrat toliko zaposlenih. Mar je boljša »letina« na področju izgradnje stanovanj že prvi rezultat poglobljenih analiz na področju stanovanjskega gospodarstva?
Prejšnji petek so v delavskem klubu v Velenju predstavniki skupnih služb za stanovanjsko izgradnjo Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje razdelili 47 novih stanovanj svojim delavcem. S tem seje število stanovanj, ki so jih dobili delavci organizacij združenega dela v tej sestavljeni organizaciji sicff"povzpelo na 121. kar paje še vedno le polovica od načrtovanih.
Šmartno ob Paki
Uredili kanalizacijo
Poletno mrtvtio. kije zajelo skoraj vse krajevne skupnosti naše občine, je v veliki meri ohromilo njihovo delo. Za krajane Šmartnega ob Paki pa takšna trditev ne velja. V času poletnih dopustov so Smar-čani uredili na začetku meseca avgusta večji del težave, ki je bila prisotna v tej krajevni skupnosti že nekaj let — ureditev kanalizacije zgornjega dela Šmartnega ob Paki. Za 362 m dolgo kanalsko pot so porabili kar milijon in pol dinarjev. Največ je bilo referendumskih sredstev iz drugega samoprispevka, del stroškov je krila komunalna interesna skupnost, nekaj denarja pa so prispevali krajani sami.
V naslednjem srednjeročnem obdobju, toje do leta 1985, pa načrtujejo krajani Šmartnega ob Paki še nadaljevanje tretje faze ureditve kanalizacije, od Vino podjetja, šole in naselja nad šolo.
XXX
Krajani Gavc in Velikega vrha iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki so v začetku tega meseca na novo asfaltirali km in pol dolgo cesto. Za to so odšteli 890 tisoč dinarjev. Največ sredstev je prispevala krajevna skupnost, kar 190 tisoč dinarjev pa so zbrali krajani teh dveh zaselkov prostovoljno. Opravili so tudi vsa pripravljalna dela.
Krajevna skupnost Gorenje
□
Obnavljajo kulturni dom
Obiralci hmelja končali z delom
Obiranje hmelja je končano tudi v naši občini. Zadnjih štirinajst dni so obiralci hiteli zbirati zelene kobule. Posebej pridnim se je to tudi izplačalo, saj so za škaf dobili 15 din, na dan pa so nabrali od 15 do 25 škafov.
V naši občini imamo posajen hme(j na 26. hektarjih kmetijskih površin, od tega so ga v zadnjem letu posadili na nekaj več kot petih hektarjih. Ker je hmelj vse bolj cenjen tudi za izvoz, bi ga kmetijci naše občine prav gotovo želeli posaditi še več, vendar pa je to nemogoče, saj ni ustreznih kmetijskih površin. Na starih nasadih prevladuje znana vrsta hmelja golding, na novih nasadih pa so uvedli vrsti atlas in avrora, ki sicer nista tako kvalitetni, sta pa mnogo bolj donosni.
Predvidevali so, da bomo v naši občini na družbenih in zasebnih posestvih pridelali v letošnjem letu 34 ton tega zelenega zlata, zaradi toče na področju Šmartnega ob Paki pa bo pridelek dosegel približno 80 odstotkov načrtovanega.
(B. Z)
Delavni v teh dneh so tudi krajani krajevne skupnosti Gorenje. V začetku meseca avgusta so asfaltirali 400 m dolgo dostopno cesto do pokopališča in zanjo porabili 270 tisoč dinarjev. Krepko* so zavihali rokave pri obnovi kulturnega doma, pri ureditvi prostorov za delo družbenopolitičnih organizacij in potreb krajevne skupnosti. Za obnovitvena dela so odšteli 600 tisoč dinaijev, od tega je 250 tisoč dinarjev prispevala kulturna skupnost Velenje. za pokritje ostalih stroškov so namenili še sredstva iz drugega refernduma. Svoj prispevek pri obnovi kulturnega doma so opravili tudi člani mladinske organizacije s prostovoljnimi akcijami. Največ pozornosti so v tem času krajani Gorenja namenili obnovitvi gasilskega doma v Paški vasi. za katerega je krajevna skupnost že do sedaj prispevala 100 tisoč dinatjev iz preteklega samoprispevka. manjkajoči del, to
Šoštanj
Čeprav, kot zagotavljajo izvajalci del, ljubljanski Gradiš in Vegrad Velenje ni nobenih ovir za skorajšnjo vselitev v objekte B1 in D3 s 73 stanovanji v soseski Šalek II.,pa ježe nekaj časa jasno, da objekta ne bosta vseljiva do predvidenega roka zaradi nedokončanih komunalnih priključkov. Predstavniki Zavoda za urbanizem Velenje, ki nadzorujejo potek del v soseski Šalek II., zatrjujejo, da bodo tudi komunalni priključki končani do prve polovice septembra. Če bo obveljala obljuba izvajalcev del, ki gradijo blok v isti soseski še za 73 prosilcev stanovanj, bodo v sestavljeni organizaciji združenega dela Rek Velenje uspeli rešiti večji del stanovanjskih težav svojih zaposlenih. To pa bi lahko obenem pomenilo. da so v jadra stanovanjskega gospodarstva v Velenju začeli pihati močnejši vetrovi, -bo-
Sprejeli bodo urbanistični načrt
V sredo, 10. septembra bodo člani krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti Šoštanj na skupni seji sprejemali dopolnjen urbanistični načrt mesta.
S tem se končuje dolgoletno obdobje snovanj, potreb in razprav, ki so zadnje dve leti bogatile skoraj vse sestanke družbenopolitičnih organizacij in krajevne samouprave v tem mestu. Postopek za izdelavo urbanističnega načrta je bil dolgotrajen ne le zaradi množice različnih interesov, ampak tudi zaradi specifične lege kraja, ki s svojim severnim delom leži na precejšnjih zalogah lignita. Zato so nekateri strokovnjaki in večkrat tudi nekateri krajani sami
napovedovali svojemu mestu sicer počasno, a zanesljivo umiranje.
Dopolnjeni ^rhanistični načrt Šoštanja odpira nove možnosti za izdelavo zazidalnih načrtov in s tem za _nadaljno izgradnjo industrije, stanovanjsko izgradnjo ter druge objekte družbenega pomena v tem kraju.
Med bistvenimi značilnostmi tega načrta omenimo, da so njegovi sestavljalci upoštevali želje krajanov za nespremenjeno podobo sta-
rega mestnega jedra, pri izgradnji novih objektov pa kaže omeniti predvsem racionalnost novogradenj in usmerjenost industrijskega razvoja, ki ga prinaša tudi samoupravni sporazum o temeljnih plana za obdobje 1981-1985. Na osnovi ta teden izdelanih in odposlanih dodatnih obrazložitev bodo člani krajevne konference SZDL in skupščine KS Šoštanj naslednjo sredo zanesljivo sprejeli ta pomemben dokument.
—bo—
Pisma bralcev
Poročilo o zbranih sredstvih samoprispevka za čas od 1.5. -23.7.1980
	Stev.					
KS	zap.	%	A	%	B	SKUPAJ
BELE VODE	85	50	26.148,95	50	26.149,00	52.297,95
BEVČE	88	50	27.071,85	50	27.071,90	54.143,75
CIRKOVCE	86	50	26.456,60	50	26.456,60	52.913,20
GORENJE	306	50	94.136,30	50	94.136,30	188.272,60
LOKOVICA	271	50	83.369,05	50	83.369,10	166.738.15
DRUŽMIRJE-GABERKE	365	50	112.286,75	50	112.286,80	224.573,55
PODKRAJ-KAVČE	337	50	103.673,00	50	103.673,00	207.346,00
PLEŠIVEC	127	50	39.069,65	50	39.069,65	78.139,30
PAKA	257	50	79.062,20	50	79.062,20	158.124,40
SKORNO-FLORJAN	352	50	108.287,50	50	108.287.55	216.575,05
RAVNE	390	50	119.977,65	50	119.977,65	239.955.30
ŠENTILJ	317	50	97.520.30	50	97.520,30	195.040.60
ŠMARTNO OB PAKI	666	50	204.884,90	50	204.884,90	409.769,80
ŠOŠTANJ	1620	30	299.021,20	70	697.716,20	996.737,40
ŠKALE	419	50	128.899,05	50	128.899,10	257.798,15
TOPOLŠICA	526	50	161.816,00	50	161.816,00	323.632,00
ZAVODNJE	119	50	36.608,55	50	36.608,60	73.217,15
KONOVO	476	70	205.007,95	30	. 87.860,55	292.868,50
PESJE	522	70	224.819,65	30	96.351,30	321.170,95
STARO VELENJE	487	70	209.745,55	30	89.890,95	299.636,50
STARA VAS	377	70	162.369,75	30	69.587.05	231.956,80
VELENJE-ŠMARTNO	770	70	331.630,55	30	142.127,35	473.757,90
ŠALEK-GORICA	2042	70	879.466,95	30	376.913,40	1.256.381,35
VELENJE-LEVI BREG	2467	70	1.062.509,75	30	455.361,35	1.517.871,1C
VELENJE—DESNI BREG	3453	70	1.487.191,10	30	637.367,65	2.124.558,75
SKUPAJ	16925	—	6 311.030,75	— 4.102.445,45		10.413.476,20
Planine vabijo
Veseli ugotavljamo, da je ljubiteljev naših prelepih slovenskih planin vedno več. V naše vrste se vključujejo mlajši rodovi. Koliko ur preživijo planinci v tovarištvu in prijateljstvu na mnogih izletih in pohodih, ki jih organizirajo planinska društva po naši ežji in širši domovini. Naše geslo je: »Spoznaj dobro svojo domovino, njene lepote, ljudi in se seznani z napredkom. Vsaka od naštetih vrlin, pa nam bo vlila pogum in ponos.«
Kamorkoli nas vodi planinska pot pusti v naši notranjosti nepozabne spomine. Po vsakem vzponu v hribe smo bogatejši in še bolj pripravljeni za nadaljnje delo. Ko občudujemo prelepe razglede, sončni vzhod in uživamo ob njegovi podobi, se zamislimo in pričnemo razmišlati o lepotah, ki jih kažejo planinski vrhovi. Kot vkopani, očarani strmimo in se zlijemo s to lepoto v eno. Res. v takih trenutkih postaneta planina in njen občudovalec eno.
V današnjem času je skoraj nujno, da se človek vrača v naravo in v njej poišče to, kar mu je vzel sivi beton, asfalt, onesnaženi zrak. avtomobili ter enolični delavnik. Če je nekdo član planinskega društvž. najde vse to v naših gozdovih, z listjem poslanih stezah, ptičjem petju, vonju po smoli, šelestenju listja, v
je okoli 400 tisoč dinarjev, pa bodo porabili iz sredstev tretjega referenduma. Vse sile so usmerili tudi v napeljavo telefonskega omrežja s 36 priključki v krajevni skupnosti in 7 v zaselku Veliki vrh. Za ureditev bodo potrebovali kar 2.400.000 dinarjev. Od tega bodo porabili 700 tisoč dinaijev iz A programa tretjega samoprispevka. prav toliko so že vplačali naročniki, 110 tisoč paje prispevala že krajevna skupnost iz sredstev drugega referenfuma. Kar za okoli 600 tisoč dinarjev so 'prihranili z udarniškim delom, kot je izkop jam, drogove in njihova postavitev. Za pokritje celotnih stroškov jim primankuje še 400 tisoč dinarjev za katere bodo zaprosili za pomoč organizacije združenega dela in zasebne obrtnike nj ihove kraj evne skupnosti. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo iz sredstev tretjega referenduma asfaltirali km in pol ceste Gorenje-Tajna in Gorenjski klanec-Slatine. Po predračunu bodo potrebovali milijon in 400 tisoč dinaijev, ki naj bi jih krili iz sredstev B programa. V načrtu imajo še ureditev Lokoviškega mostu, za kar je del sredstev — 700 tisoč, namenila samoupravna interesna komunalna skupnost, 150 tisoč dinarjev bo iz sredstev B programa primaknila še krajevna skupnost. S prostovoljnim delom pa bodo pripomogli še krajani sami. Načrt tretjega samoprispevka zajema še asfaltiranje 600 m dolge ceste do Zaderetovega križa in postavitev avtobusnih postajališč v Paški vasi. Gorenju in Skornem. Če bo na voljo dovolj denaija. pravijo krajani, bodo opravljene tudi vse načrtovane naloge.	T. Kelenc
prijetni senci mogočih krošenj, planinskem cvetju in prijaznih ljudeh, ki živijo v hribovitih predelih naše domovine.
Velenjskih planincev je že preko 2000. v letošnjem letu si želimo, da bi se nam pridružilo še več ljubiteljev planin. Ob koncu leta bi si lahko rekli: »Spet smo močnejši.«
Ko smo v hribih ob različnih vremenskih prilikah, nabiramo novih moči za jutri, krepimo telo, ohranjamo zdravje, postaja naša obrambna moč večja. Tisoče in tisoče planincev, ki so dobro opremljeni in se dobro orientirajo v prostoru naše ožje in širše domovine, se bo postavilo v bran meja naše domovine, zlasti pa naših prelepih planin, ki s svojimi belo sivimi v nebo segajočimi skalami kažejo na neuklonljivo voljo planincev. Ni naša naloga, da jih čuvamo pred sovražnikom, da osvajamo vrh za vrhom v svoje zadovoljstvo in srečo, pač pa je naša velika naloga, da jih ohranjamo čiste in da jih ne siromašimo. To smo dolžni rodovom. ki prihajajo za nami in med katerimi bodo gotovo iskalci življenske radosti v naravi — planinah. Vrhovi naših planin vabijo prav vse. prav tako pa tudi člani planinskega društva Velenje.
PD Velenje
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana JCelenc (novinaiji) ter | Vlado Besednjak (oblikova- j nje).
Izhaja ob petkih. Uredni- j štvo in uprava Foitova 10, j poštni predal 89. 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850—316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinaijev (za tujino 420 dinaijev).
2iro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603- 38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
V občini Velenje
Umiijenejša rast
Za gospodarjenje organizacij združenega dela v občini Velenje kot celoti velja poglavitna značilnost, da je bila v prvem polletju prisotna umirjenejša rast kot v preteklem obdobju in da dosežki niso ugodni. Celotni prihodek se je povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani za 22 odstotkov in zaostaja za rastjo v regiji in republiki (v obeh primerih je porastel za 32 odstotkov.). Porabljena sredstva so bila za dve indeksni točki višja od porasta celotnega prihodka, zaradi česar se je bil dohodek večji le za 13 odstotkov kot v prvem poletju lani. V regiji znaša ta porast 26 odstotkov, v republiki pa 31 odstotkov. Masa sredstev za osebne dohodke-pa je bila višja za 25 odstotkov. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so izkazale v prvem poletju skupaj nekaj več kot 407 milijonov dinarjev izgub. Od vseh izgub jih je skoraj za 400 milijonov dinarjev v tozdih s področja energetike (TEŠ in RLV). Zaposlovanje pa je v prvih šestih mesecih letos porastlo le za odstotek.
To so povprečni rezultati gospodarjenja organizacij združenega dela v prvem polletju v občini Velenje. V tem poprečju pa se skrivajo tudi nekatere nenormalnosti, predvsem glede pridobivanja dohodka v energetiki, in ki izhajajo že iz znanih neurejenih odnosih pridobivanja dohodka v energetiki. Razrešitev tega stanja pa ni odvisna le od volje in znanja delavcev, ki združujejo delo v tozd energetike v občini. Ker združuje svoje delo v teh tozdih kar 24 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu velenjske občine, so za skupno sejo članov komiteja občinske konference ZKS Velenje in predsedstva občinskega sindikalnega sveta pripravili tudi pregled rezultatov gospodarjenja brez upoštevanja energetskih
organizacij oziroma temeljnih organizacij združenega dela, da bi se posebej seznanili tudi, kakšna so prizadevanja na drugih področjih. Ti podatki pa so veliko bolj spodbudni kot podatki za gospodarstvo v celoti in kažejo na disciplinirano uresničevanje resolucij-skih nalog.
Brez upoštevanja energitike je celotni prihodek porastel za 23 odstotkov, porabljena sredstva za 22, dohodek za 29, in masa bruto osebnih dohodkov za 19 odstotkov.
V ustalitvenih prizadevanjih so bili doseženi tudi pomembni rezultati na področju izvoza, saj se je povečal v primerjavi z lani za 57 odstotkov in tako znaša delež velenjske občine v slovenskem izvozu 7,5 odstotkov (lani 6,6).
Še vedno pa se uresničevanje dogovora o razporejanju dohodka ne giblje v skladu s sprejetimi načeli. Sicer pa bo v prihodnje glavna dejavnost namenjena še nadaljnim prizadevanjem za ureditev razmer v elektrogospodarstvu, zaskrbljujoče je tudi da ni dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo in s tem za posodabljanje oziroma prestrukturiranje gospodarstva, pod drobnogled bo treba vzeti tudi vse tiste organizacije, ki gospodarijo na meji donosnosti oziroma ki že leta in leta životarijo. Poudarili so, da je treba dobiti, točne podatke o gibanju osebnih dohodkov in v vseh tistih primerih, kjer niso v skladu z resolucijskimi zahtevami, ukrepati proti kršilcem. Vso pozornost pa je treba nameniti tudi zmanjševanju bolniških izostankov. Delovne organizacije so, zaradi teh izostankov v prvem poletju letos izgubile kar 222.572 delovnih ur. To je pa toliko, če bi celo prvo polletje počivala tovarna z 200 ljudmi, (sv)
Opravili nalogo
V glavnem po rokovniku
Sredi preteklega tedna so se sešli na skupno sejo člani komiteja občinske konference ZKS Velenje in občinskega sveta ZSS Velenje. Glavno pozornost so namenili obravnavi gospodarskih rezultatov v prvem polletju v občini.
Na seji so ugotovili, da je v organizacijah združenega dela in drugod potekala letošnja obravnava polletnih rezultatov gospodarjenja v glavnem po rokovniku, ki ga je pred tem sprejel občinski sindikalni svet. Nekoliko odstopanj je bilo le v tistih organizacijah, kjer so imeli kolektivne letne dopuste, vendar pa so bila tudi v teh, odstopanja prej dogovorjena in v glavnem usklajena z rokovnikom. Še največ težav je bilp v šolstvu, kjer je bila večina delavcev v času po rokovniku določenega roka. Vendar bo treba tudi v šolstvu v bodo-Je te obveznosti pravočasno opraviti.
Pred obravnavo polletnih kazalcev gospodarjenja je občinski svet ZSS Velenje imenoval več kot stoli lanski aktiv, spremljevalcev obravnave rezultatov gospodarjenja. Aktiv je dobro opravil svojo vlogo pa Čeprav so njegovo delo ovirali dopusti in ponekod premajhna prizadevnost samih članov aktiva. Na seji so sklenili, da bo ak-
tiv z delom nadaljeval tudi v prihodnje in tako člane čaka pomembna naloga že ob obravnavi 9-mesečnega gospodarjenja. Poročilo nadalje tudi ugotavlja, da je bil sicer storjen korak naprej pri pripravi celovitejših poročil poslovodnih organov, vendar pa zadovoljni še ne moremo biti. Te informacije so še prevečkrat opravičevanje slabših rezultatov gospodarjenja, premalo pa poziv na povečano prizadevanje in vključenost delavcev pri delu in upravljanju. Skratka, poročila bi morala na preprost in razumljiv način ter zelo konkretno odgovoriti na aktualna vprašanja gospodarjenja v posameznih sredinah in pri tem 'tudi nazorno in odkrito povedati, na primer, — kdo in katere skupine delavcev bodo morale še bolje delati oziroma zakaj in kje je slaba disciplina itd. Takšno odkritost bodo morali izvršni odbori osnov-vnih organizacij sinditatov v prihodnje še bolj spodbujati, pri tem pa je pornemebno, da v posameznih tozdih dosledno spremljajo mesečne rezultate gospodarjenja, saj lahko tako najlažje pripravijo objektivna merila o prispevku posameznika in posameznih skupin delavcev k dohodku tozda.
Že pogovori z izvajalci
Med pomembnimi razvojnimi načrti naše občine je tudi nadaljnja izgradnja zdravilišča v To-polščici. Tu so bili z otvoritvijo objekta Toplica in prenov ljenega bazena postavljeni prvi zametki sodobnega zdraviliškega- kompleksa. ki naj bi omogočal izkoriščanje velikega naravnega bogastva tega predela občine. Ob teh temeljih pa naj bi se v prihodnjih letih razvilo sodobno zdravilišče odprtega tipa. ki bi v ta idilični kraj privabilo številne goste željne skrbne zdraviliške nege. obenem pa omogočilo zdravljenje preventivno in rehabilitacijo z najsodobnejšimi medicinskimi pripomočki bolnikom iz ožjega in širšega slovenskega prostora.
V	Topolščici jc voda zelo topla, saj dosega 33 stopinj, karje pravzaprav že blizu zgornje meje za-indikacije. ki jih zdravijo ali jih nameravajo zdraviti v tem zdravilišču. Vodo pa seveda lahko po želji tudi dodatno ogrevajo.
Bogati vodni viri (50sekundnih litrov) omogočajo izgradnjo več bazenov, obenem pa tudi ogrevanje celotnega zdraviliškega kompleksa. V bodočem zdravilišču bi bilo prostora za 800 do 1000 stalnih gostov, ki bi lahko koristili tako ustrezno zdravniško nego, blagodejne učinke vode, različne ustrezne terapije, njihovo zdravstveno stanje pa bi kontrolirali s sodobnimi medicinskimi napravami.
Da je z gradnjo, ki jo pravzaprav že nekaj časa načrtujemo, potrebno čim hitreje pričeti, govori tudi podatek, da so danes zdravilišča najbolj zasedena turistični objekti, saj so najmanj odvisna od vremena in letnih časov in je zato doba bivanja gostov podaljšana. Dokaz za to so tudi nove investicije v slovenskih in drugih zdraviliščih, saj je povpraševanje večje od ponudbe.
V	naši občini smo leta 1976 podpisali družbeni dogovor o združevanju sredstev za izgradnjo zdravilišča, v tem času so se tudi že nabrala določena sredstva, potrjen pa je bil tudi dogovor o delitvi dela med zdravilišči v Sloveniji. Izdelan je bil projekt v teh dneh pa so potekali razgovori z zainteresiranimi izvajalci. Pričakujemo lahko, da bo korak, ki deli Topolšico od pomembnega zdraviliškega in turističnega kraja vendarle kmalu opravljen.
Kakšno pa je trenutno stanje? V Topolšici je v objektu Toplice prostora za 49 pacientov. Toliko se jih ie v poletnih mesecih približno tudi zdravilo. Čeprav je zdravilišče dobro opremljeno pa težavo povzroča nekoliko odmaknjen bazen. Prav zaradi tega mnogi bolniki ne želijo v Topolšico. Tistim, ki se zdravijo v tem našem zdravilišču pa je to vendarle manj pomembno. Trenutno je najbrž večja ovira za razvoj zdraviliškega turizma pomanjkanje rekreacijskih objektov in družabnega življenja. Vse to je predvideno in naj bi bilo z leti tudi dograjeno, zdaj pa lahko Topol-šica razen plavanja nudi le intenzivno zdravniško nego in mir.
Sicer pa je večina pacientov s tem že tudi zadovoljna, to je dokazal tudi pogovor, ki smo ga opravili med njimi, ne zadostuje pa takšna ponudba za številne turiste, ki v zdraviliščih preživljajo letni dopust.
In kaj so nam povedali nekateri bolniki, ki so trenutno na rehabilitacijskem zdravljenju v Topol-
Tekmovanje za najboljšo tozd
Pred leti so v delovni organizaciji Vegrad Velenje že tekmovali med tozdi, letos pa bodo to tekmovanje na pobudo osnovnih organizacij zveze sindikatov obnovili. Pripravili so pravila tekmovanja, ki jih bodo izvršilni odbori osnovnih organizacij sindikata pregledali do začetka meseca oktobra. Pravila bodo nato dopolnili, tekmujejo pa že v tem tromesečju tako, da bodo po periodičnem obračunu za tretje Četrtletje že izbrali najboljšo temeljno organizacijo združenega dela.
In kakšen je predlog pravil tekmovanja? Naslov najboljšega tozda si bo priborila tista, kjer bo dosežena najboljša vrednost enote dela na uro ter proizvodnja na efektivno uro glede na plan. Upoštevali bodo doseganje norme, izkoristek delovnega časa in bolezenske izostanke do 30 dni. Podatke bodo dobili iz kazalcev poslovanja ter analiz gospodarskih rezultatov, ki jih mesečno objavlja informacijsko računovodska služba. Mesečno bodo tekmovalno tablico objavljali v internem glasi-
Pod stalnim zdravniškim nadzorom
Franc Golobinek
FRANC GOLOBINEK — Za
poslen na Rek Velenje. Bolujem za sklerozo multipleks.VTopolšici sem že drugič. Lani sem bil v Atomskih toplicah, ker pa mi tam zdravljenje ni odgovarjalo, sem se znova vrnil v Topolšico. Tu sem z vsem zadovoljen. Takšne okolice ni daleč naokoli, osebje je do nas zelo pozorno, zdravstvene usluge odlične. Pogrešam le nekaj objektov za rekreacijo. Nekoličko tudi moti. da bazen ni združen z zdraviliščem.«
IVANKA KOREN — »Doma sem iz Škal. bolujem pa za iši-asom. Lani sem bila mesec dni na zdravljenju v Celju, pa so mi tam
Peter Bajlo
se odločil prvič za zdravljenje v Topolšici pa čeprav so mi nekateri govorili, da tukaj ni tako kot drugod. Sam sem se prepričal v nasprotno. Sem zelo zadovoljen s terapijo, odnosom, skrbjo do
Jurij Kostric
bolnikov, vodo v bazenu. Niti me ne moti. da bazen ni-združen z zdraviliščem, ker je urejen prevoz do njega. Ce mi bo zdravje narekovalo, bom prišel v Topolšico tudi v prihodnje.« B. Z, S. V.
lu, zmagovalni tozd pa bo prejel prehodni pokal. Ob koncu leta bodo ocenili celoletno poslovanje temeljnih organizacij in zmagovalni tozd bo prejel pokal v trajno last.
V Vegradu so prepričani, da bo akcija, ki jo organizira sindikat, pripomogla, da bodo dosegli v naslednjih obdobjih še boljše rezultate.
M. Zakošek
Ivanka Koren
svetovali naj grem v Topolšico, češ da imajo tu večje možnosti za zdravljenje moje bolezni. Maja sem prišla v Topolšico za šest tednov. Bila sem skorajda povsem negibna, na noge nisem mogla stopiti, vstala sem lahko le ob pomoči drugih ali bergel. Stanje se mi je tukaj precej popravilo in ko sem morala po treh na kontrolo, sem se vrnila sama z avtobusom. Brez bergel in brez tuje pomoči. Prav zato sem zelo vesela, da sem prišla na zdravljenje v Topolšico in bi se rada ob tej priložnosti zahvalila vsemu zdravstvenemu osebju za veliko skrb. »Zdravnikom in sestram za veliko skrb. ki so mi jo izkazali.«
PETAR BAJLO — V Sloveniji sem že stari gost. saj sem prišel 'prvič v vašo republiko na okrevanje že pred 23. leti. Doma sem iz Zadra. V Topolšico pa sem prišel letos prvič in mi ni žal. saj mi Okolje in vse drugo tukaj zelo odgovarja. Zadovoljen sem z vsem. Zlasti pa z odnosom, ki ga ima do nas tukajšnje osebje. Gostu oziroma bolniku veliko pomeni pozornost, topla beseda sester in zdravnikov ter drugega osebja.«
JURI KOSTRIC — »Zaposlen sem na Rek-lozd jamska mehanizacija. Že nekaj let imam poškodovano hrbtenico. Letos sem
Intereuropa Koper, poslovalnica Velenje
Razvejana dejavnost
V	delovni organizaciji Intereuropa Koper združujejo svoje delo temelje organizacije po vsej Jugoslaviji, kot so transport Koper. Kontinentalna špedicija. Pomorska in sejemska špedicija ter temeljna organizacija Zagreb. Dejavnosti, kijih v tej delovni sredini opravljajo, je mnogo. Delijo pa jih na glavne in stranske.
V	temeljno organizacijo Kontinentalna špedicija se s svojim delom vključuje tudi filijala Celje, poslovalnica Velenje. Glavna dejavnost te delovne enote, v kateri je zaposlenih 40 delavcev, je notranja in mednarodna špedicija ter skladiščenje blaga v lastnih in najetih skladiščih. Dokaj zajeten pa je tudi spisek stranskih dejavnosti, v katerem so poleg glavnih še notranji in mednarodni agencijski posli v prevozu blaga, izvoz in uvoz blaga ter storitev v malem obmejnem in sosednem prekomorskem prometu.
»Deiaje vedno dovolj,« je povzel besedo vodja poslovalnice v Velenju Rudi Belek.« Naša prioritetna naloga je carinjenje uvoznih in izvoznih vagonskih, kamionskih, kosovnih, ekspre-snih ter zbirnih pošiljk. Poleg tega pa imamo organiziran še zbirni, kamionski ter vagonski promet iz ceiotne Zahodne Evrope ter delno iz Italije. Naši zbirni centri so razporejeni širom po Evropi. Največji pa so v Amsterdamu, Frankfurtu. Miinchnu ter Kolnu.«
Poleg notranjega in mednarodnega prevoza uvoznega ter izvoznega blaga pa v delovni enoti Intereurope Koper, poslovalnici Velenje opravljajo še skladiščenje carinskega blaga na površini 2400 kvadratnih metrov. Namen caFinskega skladiščenja izvozno uvoznega blaga, je predvsem ta, da blago, ki prispe iz uvoza in se zaradi neurejenih carinskih predpisov ne more cariniti. ga začasno hranijo pod carinskim nazorom v teh skladiščnih povr.šiiyih.
Kot vsepovsod, tudi zaposlene v velenjski poslovalnici pestijo neštete težave. Stabilizacijski ukrepi so v veliki meri prizadeli vse izvoznike ter uvoznike industrijskega blaga, kar ima za posledico zmanjšanje prometa. Mnogokrat jim priskočijo na pomoč temeljne organizacije, filijala Celje, pa tudi sestavljena delovna organizacija v Kopru. Toda kljub številnim prizadevanjem vseh, zaposleni v tej enoti ne bodo dosegli načrtovanih rezultatov.
Poslovalnica Intereurope v Velenju
Zdravilišče Topolšica
KS Nazarje
Uspehi in nove naloge
Občani in delovni ljudje Gornje Savinjske doline bodo letošnji praznik občine Mozirje proslavili v Nazarjah. Takšna odločitev seveda ni slučajna, saj bodo v tej krajevni skupnosti letos izročili namenu vrsto pomembnih objektov, tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Slavili bodo torej z novimi delovnimi zmagami, ki so sad zavzetega preteklega dela, ob tem pa niso pustili vnemar načrtovanja bodočih nalog. Z njihovo uresničitvijo bi radi v naslednjem srednjeročnem obdobju razrešili še vrsto drugih problemov, ki tarejo prebivalce Nazarij in okolice.
V središču krajevne skupnosti in v sosednjih vaseh bi radi izboljšali preskrbo in povečali izbiro blaga za široko potrošnjo. Prvi korak na tej poti bo nova zelenjavna trgovina, ki jo bodo v kratkem že odprli. Pereče je tudi stanje v gostinstvu zato bi bila izgradnja novih zmogljivosti na tem področju več kot potrebna, žal pa trenutno za to nalogo še nimajo nosilca. Izboljšali bi radi tudi razmere na področju obrti kjer bodo dali prednost storitvenim dejavnostim.
Potrebe so očitne tudi drugod. V naslednjih letih nameravajo dokončno posodobiti vse krajevne ceste na območju krajevne skupnosti ter urediti postajališča za avtobusni promet. Pridobili bi radi tudi večje število telefonskih priključkov in postavili dve javni govorilnici, od katerih prva že čaka na priključitev. Prav tako ni javne razsvetljave v vseh krajih, ali pa je zelopomanjkljiva in tudi to je ena izmed pomembnih nalog v prihodnjih nekaj letih.
Razširiti nameravajo športna igrišča v Nazarjah in Kokarjah in ob tem urediti tudi otroška igrišča. Ob osnovni šoli bi radi pridobili še telovadnico, vendar ta želja še ni prešla usklajevalnega postopka in zanjo tudi ni opredeljenega nosilca.
Enaka ugotovitev velja za razširitev otroškega vrtca in za izgradnjo potrebnih igrišč ob njem. Pomembni nalogi sta še prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah in dograditev kulturnega doma v Kokarjah. Že nekaj časa načrtujejo tudi razširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice,
glede na stanje pa se bodo morali te naloge lotiti čimprej.
Ena izmed najpomembnejših naložb je že v teku. Pričela se je namreč gradnja kanalizacije, ki jo bodo priključili na čistilno napravo v okviru projekta Rečica — Nazarje — Mozirje, za katerega so se odločili na zadnjem referendumu za podaljšanje samoprispevka v občini. V naslednjih letih bodo v redni odvoz smeti in odpadkov vključili še teže dostopne kraje in uredili zelenice v Nazarjah in drugih večjih krajih.
Ob hitrem razvoju krajevne skupnosti in njenega središča bodo
s pomočjo samoupravne stanovanjske skupnosti pospeševali gradnjo prepotrebnih družbenih stanovanj, na podlagi novega prostorskega načrta pa tudi zasebno gradnjo. Pri tem bodo v največji možni meri zavarovali kmetijska zemljišča in bodo gradnje usmerjali na obrobja in v gričevnat svet. Z načrtovanjem novih zazidalnih površin bodo tako ohranili in delno tudi obnovili obstoječe kmetijske in gozdne površine. Nalog je seveda še obilo, vse skupaj pa bodo terjale veliko naporov in zavzetega dela.
J. P.
Industrijsko središče Gornje Savinjske doline se nezadržno širi zato tudi zahtevnih nalog nazarski krajevni skupnosti ne manjka
Načrtovanje v kmetijstvu
PRIDELATI VEC HRANE
Kmetijstvo je v Gornji Savinjski dolini pomembna gospodarska dejavnost, ki pa se doslej iz takšnih ali drugačnih razlogov in vsem naporom navkljub, ni razvijala v skladu z možnostmi in potrebami. Prav zato so kmetijstvu namenili dokajšnjo pozornost pri oblikovanju "družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Mozirje za naslednje srednjeročno obdobje. Osnovna proizvodna usmeritev kmetijstva bo tudi v tem obdobju govedoreja s posebnim poudarkom na prireji mleka, vzreji klavne živine in plemenskih telic.
Glede na naravne pogoje in posebni družbeni interes so izoblikovali še dopolnilne usmeritve. Za dolinske kmetije so to vzreja brojlerjev in jarčk, proizvodnja jajc, prašičereja, pridelovanje vrtnin in krmnih poljščin, za hribovske pa ovčereja, konjereja, pridelovanje ribeza in kmečki turizem. V razvojne programe kmetijstva so dodatno vključili še pospeševanje čebelarst-
va in ribištva, posebno skrb pa so tudi tokrat namenili hribovitemu svetu in obmejnim ter manj razvitim področjem. Hitrejši razvoj kmetijstva na teh strateško pomembnih področjih ima namreč zaradi ohranjanja in krepitve gospodarske aktivnosti še posebej velik družbeni pomen. V celoti vzeto bo obseg kmetijske proizvodnje v naslednjem obdobju naraščal po povprečni letni stopnji 7 odstotkov. Zato so v temeljih plana podrobno opredeljene stopnje rasti tržnih viškov in staleža posameznih vrst živine, ki jim je prehranska osnova doma pridelana krma, vse seveda na temeljito pripravljenih ocenah razvojnih možnosti in pogojev v naslednjem obdobju.
Seveda pa bo uresničitev načrtovanih ciljev terjala veliko dela in naporov, pa tudi pomoči in sodelovanja dejavnikov izven kmetijstva. Predvsem bo treba v organizirano tržno proizvodnjo hrane usmeriti vse zaščitene kmetije, ali dodatno še 230. Za
najmanj petino ho treba povečati pridelek travniške n njivske krme, v nižinskih pre< elih še posebej silaže, koruze, ki mnih žit in stmi-šnih posevkov. Višja bo morala biti kakovost osnovne krme, pa tudi sama tehnologija krmljenja.
Pospešeno bodo nadaljevali s selekcijo govedi in z načrtno reprodukcijo kar je predpogoj za nadaljnje izoljševanje genetskih sposobnosti živali ter s tem za večjo in cenejšo prirejo mleka ter mesa. V te namene bi morali zgraditi ali posodobiti 100 hlevov s 1500 stojišči za govedo, zgraditi vsaj 200 silosov in še toliko naprav za prevetravanje sena. Tudi delitev živinorejske proizvodnje bo morala biti bolj gospodarna. Osamljene višinske kmetije se bodo usmerjale v vzrejo plemenske in klavne živine ter v ovčerejo, kmetije v strnjenih hribovskih naseljih in v ravninskih predelih pa pretežno v prirejo mleka in intenzivno pitanje.
Spodbujali bodo produktivnejše oblike združevanja dela in sredstev med združenimi kmeti. Sem sodijo strojne, pašne, proizvodne in melioracijske skupnosti, saj je od njih močno odvisna storilnost dela v kmetijstvu in ekonomičnost poslovanja. Seveda bodo morali ohraniti sedanje in razvijati nove
oblike spodbujevanja proizvodnje, ki pa morajo biti vezane na že dosežene tržne viške. Podobni pogoji naj bi veljali tudi za ugodnejše pogoje za kreditiranje naložb v zasebnem kmetijstvu.
Pri uresničevanju vseh teh zahtevnih nalog ima pomembno vlogo kmetijska pospeševalna služba, ki pa ima poleg tega še pomembno družbeno funkcijo pri usmerjanju proizvodnih odnosov na vasi, izobraževanju, pri dehi z aktivi mladih zadružnikov in kmečkih žena ter podobno. Zaradi preobilice nalog bi jo morali kadrovsko in strokovno okrepiti, preko skupnosti za pospeševanje kmetijstva pa bo treba zagotoviti več solidarnostnih sredstev za njeno delo in s tem za vse pomembnejše pospeševalne akcije.
Precej nalog čaka tudi družbeni del kmetijstva v Gornji Savinjski dolini. Predvsem bodo morali pospešiti proizvodnjo hmelja, izboljšati tehnologijo in obnoviti 36 hektarov starejših nasadov z novimi sortami. Za odkup 10 hektarov zemlje, osušitev 5 in obnovo 36 hektarov nasadov bodo namenili dobrih 12 milijonov dinarjev. Nalog je seveda še več, njihove uresničitve pa ne bi smeh prepustiti slučaju.
J. P.
Bolje kot ob četrtletju
Ob ocenjevanju poslovanja v mozirski občini ugotavljajo, da so polletni rezultati razmeroma ugodni. To velja še zlasti ob primerjavi s tromesečni mi rezultati in ob podatkih, da niso dokončali nobene od pomembnih naložb in, da se tudi cene niso bistveno povečale. Družbeni proizvod je v prvih šestih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasel za 34 odstotkov, dohodek za 35 in čisti dohodek za 30. Po prvih treh mesecih so z izgubo poslovale tri temeljne organizacije združenega dela, ob polletju pa se ta pojavlja le še v tovarni ivernih plošč. Ob tem velja poudarili pričakovanje, da bodo s pričetkom dela v novi tovarni za oplemenitenje in predelavo iveric to' izgubo do konca leta že odpravili
Izvoz je bil v tem obdobju za 18,6 odstotkov višji od uvoza, kar je pravzaprav zelo ugoden pokazatelj, le sestava izvoza je še vedno zaskrbljujoča. Dokajšen delež namreč odpade na izvoz žaganega lesa, ki je letos kar za trikrat večji kot v primerjalnem obdobju. Na tem področju so bili zelo uspešni v temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati, saj so izvoz povečali za 34 odstotkov, slabše pa so se odrezali v Smreki in Elkroju saj niso dosegli niti lanskoletnega polletnega povprečja.
Se ena ugotovitev ni najbolj razveseljiva- Tudi po šestih mesecih velja dejstvo, da se v gospodarstvu mozirske občine ne obnašajo v skladu z resolucijskimi načeli tn družbenim dogovorom. Bruto osebni dohodki namreč zaostajajo za rastjo dohodka te za 8 odstotkov in za rastjo
čistega dohodka za 4. Stanje pa se je v primerjavi s prvim četrtletjem le izboljšalo, saj bruto osebne dohodke prekoračujejo le tri temeljne organizacije.
Celotni prihodek v gospodarstvu mozirske občine je letos večji za 39 odstotkov in s tem je letni načrt dosežen s 47,1 odstotka. Porabljena sredstva so naraščala nekoliko hitreje od prihodka in tako se je ekonomičnost poslovanja zmanjšala za en odstotek. Dohodka so organizacije združenega dela ustvarile za 35 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dohodek pa je porasel za 30 odstotkov. Za bruto osebne dohodke so namenili za 25 odstotkov več sredstev, za skupno porabo 19 in za razširitev materialne osnove dela 63 odstotkov več kot lani. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da obveznosti naraščajo znatno hitreje kot terjatve. Terjatve so porasle te za 9, obveznosti pa kar za 77 odstotkov.
Število zaposlenih se je povečalo za 4 odstotke, pomembno pa je, da je rast zaposlenih v negospodarstvu ob polletju izravnala z rastjo v gospodarstvu. Poprečni mesečni osebni dohodek v gospodarstvu mozirske občine je 7.1% dinarjev. V primerjavi z lanskim letom se je povečal za 18,4 odstotke, glede na porast življenjskih stroškov pa za njimi zaostaja za dobrih 7 odstotkov. Močno so porasla tudi vlaganja, ki ob polletju dosegajo vrednost 134 milijonov dinarjev, porast pa gre na račun pospešenih vlaganj pri zaključnih delih na nekaterih pomembnih naložbah, ki jih bodo namenu izročili v letošnjem prazniku občine Mozirje.
J. P.
Še doslednejše za
Podeljevanje odlikovanj
Nedorečeno delo komisij
Ohranjanj« in krepitev gospodarske aktivnosti strateško pomembnega
prostora je ena temeljnih nalog bodočega razvoja kmetijstva v Gornji Savinjski dolini
Odličja za delo in dejanja, ki zaslužijo posebno priznanje in odliko, imajo v naši družbi visok družbeno-politični in etični pomen. Prav zavoljo tega je naloga vseh družbe-no-političnih dejavnikov, da ugled institucije odlikovanj še naprej nenehno varujejo in krepijo. Predlaganje in podeljevanje odlikovanj je težavno. zahtevno in odgovorno delo. še posebej, če se komisije za odlikovanja pri občinskih skupščinah srečujejo z vrsto dodatnih problemov. S temi seje v minulem obdobju otepala tudi komisija v mozirski občini.
Predvsem je na dlani dejstvo. da je dejavnost na tem področju v Gornji Savinjski dolini leta 1978 in v začetku-
lanskega skoraj zamrla. Glede na to je komisija lani sprožila akcijo in z njoyuspe!a poživiti dejavnost v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, vendar le v nekaterih. Tako je v lanskem letu obravnavala 30 predlogov, ki so jih poslale organizacije združenega dela in družbe-no-politične organizacije na ravni občine, iz krajevnih skupnosti in društev pa je prišlo vsega 7 predlogov. Komisija meni. da je vzrok za takšno stanje nezadostno poznavanje tega področja in pomanjkanje strokovnih pripomočkov. poleg tega pa ima ta dejavnost vse preveč značaj enkratnosti. Komisije za odlikovanje v združenem delu in v krajevnih skupnostih bodo morale v sodelovanju z druž-
beno-političnimi organizacijami stalno in nenehno spremljati delo prizadevnih delavcev in občanov in pravočasno ukrepati.
Komisija pri skupščini občine Mozirje seje ob tem srečevala šez nekaterimi drugimi težavami Predvsem velja, da so predlogi za odlikovanja nepopolno sestavljeni, obrazložitve so skromne in vsebinsko pomanjkljive, saj bolj opisujejo sredino v katerih predlaganec živi in dela. Tudi stopnje odlikovanj niso primerno uporabljene, večkrat pa predlagatelji odločitev prepustijo kar komisiji. Dopolnjevanje pomanjkljivih predlogov traja predolgo, kar postopek znatno podaljšuje. V elik problem je tudi v dej-
stvu. da komisija prejme predloge tik pred pomembnejšimi datumi, ko naj bi bila odlikovanja že podeljena.
Jasno je. da vsi ti problemi niso nerazrešljivi, le komisije v združenem delu in v krajevnih skupnostih se bodo morale dela lotiti bolj resno in ga opravljali manj kampanjsko. Le tako se bodo v Gornji Savinjski dolini izognili doslej vse prepogostim primerom, ko so zasluženi delavci in občani ostajali brez ustreznih priznanj za svoje nesebično delo. Odlikovanja bi namreč, zagotovo še popestrila njihovo delo in spodbudila dejavnost pri njih samih, pa tudi koristnega vpliva na sodelavce tn sokrajane ne bi smeli zanemaijati.
J . P.
Nogomet - II. ZNL
Tudi točka uspeh
Po treh kolih so velenjski nogometaši osvojili polovico možnih točk. Doma so v prvem ' kolu premagali Jedinstvo iz Br-čkega (1:0), nato v drugem kolu v Bugojnem proti Iskri izgubili z 2:0, v nedeljo pa so se morali na igrišču ob jezeru za zadovoljiti s točko proti lanskemu prvoligašu Čeliku. Srečanje se je končalo brez zadetkov. Točka pa je tudi najbolj pravičen odraz moči na igrišču.
Srečanje je bilo za obe moštvi zelo zahtevno, saj je bilo igrišče zaradi dežja precej razmočeno in zato spolzko. Tako sta v prvem delu obe moštvi igrali zelo previdno, morda so domači igralci le nekoliko preVeč spoštovali na-
sprotnika, ki pa v prvih dveh kolih letošnjega prvenstva še ni opravičil vlogo enega izmed prvih favoritov za osvojitev prvenstva. Tako smo v prvem delu videli le po dve malo bolj nevarni priložnosti na vsaki strani.
V nadaljevanju so domači igralci le zaigrali veliko bolj napadalno in ko je sredi drugega polčasa v igro vstopil Miljkovič namesto Dubovi-ne, se je pred nasprotnikovim golom zvrstilo več nevarnejših akcij. Najlepšo je imel prav Miljkovič šest minut pred koncem srečanja, ko je streljal s približno desetih metrov, vendar se je na njegovo nesrečo žoga od enega izmed obrambnih igralcev Čelika odbila
v kot. Gostje pa so bili najbližje zadetku v 79. minuti. Njegov igralec za zvezo Radulovič je streljal v levi spodnji kot domačih vrat, vendar je Purač, ki je tudi tokrat zelo dobro branil, odlično ubranil ta nevarni udarec.
Po srečanju sta bila oba trenerja zadovoljna z rezultatom ii) z igro, saj sta dejala, da so igralci v takšnih pogojih, prikazali nadpopre-čen nogomet. Za Rudar so ierali: Purač, Džurič, Čelič, Džurovič, Raukovič, Hohnjec, Dubovina (Miljkovič), Kikič, Trninič, Ru-smir, Kolenc . V nedeljo v četrtem kolu gostujejo Velenjčani v Zrenjaninu, kjer se bodo srečali s Proleterjem.	^_svj
Srečanje je bilo zelo borbeno
$e vedno denarne težave
Bodo dobile pokrovitelja?
Prihodnjo soboto, 6. septembra se bodo začeli boji za prvenstvene točke tudi v''drugi zvezni rokometni ligi-sever, kjer nastopajo velenjske rokometašice. Velenjska dekleta so se lani ponovno uvrstile v ligaško tekmovanje in na koncu osvojile zelo dobro peto mesto, čeprav je bila na začetku bojazen, da se bodo borile za obstanek. Tako dobro uvrstitev so dosegle z marljivim in discipliniranim delom na treningih, kijih je vodil trener Franc Ramskugler iz Celja. Ob tem je treba reči, da so jedro ekipe sestavljale igralke, ki so zrastle v Velenju, kajti v ženskem rokometnem klubu vseskozi načrtno skrbijo za vzgojo svojega kadra. Ker pa je bila ekipa na začetku prvenstva še neizkušena, so v svoje vrste pritegnili tudi tri prekaljene igralke sestri Golič in Omerovičevo, ki so se hitro vživele v novo okolje. Za dosedanje uspehe pa so gotovo zelo zaslužni člani uprave, saj so rokometaši-cam z veliko napori zagotovili nemoteno delo. Zlasti so ogromno svojega časa porabili za zbiranje denarja, ker financiranje ženskega rokometa še ni urejeno. Prvenstvo je pred vrati, zato smo k pogovoru pritegnili predsednika kluba Vikija Pistotnika.
»Za novo rokometno prvenstvo so se dekleta začela pripravljati 28. julija. Najprej so vadile doma, potem pa so odšle na petdnevne priprave na Ljubno. Odigrale so tudi več prijateljskih tekem.
med njimi z nasprotnicami iz prve zvezne lige, in to z Vesno iz So-mborja (17:17), Lokomotivo iz Zagreba (22:21), na turnirju v Mariboru pa so izgubile s Pod-ravko, ki je sedaj prvoligaš, samo s tremi goli razlike. Ti ugodni rezultati niso posledica le dobrega dela v sedanjem pripravljalnem obdobju, ampak je pomembno, daje ekipa ostala v enaki zasedbi. Pozna pa se tudi, daje bogatejša za leto izkušenj v drugi ligi.« V igralskemu kadru ni sprememb, drugače pa je v strokovnem vodstvu ekipe?
»Dve leti je naše rokometašice treniral Franc Ramskugler iz Celja. Z njegovim delom smo bili zelo zadovoljni in želeli smo, da bi ostal še tretjo sezono. Vendar se nismo mogli dogovoriti, zato je treniranje prve ekipe prevzel domači trener Adi Hudarin pod strokovnim vodstvom Antona Bašiča iz Ljubljane, ki bo prišel veijetno v Velenje. Želimo, da bi strokovno delo zastavili dolgoročno tako, da bi se v naslednjih petih letih prehranjevali iz lastnih rezerv.«
Kako bo sestavljena ekipa za novo prvenstvo?
»V ekipi letos ni nobenih sprememb. Od drugod nismo dobili nobene igralke, smo pa v delo prve ekipe vključili nekaj igralk, ki so v preteklem letu nastopale za mladinsko ekipo. Imamo veliko skupino mladink, ki bodo igrale v drugi slovenski in mladinski ligi.
»'91*'
Zmaga v gosteh
Prekteklo nedeljo so pričeli s tekmovanjem tudi nogometaši v slovenski ligi. Enajsterica šmartnega je v prvem kolu gostovala pri nekdanjem drugoligašu trboveljskem Rudarju in zmagala z 2 : 0. Smarčani so srečanje dobili predvsem zaradi boljše igre v obrambi, znali pa so izkoristiti tudi priložnosti za zadetek. Nogometaši Šmartnega bodo v drugem kolu nastopili proti ekipi Triglava, prvič pa se bodo predstavili tudi domačemu občinstvu. Za Šmartno so igrali: P. Podgoršek, Aljaž, Baje, Omladič, Podvratnik, Zalig, Kodre (Frangeš), A. Podgoršek, Nurspahič, Frangeš, Kopušar.
Invalidski šport
Velenjčani najuspešnejši
Sekcija za rekreacijo in šport pri velenjskem društvu invalidov je preteklo soboto organizirala republiško tekmovanje invalidov v ribolovu. Prvenstva se je udeležilo 8 ekip s 54 tekmovalci. Največ uspeha so imeli predstavniki društva invalidov iz Velenja, saj je prva ekipa osvojila najvišji naslov, druga ekipa pa je bila tretja. V skupini A je imel največ uspeha Šalamun (Ljutomer) pred Travner-jem (Žalec), tretji pa je bil Ambruž (M. Sobota). V skupini B je zmagal B. Šmigoc (Ptuj), drugi je bil Stajn-ko (Ljutomer), tretji pa Koželjnik (Velenje). Najboljši so bili velenjski predstavniki v skupini C, v kateri je zmagal Brezovnik (Velenje) pred Šebenikom (Ljubljana) in Ževar-tom (Velenje).
E. C.
Lani smo ustanovili tudi pionirko rokometno šolo, ki jo je vodila igralka Dobrila Golič. Selekcija teh pionirk bo igrala letos v mladinski ekipi v slovenski ligi. S selekcijskfm delom na šolah bomo nadaljevali in že septembra ustanovili drugo pionirsko šolo. Vanjo bomo, v vključili približno sto pionirk.«
In koliko je sedaj vseh igralk?
»Z upoštevanjem prve, druge, mladinske ekipe ter pionirske šole, jih je okrog 140 do 150. Čepa prištejemo še sto pionirk, ki jih bomo vključili v novo pionirsko šolo jeseni, potem bomo imeli kar 250 igralk.«
Kaj si lahko obetamo od novega prvenstva?
»Trudili se bomo, da bi osvojili enako ali še boljšo uvrstitev kot v prvi sezoni. To je odvisno od marsičesa, predvsem pa od tega, če nam ne po treba prenehati tekmovati zaradi denarne stiske.« Kje je rešitev?
»V tem, da bi eden izmed kolektivov v dolini prevzel pokroviteljstvo nad klubom, mi pa bi nosili njegovo ime. Tako rešujejo svojo denarno zagato v glavnem vsi drugi klubi v drugi zvezni ligi pa tudi v slovenski ligi. Za zgled naj navedem Krko, Alples idr.. To bi bila ena rešitev, druga pa bi bila v tem, da bi začeli čimprej uresničevati v občini nov koncept prednostnih športov in v zvezi s tem tudi financiranja.«
Stane Vovk
JUTRI Z LABINOM
Rokometašice Velenje bodo v prvem kolu igrale doma. Jutri zvečer se bodo v Rdeči dvorani sestala z ekipo Rudarja iz Labina.
Atletika
državna
prvakinja
Rokometašice Velenja — stojijo: Tatjana Jan, Albina Bovha, Slavica Golič, Podbregar, Munira Omerovit, Jožica Kotnik, Damjana Rednak, Adi Hudarin -Spoljar, Irena Zemljak, Mirica Kmetič, Milena Džorževič, Dobrila Golič, Darinka
Terbulj, Nataša epijo: Ivica
Jana Pečovnik
Mlada velenjska atletinja Jana Pečovnik nadaljuje s serijo odličnih dosežkov v letošnji sezoni.
Po osvojitvi republiških naslovov v teku čez ovire in peteroboju, zmagi v skoku v višino na »Parizanski olimpiadi« v Foči, in petim mestom na balkanskih mladinskih igrah v Solunu, je sedaj dodala še zmago na državnem mladinskem prvenstvu v peteroboju.
Na tekmovanju, ki je bilo 30. avgusta v Splitu, je zbrala 3278 točk, ki soji zadoščale za zmago in s tem osvojitev najvišjega naslova. Drugo uvrščena Vesna Miiršič(Mari bor) ie nabrala 3206 točk, Ankica Sumaher (Zrenjanin) pa je bila tretja z 2997 točkami.
B. Š.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun je pred dnevi sprejel Jožeta Angela, ki se je julija udeležil olimpiade — invalidov športnikov na Nizozemskem in nadvse dostojno zastopal barve jugoslovanske reprezentance. Največji uspeh je dosegel v teku na 1500 m, kjer je osvojil četrto mesto; tako mu je le za las ušla bronasta medalja. Ob tej priložnosti se je za Jože Angelo skupaj s predstavnikom društva Edom Centrihom zahvalil vsem, še zlasti pa TGO Gorenje, kjer je zaposlen in občinski zvezi za telesno kulturo, ki so mu vsestransko pomagali ter omogočili, da se je lahko udeležil tega tekmovanja. Med sprejemom so spregovorili o pomenu dejavnosti velenjskega društva invalidov, ki ima danes že nekaj več kot 1700 članov, od tega se jih približno 120 že ukvarja s športno rekreativno dejavnostjo, 65 jih je aktivnih tekmovalcev, 20 pa takšnih, ki se lahko pohvalijo z visokimi državnimi in republiškimi uvrstitvami. Pri tem so poudarili, da bo moralo biti društvo v prihodnje deležno še večje pozornosti in podpore kot doslej.
(sv)
Šmartno ob Paki
Vesele vaške igre
Med delavna društva v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki sodi tudi taborniški odred Hudi potok. Člani odreda so zadnje dni preteklega tedna pripravili skupaj z društvom prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki dnevno taborjenje v Slatinah, to nedeljo pa so bili organizatorji nadvse zanimivih in uspelih veselih vaških iger.
Taborniški odred Hudi potok je bil ustanovljen leta 1950 in je eden od štirih odredov v Sloveniji, ki so pričeli s to dejavnostjo. Je pa tudi soustanovitelj taborniške zveze Slovenije.
Med Smarčani pridobiva tabor-ništvo vedno več privržencev. Število članstva se iz leta v leto povečuje. Sedaj jih je 2e nad 150. Prihodnje leto, bo slavil taborniški odred Hudi potok 30. letnico delovanja. Na ta jubilej se pripravljajo že sedaj nadvse skrbno, saj ga Zdijo proslaviti z kar najbolj-
šimi delovnimi uspehi. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat kulturni program, v katerem bodo krajane šmartnega ob Paki seznanili z dejavnostmi, ki jih razvijajo.
Vesele vaške igre so v nedeljo privabile v ta kraj mnogo obiskovalcev. Pobudnik za organizacijo veselih vaških iger, ki so bile letos prvič, je bil ožji odbor šmarškega taborniškega odreda. Tekmovanje, v katerem je nastopilo šest ekip, in sicer Gorenje, Šmartno, Gav-ce—Veliki vrh, Paška vas, Rečica in ekipa tabornikov, je bilo razburljivo in privlačno. Tekmovalci so morali skozi neštete ovire, pri izvrševanju nalog pa so morali biti tudi precej spretni Ob koncu je imela največ uspeha ekipa Rečice, ki je zbrala 20 točk, drugi so bili tekmovalci Gavce—Veliki vrh z 19. točkami, tretja pa je bila ekipa šmartnega, ki je zbrala 17 točk.
Na prireditvi, ki je privabila mnogo obiskovalcev, so morali biti tekmovalci dokaj hitri, spretni in vešči'
Hitra hoja
Rokomet
Spet odličen
nastop Makovška
V Vrginmostu na Hrvatskem je bilo preteklo soboto državno prvenstvo za člane v hitri hoji na 20 kilometrov in v maratonu. Bogdan Makovšek, nadarjeni mladinec velenjskega atletskega kluba, se je tudi s tega prvenstva vrnil zelo vesel, saj je znova osvojil drugo mesto. Boljši od njega je bil podobno kot lani le državni prvak Vinko Galušič iz Slobode s časom 1138.36,3, Makovšek pa je 20 km dolgo pot prehodil v času 1 : 43,11.
„Med tekmovanjem je bilo zelo soparno, zato sem drugega mesta v državi še toliko bolj vesel," je povedal ves zadovoljen v ponedeljek, ko je že spet marljivo treniral.
Tekmovanja v hitri hoji se je udeležil še Lemeš, vendar je bil diskvalificiran, v maratonu pa je nastopil Šarnu, vendar je približno po 21 km odstopil.
Lepa igra
Preteklo soboto se je začelo tudi rokometno prvenstvo v slovenski rokometni ligi. Igralci Šoštanja so v prvem kolu na domačem igrišču razveselili svoje navijače, saj so po lepi igri premagali ekipo trboveljskega Rudarja z rezultatom 33:26 (15:14).
Prvi so povedli gostje (0:2), to pa je bilo tudi edino njihovo vodstvo. Ves prvi polčas je bila igra zelo izenačena, v nadaljevanju pa so igralci Šoštanja zaigrali hitreje in gostje niso mogli več tako uspešno kot v prvem delu ustavljati hitrih domačih napadalcev. Zmaga s sedmimi zadetki razlike je tako povsem zaslužena.
Za Šoštanj so igrali: Vajdl, Skornšek 3, Cvejič, Cuček 8, Blagotinšek, Potušek 6, Jambrovič 1, Robi Lesjak 1, Svatnik 4, Rudi Lesjak 7, Javornik 3, Slatinšek.
Pri gostih sta bila najbolj uspešna Kos z osmimi zadetki in Ramšak s sedmimi.
(sv)
Nogomet
Srečanje aktivistov OF
številka 34 (546) — 5. septembra 1980
To so bili težki časi
Peto srečanje aktivistov OF šaleško mislinjskegaokrožja bo povezano z odkritjem spominske plošče Stanetu licu Krištofu. Na mestu, kjer je padel, so te dni postavili spomenik
Pri Anclinovih v Lokovici je te dni zelo živahno. Veliko je še potrebno postoriti, saj tako gospodar Franc kot gospodinja Angela, želita, da bi bilo prihodnjo nedeljo, ko bo pri njih srečanje aktivistov osvobodilne fronte šaleško-mislinskega okrožja, vse v najlepšem redu. Hitijo s pospravljanjem poljskih pridelkov, urejajo okolico domačije-
Kmetija Anclinovih je majhna, saj ima le nekaj manj kot štiri hektare, od tega pa je le hektar in pol obdelovalne zemlje. To paje seveda premalo, da bi se na njej lahko preživljala šestčlanska družina. Zaradi tega je gospodar Franc Anc-lin delal v rudniku, od leta
1973 pa je v pokoju. »Ker nismo odvisni samo od tistega. kar pridelamo doma. kar gre. Sedaj sploh, ko so vsi otroci že zaposleni, vendar vsi prav radi poprimejo za delo tudi doma.« je pripovedoval gospodar Franc. Na kmetiji pridelajo sadje in zelenjavo za lastno uporabo, imajo pa še eno ali dve kravi, odvisno od količine krme. ki jo pridelajo posamezno leto. Gospodarjevo veliko veselje so čebele. Zelo rad se ukvarja z njimi, pridela pa toliko medu. da ga tudi prodaja.« Veste, saj to se ne izplača. Moral bi imeti mnogo več panjev, da bi bilo čebeljarje-nje donosno. Imam pa jih le trideset. Veliko časa terjajo čebele zase. veliko dela je z
njimi in resnično je lahko čebelar le tisti, ki mu je to v veliko veselje. Meni je! Z medom, ki ga prodam, krijem samo stroške, ki jih imam s čebelami. Svojega dela pa čebelar nima nikoli plačanega.« je zatrdil Franc.
Kmetija Anclinovih leži na hribčku nad Lokovico in Podkrajem. obrobljena pa je z gozdovi. Zaradi takšne lege so se tukaj v času narodnoosvobodilne vojne pogosto zadrževale partizanske enote. O tem je pripovedovala gospodinja Angela Anclin, ki je rojena na tej kmetiji in je tudi v tistih težkih časih živela tukaj. »V času narodnoosvobodilne vojne nismo bili nikoli sami. tu so se pogosto zadrževale partizanske, pa tudi sovražne enote. Imeli so čudovit razgled naokoli, če pa se je bilo potrebno umakniti. to ni bilo težko, saj ležijo gozdovi v neposredni bližini. Prvega partizana sem srečala v gozdu, ko sem se vračala iz Šentjanža že sredi leta 1941, kasneje pa jih je bilo vedno več. Prihajale so manjše skupine. kasneje pa tudi brigade. Spominjam se. da sta se pri nas zadrževali Tomšičeva in Bračičeva brigada. Z mamo sva imeli takrat vedno veliko dela. saj je bilo potrebno pripraviti najnujnejše za lačne in izmučene borce, ki so morali biti vsak trenutek pripravljeni za umik, saj nikoli niso vedeli, kdaj jih bo presenetil sovražnik. Nikoli niso brezskrbno zatisnili očesa.« je pripovedovala Angela. Med pripovedjo paje večkrat ponovila, da so bili to strašni časi. Takrat na tej kmetiji ni bilo lepo. Nikoli ni šla
Franc Anclin
breskrbno niti iz hiše v hlev, saj so pogosto švigali streli okoli njihove domačije.
Angela se spominja tudi dne. ko je v neposredni bližini njihove domačije pa-
del sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Slovenije in okrožnega odbora osvobodilne fronte Stane Ilc-Krištof. Takole je pripovedovala: »Bil je to strašen dan. Nismo upali iz hiše, saj so švigali streli okoli domačije kot bi deževalo. Nismo videli niti partizanov, niti Nemcev, bili so v gozdovih okoli domačije. Trajalo je ves dan, nato pa se je streljanje oddaljilo in pomirilo. Takoj za tem pa smo zvedeli, da je padel Krištof v neposredni bližini naše hiše, ob potoku na obronku gozda. Domačini so ga zakopali. Dokler ga niso pred nekaj leti prekopali, smo skrbeli za njegov skromni grob.«
V neposredni bližini kmetije Anclin bodo prihodnjo nedeljo odkrili spominsko plo-
f \
Angela Anclin
ščo padlemu Stanetu Dcu-Kri-štofu. Spominska plošča bo spominjala tudi na težke boje v teh hribih.
M. Zakošek
r
Marija Ulrih
»Takrat so zorele češnje...
ff
» ... 15. julija 1944 je v Lokovici padel sekretar okrožnega odbora OF Stane Ilc-Krištof. 15. in 16. julija, leta 1944, ko so Nemci pod vodstvom standar-tenfiihrerja VVolfa hajkali na območju Lokovice in Št. Andraža, so pri Cevzarju v Lokovici naleteli na skupino aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja. Pri umiku pred Nemčije bil hudo ranjen sekretar Krištof. Ranjenega Krištofa so Nemci ubili — ustrelil ga je poveljnik orožniške postaje Sraslovče ...« (Iz knjige Milana Ževarta in Staneta Terčaka Od vstaje do zmage)
Od takrat je minilo 36. let. V spomin na ta dogodek bo v nedeljo v Lokovici V. srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja. Med srečanjem bodo odkrili tudi spominsko obeležje na kraju, kjer je padel Stane Ilc-Krištof.
36 let je dolga doba. Vendar ne toliko, da ne bi bili spomini na ta žalosten dogodek še vedno živi. Marija Ulrih iz Pesja je bila tistega poletnega, vojnega dne skupaj s Krištofom, ko je padel pod streli sovražnikovih krogel.
»So stvari, ki jih imam danes še vednoživo v spominu, spomin na nekatere paje že tudi zbledel. Toda tega žalostnega dogodka se bom vedno spominjala.« Tako je začela pripovedovati pred tednom dni, ko smo jo obiskali na njenem domu v Pesju v ulici, ki se imenuje po njenem svaku revolucionarju Janku Ul-rihu.
»S Krištofom sem se spoznala dan pred njegovo smrtjo. Na predvečer. Takrat je bil sestanek aktivistov pri kmetu Simonu v Tajni. Bila sem članica okrajne-
Marija Uriih
ga odbora OF Šoštanja. Krištof je bil zelo preprost človek in že na prvi pogled je na človeka napravil zelo dober vtis.«
Iz Tajne so naslednje jutro odšli v Lokovico h kmetu Ra-botniku. Bilo jih je več, med njimi Atena (Ela Ulrih). Krištof in njegov spremljevalec Čaki.
Sinjo (Jože Jezernik). drugih imen pa se ni več spomnila.
»Bilo je zelo prijetno, posebno je bil razpoložen tovariš Krištof, to je bil čas, ko so zorele češnje,« je z malo bolj veselim glasom povedala Marija. Po njenih besedah je bilo v Lokovici zelo razgibano aktivistično delo, zlasti prizadevna je
bila mladinska organizacija, v mnogih krajih so organizirali razne mitinge.
Zgodaj popoldne pa je prišla mladinka — aktivistka iz smeri Šmartnega ob Paki in jim povedala, da od tam prihajajo Nemci.
»Takoj smo odšli iz hiše in se povzpeli nekoliko više nad hišo in kmalu zagledali kolono Nemcev. Ko smo videli, da so resnično krenili proti vrhu Lokovice. smo se umaknili v smeri proti Andražu, proti kmetu Cevzarju in naprej pod Cevzarjevo domačijo v gozd. Tam smo obstali in čakali, kaj se bo zgodilo. V zraku je visela neka grozna tišina, nobenega glasu ni bilo slišati, tudi gozd je bil kot onemel. Vsi smo bili zelo vznemirjeni. To mučno tišino je prekinil Sinjo. Zdi se mi, daje dejal: »Vse skupaj je sumljivo!« Nato so tovariši odšli vsak na svojo stran poizvedovat, kaj se dogaja. Levo od nas je bila neka kmetija in proti njej je odšel Sinjo. S Krištofom sva čepela ob gozdni cesti. Sinjo seje kmalu vrnil nazaj in ko je šel mimo naju dol proti grapi, da bi prišel na drugo stran v bližino Cevzarjeve hiše, je mimogrede zamrmral: .Nič posebnega', ali tako nekako. Tudi midva sva gledala na cesto pod Cevzarjevo domačijo. Nenadoma je za nami zagrmelo. _
Krištof je kriknil od bolečine in omahnil proti meni. Nisem ga mogla obdržati in oba skupaj sva zdrsela proti grapi. Krištof je obležal negibno. Takoj za temi streli je zagrmelo tudi pod Ce-vzarjem. ker so prišli Nemci tudi iz te strani, vendar zanje nismo vedeli. Kaže. daje bila Lokovica
vsa obkoljena. Ko sem pogledala proti Krištofu, se mi je zdelo, daje mrtev. Ozrla sem se naokrog in videla Čakija. ki je bežal v graben na drugo stran. Nekaj mijezaklical. Kotdamije dejal, naj bežim. Zelo hudo mije bilo. ko sem videla kako nemočen leži ob meni Krištof. Kako naj mu pomagam? Če bi ga tudi hotela nesti vstran, ga ne bi mogla, saj je okrog in okrog pokalo. Ko je pokanje nekoliko potihnilo, sem si dejala, da me žive ne smejo prijeti. Zbežala sem in zdelo se mije, da mi vsak las stoji pokonci in da vsa gorim.
Nemci so streljali in zagnala sem se v največje grmovje. Takrat so začeli streljati naravnost proti meni, ker je«eašumelo grmovje, v katerega sem skočila in Nemci so to slišali. Videti pa me niso mogli več. Znočilo se je že in sovražnik je zato verjetno opustil iskanje, jaz pa sem vedela, da moram še bolj v gozd. Ko sem bežala na vso moč, sem se menda zapletla v neko korenino, padla in z glavo udarila v nekaj trdega.
Izgubila sem zavest. Zbudila sem se šele naslednji dan. Bilo je okrog druge ure, ko sem prišla do ljudi. Povedali so mi, da je Krištof padel, in da so Nemci govorili, da je bandit mrtev, banditka pa je ušla. Zvedela sem, daje bil Krištof še živ. ko so prišli Nemci do njega, vendar ga je neki orožnik ustrelil. Pokopali so ga tam. kjer je padel.
Smrt Krištofa, tega predane- * ga tovariša je bila za nas velika, velika izguba.«
Nekaj dni za tem seje Marija spet srečala z Nemci. Zapustila
je skrivališče in se napotila proti Mravljakovi hiši. Tudi ta hiša, kot druge na tem območju, je bila predana njihovemu gibanju. Ko se je približala hiši, je najprej zagledala staro Mra-vljakovo mater, kako sklepa roke in ji kliče naj beži. Prišla je na dvorišče, kjer je bil velik kup okleščkov. medtem pa so izza vogala gospodarskega poslopja prišli tudi Nemci. Marija je počepnila in se naredila kot da zlaga okleščke. Nemci so se ji približali in jo vprašali za pot proti Podkraju. odkrili pa niso, kdo je.
To so bili težki trenutki, dnevi v Marijinem življenju in takrat si je dejala, da če bo ostala živa, ne bo nikoli več šla skozi njena usta nemška beseda. Tisti dan po srečanju z Nemci pri Mravlja-kovih je proti večeru zaslišala v bližini hiše znan glas Trezike, Lokovičanke. kije že bila parti-zanka. ko je zaklicala domačemu sinu: »Lovrek, si kaj videl našo Marijo?« Marija je stekla na vso moč. vsa srečna, daje bila spet med svojimi, daje spet dobila vezo.
Kot aktivistka je Marija Ulrih delala od leta 1941. sredi leta 1944 pa je skupaj z možem in sinom odšla v partizane.
Stane Vovk
J
V neposredni bližini domačije Anclin je padel Stane lic Krištof
Kmečki praznik v Plešivcu
Obetajoča nova zasnova
Dobra domača glasba je dajala koscem še več moči
Obudili stare običaje
Prejšnjo nedeljo so v krajevni skupnosti Plešivec po maratonskih dogovorih za in proti priredili 111. kmečki praznik. Slabo vreme v jutranjih urah je namreč povzročilo precej zmešnjave, obiskovalci pa so se v Plešivcu zbirali kljub objavam po radiu.
da prireditve ne bo in se naj kmečkih običajev željni gledalci zberejo prihodnjo nedeljo. Prireditev je bila!, pa čeprav so po radiu, (očitno se nihče ni spomnil, da je potrebno preklicati prvotno obvestilo), do poznih popoldanskih ur vztrajno pona-
Zi marsikoga je bil prevelik zalogaj z
namazan kos kraha
vljali, da je kmečki praznik prestavljen na naslednjo nedeljo. Medtem pa so se na Plešivcu na domačiji Lipnikar tisti, ki takšnim objavam nič ne zaupajo in se raje o vsem sami prepričajo in tisti, ki radio bolj poredko poslušajo. veselo vrteli ob narodni glasbi ansambla Planika.
In kako je pravzaprav potekal letošnji kmečki praznik v Plešivcu? Predsednik turističnega društva Velenje Gustl Tanjšek je najprej spregovoril o zgodovinskem pomenu kraja, o turizmu na tem področju in možnostih, ki se odpirajo v prihodnje. Podelili so tudi plakete in priznanja za skladnost, urejenost in zasaditev z rožami domov v vaških krajevnih skupnostih. Zlate vrtnice letos niso podelili, srebrno vrtnico je prejela družina Krainc iz Laz, bronasto pa družina Ževart iz Plešivca.
Podelili so tudi prehodni pokal za najlepše urejen kraj v občini. To priznanje je letos dobila krajevna skupnost Plešivec. Prisotnim je spregovoril tudi pred-
sednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese, ki se je tudi udeležil tega praznovanja. V svojem govoru je omenil velik pomen ohranjevanja kmečkih običajev in razvoja turizma za celotno Slovenijo. Po tem uradnem delu pa se je pričelo tekmovanje v posameznih disciplinah in prikaz raznih kmečkih opravil.
Najprej so se pomerli kosci in grabljice. nato pa so svoje znanje pokazali še tekmovalci v cepljenju drv. Med kosci je po izenačenem boju skoraj do zadnjih zamahov kose zmagal Martin Lenko iz Belih Vod. pred Ludvikom Krenkerjem iz Plešivca in Hermanom Veternikom iz Plešivca. Nad pokošeno travo so se nato »spravile« grabljice. Šlo je po bregu gor in dol, pa sem in tja, da so bili gledalci skorajda resneje ogroženi kot prej, ko so po zraku švigale kose.
Na koncu je zmagala Štefka Ločan iz Topolšice, druga je bila Silva Veternik iz Zavodenj in tretja Milica Pušnik iz Cirkovc. Pri cepljenju drv pa je zmagala
Dedki še vedo, kako se 2ge oglje, mladim pa je to neznana stvar
Kosci so tako hiteli, da so navkreber skoraj ostali brez sape
Mozirski kmečki dan
sežen travnik in redi so se množile kol za stavo. Pod spretnimi rokami grabljic so kasneje še hitreje izginjale. Priznanja in nagrade za dobre in pridne delavce ter graja in tudi kazen za bolj počasne in manj spretne so seveda sestavni del prireditve, nekdanjega načina dela pravzaprav. Delo je bilo kaj hitro opravljeno in tudi prava domača malica je vzbudila veliko zanimanja in še več skomin najbrž. Tudi prava kmečka hrana je v takšni ali drugačni meri že potrkala na vrata narodopisnega izročila.
"S tem prireditve seveda še ni bilo konec. Krajani Trnavč so številnim obiskovalcem zatem prikazali vrsto nekdanjih kmečkih opravil. Veselo so kuhali »šnops«. prikazali so izdelovanje koša. škafa, grabelj in brezove metle, predstavili so se mlatiči, terilci lanu in predice. »lotali« so počene lonce in pokazali pranje na nekdanji način: »Žehta« bo med vsemi temi opravili in ob sedanjem pomanjkanju pralnih praškov morda prišla še marši-komuprav.Prav zatojebilmorebiti prikaz koristen napotek za marsikatero gospodinjo, morda tudi za njeno močnejšo polovico. Po prikazu večernih opravil v kmečki hiši je bila prireditev uradno zaključena. veselo srečanje po njej pa se je zavleklo še dolgo v noč.
Nedvoumna je torej trditev, da je tokratni mozirski kmečki dan v celoti uspel. Prireditelji pravijo, daje bil to v bistvu le poizkus, da je bila prireditev zato napotek za še boljše nadaljevajnje prihodnja leta. ko bo zamisel še bolj dozorela. Če je torej že poizkus tako lepo uspel, velja na koncu le — nasvidenje prihodnje leto v Tr-navčah.
J. P.
ekipa K S Plešivca, druga je bila ekipa iz Belih vod, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Gaberk. Poleg teh tekmovanj pa so si prisotni lahko ogledali še žetev ovsa, oglarsko kopo, kovanje konja ter nekatera domača gosmpodarska opravila. Čebelarska družina Mlinšek pa je prikazala čebelarske pridelke. Ob koncu programa so zaklopotali cepci, mlatiči pa so, čeprav iz vaje, dokaj spretno zmlatili pože-ti oves.
Za smeh so poskrbeli požeru-
Mozirski turistični delavci in krajani sosednje vasice Trnavče so se pred nedavnim resnično izkazali. Pripravili so namreč zanimi-voprireditev z narodopisnim obeležjem, ki bo številnim obiskovalcem ostala še dolgo v spominu. Mozirski kmečki dan v novi preobleki je namreč resnično uspel. V novi zasnovi zato, ker že iz prejšnjih let poznamo prireditev, dankoscev in grabljic imenovano, kije letos dobila nove in prave j razsežnosti. Košnjo in grabljenje so sicer že prejšnja leta dopolnjevali s prikazom nekaterih kmeč-kihopravil, letos pa so prireditelji marsikaj spremenili in v celoti uspeli.
Najprej so spremenili kraj prireditve. ki je šele v skoraj idilič-nem_okolju vasice Trnavče dobila pravo podobo, pa tudi sicer so bile koristi večstranske. Drugačen je tudi čas. Preišnie zgodnje ju-
tranje ure so nadomestili s popoldanskim časom in tudi to je bila dobra poteza. V soboto popoldne se je v Trnavčah zbralo zares veliko število obiskovalcev, ki so na prireditvi resnično uživali, bili so več kol zadovoljni in zagotovo jih bo prihodnje leto še več. Tudi program je bil drugače zastavljen, vsebinsko veliko bogatejši in predvsem znatno bolj zanimiv.
Kosci in grabljice so se najprej podali skozi Mozirje in se nalo v spremstvu lepo okrašenih starih vozov podali na travnik. Mimogrede rečeno, tudi konji, ki so bili vpreženi v te vozove, so bili vredni ogleda. Ob prešernem vrisku, ob spremljavi prijetne domače glasbe in pod bjjdnim nazorstvom gospodarja, tudi tokrat je bil to domačin iz Trnavč Franc Pečnik, so se j^osci odločno zagnali v ob-
I Kuhanje žganja zahteva veliko izkušenj
Tudi kmečki vozovi so del narodnega izročila
hi«, ki so se lotili z medom namazanega kruha, ki jim je obešen na niti povzročal obilo preglavic, posebno še, ker so jim pri jedi vztrajno pomagale številne ose. Na prireditvi so bile razstavljene tudi kmečke jedi, ki so šle po ocenjevanju kaj dobro v prodajo. Na licitaciji pa so poleg potice in zajca za skoraj pol starega milijona prodali svinjsko glavo.
Program se je tako končal, začelo seje rajanje in zabava.
B. Zakošek
Grabljice pa so bile tako urne, da so se skoraj lahko merile z obračalnikom

8i\S
Roman, zanimivosti
številka 34 (546) — 5. septembra 1980
„Hvala tvojim prijaznim besedam, spoštovani Dobrogoj!" je odvrnil trgovec, ko je bil izpil in si obrisal ustnice. ,,Imenitna kaplja tole!" je pohvalil medico.,.Novice, praviš? Hoj, novic vse polno! Obri, poševnooki pesoglavci, mirujejo. Odkar je zbral junak Rastislav stalno četo izurjenih vojnikov, neprestano pripravljeno, da premlati njih pasje glave, so bili vselej tepeni.. Komaj so se pokazali preko meje, jih je že napodil, da so iztežka odnašali pete..."
,,Rastislav? Kdo je ta Rastislav? Mnogo sem že čul o njem govoriti, ali ne poznam ga!" je vprašal Ljutomir.
Trgovec se je zavzel.
,,Ne poznaš ga? Saj je nekje v vaških krajih doma, če nisem slabo čul, prav iz Zalesja. Silen vojnik je... Njegova slava je velika; povsod, koder bivajo Slovenci, poznajo njegovo ime in skoro gani kraja, ki bi mu tako ali tako ne bil že pomagal iz nevarnosti. Obri se ga boje bolj od besov samih, pa tudi zvitim Furlanom je zaigral marsikako okroglo, ki jim ni mogla biti povsem po volji. Zares, čudim se, da ga ne poznate, če je veš človek..."
,,Kako bi ga poznali?" je dejal župan zamišljeno. ,,Živimo osamljeni, o svetu čujemo malo. Razen tebe nam nihče ne donese novic. Hm, ne vem, kdo bi to utegnil biti. Lahko, da je iz Savinske doline. Ko smo bili na letošnji kres na Gori, sem čul govoriti o Rastislavovih zmagah in hudih porazih Furlanov, ampak kaj določnega ni vedel nihče. In..."
„0 furlanskem porazu ste govorili?" ga je živahno prekinil Premisel. ,,Bržkone o onem, ki so si ga bili naprtili na grbe preteklo leto na Špiku. To vam je bila zmaga! Moram vam povedati..."
Tlesknil je s prsti, se udobno naslonil na svojem sedežu nazaj in pripovedoval:
,„Naši bratje ob zeleni Soči in dobri Vipavščici so poklicali Rastislava in njegovo četo na pomoč. Hoteli so se maščevati nad Furlani, ki so jim bili jeseni na svojem razbojniškem pohodu vzeli obilo goved in drobnice ter žival s posmehljivimi obrazi odgnali s seboj v furlansko nižino. Rastislav je bil nemudoma pripravljen. Brez odlašanja je prispel s svojimi hrabrimi drugi na hribove, ki obrobljajo nižino, zakaj od tam je nameraval iznenada vpasti v Furlanijo. Ker je dobro vedel, da so furlanski vojniki izurjeni in izvežbani v bojevanju, je mislil na zvijače. Sovražniki so bili med tem že zvedeli za njegov prihod, pa so ga hoteli ukaniti tudi oni. Ko se je z največjo vnemo pripravljal na pohod, so mu poslali lokavo pismo. V njem so ga vabili, naj napade neko drugo furlansko pokrajino — imena vama ne morem povedati, ker mi je izginilo iz spomina — zakaj ona da je poslala lanskoletne razbojnike med Slovence. Tam da dobi dovolj vsakojakega plena ter se lahko obilno odškoduje za jesenski plen. No, Rastislav je pri tej priči zaslutil vojno ukano, delal pa se je, kakor bi vse verjel. Poslancem je povedal, da hoče slušati, se ravnati po njih nasvetu in odvesti svoje čete v deželo, v pismu imenovano. Obenem je razširjal med ljudstvom vest, da Furlanom ne zaupa, ker se boji prevare in da krene slovenski pohod staro, poprej označeno smer. Posebni zviteži so spravili te bajke na ušesa čakajočih poslancev, ki so vohunili naokrog, da bi pozvedeli za pravo namero. Ker so nekaj sličnega pričakovali in bržkone tudi nameravali, so zadovoljni z uspešnim delom, odrinili v globoko Furlanijo".
Zupan in goriški starejšina sta se začudila, trgovec pa se je nasmejal:,,Lahko jim je uspelo, ne li?"
„Ali Rastislavova glava je bila bogatejša ukan nego njih domišljave butice. Skozi temotne gorske gozdove je vodil močno Četo proti pokrajini, imenovani v zvijačnem pismu; na ono stran, kjer so ga .morali pričakovati prevejani Furlani, če so verjeli ljudski govorici, pa je poslal čisto majhen oddelek. In zgodilo se je tako: Furlani so verjeli, se dali prevarati in so čakali. Komaj so zazrli navidezno Rastislavovo četo, so udarili za njo, ki se je okretno umikala v nepristopno gorovje.
Rastislav sam pa je kakor hudournik planil s pravo vojsko v nižino, pregazil je ter uplenil in odgnal nešteto repov živine s seboj v hribove, preden so se opeharjeni Furlani sploh zavedeli in ga začeli zasledovati. Ponositi in mogočni furlanski vojvoda Ferdulf se je penil od besne jeze, kaznoval svoje velikaše in hlepel po osveti. Pozneje so nam pripovedovali furlanski ujetniki, da je tedaj razžalil tudi poglavarja napadene pokrajine, enega najboljših furlanskih velmož, z imenom Argait. V svojem gnevu ni poslušal pametnih Argaitovih besed, nego je zakričaj nanj: „Kako bi mogel ti izvršiti nekaj hrabrega? Saj prihaja tvoje ime
Gasiav Silli
Nekoč je bilo
• • t
(Dolinska bajka)
Argait iz besede arga!" — ,,Arga se pravi po furlansko zanikrnež," je pojasnil Premisel pazljivo poslušajočima možema —.,, Argait je vzkipel in mu srdito odvrnil: „Dal Bog, da ne umre-va prej, dokler se ne izkaže, kateri izmed naju je večji arga!" — ,,Ni minilo mnogo časa," je nadaljeval trgovec svojo povest, ,,in že je imel ošabni vojvoda priliko, da pokaže svoje hvaljeno junaštvo. Rastislav je v drznem pohodu še enkrat vpadel v njegovo deželo. Ferdulf mu je nemudoma hitel nasproti. Ko je začul slovenski vojskovodja, da mu hoče vojvoda s silno četo odrezati povratek v domovino, je obstal in se urno utaboril na strmi gori Špiku. Tam jih je pričakoval. Ko je dospela furlanska vojska do dokaj položnega vznožja, se je Argait baje ustavil in s trdim glasom govoril svojemu gospodarju: ,,Spomni se, vojvoda, da si me imenoval zanikarneža! Božja jeza naj pride na tistem izmed naju, ki pozneje pride do Slovencev!" Obrnil se je izpodbodel konja in po strmini zajezdil proti slovenskemu taboru, kjer ni bilo nikakega znaka življenja. Ferdulfu se je zdelo sramotno in poniževalno, da bi zaostajal; tudi on se je zakadil po pobočju in za njim vsa vojska. Hrib je bil hipoma ves pokrit z jezdeci.
No, Rastislav jih je sprejel drugače, nego so pričakovali izurjeni furlanski vojniki. Raz ozidje v naglici sezidanega taborišča so zagrmele težke skale in grozno zagospodarile med napadalci, rušile konje in jezdece in jih metale v dolino, kjer so razmesarjeni obležali. Skale so padale brez prestanka, med vojsko pa je udarila strahotna zmeda. Konji so se vzpenjali, se prevračali in kotalili navzdol, mečkali jezdece pod seboj in pomendarli vso pehoto, ki jih prihitela na pomoč.
Krik in vik sta pretresla nebo. Napad je bil ustavljen, preden se je prav začel. Neznatno število tistih, ki so prišli do taborišča, je posekala ostra slovenska sekira. Nihče se ni vrnil živ v dolino in zarobljenih je bilo le malo. Vse razsežno pobočje je bilo pokrito s trupli mrtvih slovenskih sovražnikov, med njimi sta ležala tudi ošabni vojvoda Ferdulf in pogumni Argait. Strah in groza sta legla nad furlansko deželo, zmagovalcu Rastislavu pa je bila odprta pot, kamor je hotel. Njegovo ime, slavno že poprej, se je okitilo z novo slavo in se odičilo še z večjo častjo."
,,To je povest o Rastislavovi zmagi na Špiku," je končal trgovec in prekrižal roke na prsih, skrbno opazujoč oba zaleščan-ska velmoža, ki sta verno poslušala njegovo pripoved.
,,Dober vojskovodja je!" je pokimal Dobrogoj in spoštljivo ponižal glas.	_
,,Iz naših krajev je, si rekel, Premisel?" je vprašal Ljutomir, gladeč si dolgo brado, v kateri se je bleščalo že več srebrnih niti.
,.Gotovo," je hitel trgovec, „tukaj nekje je doma. Dobro ga poznam, zakaj često sem mu že mogel biti na uslugo, a tudi on mi je pogostoma pomagal iz zadrege. Med vami ima dobrega prijatelja, ki sem mu že večkrat prinesel poročil od njega. Tudi letos ga nameravam obiskati."
Prestal je za hip, pogledal Dobrogoja po strani in ga skrbno opazoval, ko je izrekal naslednje besede s počasnim poudarkom: „Stojan mu je ime, kličejo ga pa tudi Samostala, ker prebiva ločen od svoje zadruge."
, ,Stojan? " se je začudil Ljutomir.
,,Moj nečak?" je planil župan pokonci. ,,Rastislav, slavni junak... in nesrečni nezadružan? Kako na vsem svetu moreta ta dva biti prijatelja?"
„Zakaj ne? Prijatelja sta, to je povsem gotovo!" je zatrjeval Premisel in pomembno pristavil: „Tudi vaš Stojan je bil nekoč vojnik, dober vojnik... Morda ju družijo skupno prebite vojne
nevarnosti... saj veste, tega ne pozabi človek nikdar... Rastislav] govori o Stojanu kakor o človeku, ki ga neizmerno spoštuje in j iskreno ljubi."
Zupanovo nagubano lice je preletela senca spomina, povesil je belo glavo ter se zamislil, dočim so mu oči begale po tleh, ; kakor bi se bale, da bi se sešle z drugimi... in jim priznale ali jezo ali strah ali bolest....
Njegova gosta, starejšina Ljutomir in trgovec Premisel, sta < umolknila in čakala, da izpregovori starec, ki pa je le molčal. Le prsi so se mu nerazmerno hitro dvigale in preko velih lic je pobežal močan val krvi.
Nebo se je zmračilo. Na daljnem zapadu, okolo mogočne kupole Okrogle gore so se bili v neverjetno kratkem času zbrali črnosivi oblaki, se s silovito naglico širili po nebesnem svodu in ga hipoma prepregli. Vročina pa ni pojenjala, nego se še hujšala, j Soparica je postala vse neznosnejša in tako silna, da se je zdelo, kakor bi se bil pomešal zrak z živim ognjem. Delavcem na polju' so omahnili srpi iz rok. Jezero se je utrinjalo v čudni luči. Zelenkasta barva njegove prijazne površine je skoro počrnela in z grozečimi odsevi spominjala na kovinski blesk jekla. Niti en dih ni preletel zmrtvičenega vodovja, niti en val se ni vzpel in niti ena sama drobna ribica ni poskočila za letečo mešico nad površje. Kakor nepregibna ploskev je ležalo jezero pod zlokobnimi oblaki, ki so se večali in večali, širili, raztezali. Ze so si nateknili goreče oči, bliskajoč z njimi naokrog. Njih žareče poglede je spremljal j zamolkel grom, tem glasnejši, tem močnejši, čim bolj so se vžigali > na nebu krvavordeči bliski, ki so v neznano hitrih vijugah | preletavali daljve.
Zupan Dobrogoj je vstal in s trudno kretnjo pokazal na potemnelo nebo.
,,Na prsi mi je legla soparica... Brata, pojdimo v gradišče! Ne bo več dolgo, pa dobim hudo nevihto. O Rastislavu," je pristavil obotavljaje se, obrnjen k trgovcu, ,,se še pogovoriva, Premisel! Sodim... sodim, da ga res poznam, čeprav ne s tem imenom..."
Počasnih korakov so vsi trije odšli v gradišče.
Zunaj je zadivjalo neurje. Ljudje so morali jadrno zapustiti j delo na njivah in bežati v varne domove, odkoder so strahotna opazovali razkačeno divjanje prirodnih sil. Skrbnih oči so se prepričevali, je li pač visi na vhodom sveta praprot Svarogova, katere prečudna moč edina more odganjati smrtonosne strele od hiše in staje.
Moč nevihte je naraščala. Neprestano je treskalo, zdaj se zasvetilo v krvavem siju tu, zdaj tam, grom pa je butal ob jezerske bregove in hribove, se zaganjal v svinčenotežko vodo in razsrjenj stresal onemoglo, v strahu odrevenelo Zalesje, kakor bi ga hotel dvigniti in vreči nekam v neznanost. Padle so posamezne debele deževne kaplje, potem gostejše, številnejše; nato se je ulil dež, ki se je v trenutku prevrgel v povodenj, padajočo od odprtega neba z ; orjaško težo na zemljo. Družica mu je bila vihra. S širokimi krili je pridirjala čez kamenite gorske grebene in planila kakor velikanska j ujeda naravnost v Zalesje, da je zašumelo in zabučalo, zapokalo in zatulilo. Jezero se je hipoma izpremenilo v orjaški kotel, v katerem je vrelo in vršalo. Bela pena je škropila mračne bregove, mogočni valovi so se zaganjali drug v drugega, se borili med seboj, izginjali in se spet pojavljali še večji in močnejši, kakor je postal j njih boj besnejši in silovitejši. Pokrajino je zagrnil migetajoč somrak. Zdelo se je, da leti ves svet med groznim vriščem in' hramom, streljanjem in bučanjem podivjanih vetrov nekam j navzdol, kjer se razbije, če ga ne ustavi dobrotno božanstvo. j
Grom je nekoliko odnehal, toda tem huje je lilo iz črnih oblakov, ki so bili padli čisto nizko in se plazili, potuhnjenim] zverem enaki, nad Zalesjem, dotikaje se vrhov visokih jagnedov. j Nad jezerom se je sukala vihra s pošastno brzino in vrtala globoke, črne luknje vanje... Zdaj... ena sama krvava luč... Vso pokrajino je pretresel grozovit tresk, združen s tako silnim gromom, da so strepetali mali leseni hramovi, skriti med drevjem, ter je jezero pljusknilo sežnje visoko, škropeč strmo zidovje belega skalskega gradišča. Nevihta je zadivjala iznova, ali vse huje, vse grozneje nego prej. Njen strašni polet je lomil vrhove in veje, rval trdno stoječa debla oholih hrastov in pretepa val jezero, da je zblaznelo v divji bolečini, zaplesalo v peklenskem plesu in brizgalo visoke bele curke raztepene vode proti nebu.
Razsajanje besnečih voda pa je zdaj in zdaj prekinil čuden glas, sličen rjovenju velikanskega bika.
(Se nadaljuje)
kidolini

Šoštanj (SchOnstein), trSka graščina
Izginula stavba na prostoru današnjega mestnega jedra.
V opisu meja celjske grofije iz 1372 se omenjata hiša in grad po imenu Šoštanj — Haus und Schloss, SchOnstein geheissen; vendar iz konteksta ni mogoče razbrati, ali gre za eno ali dve stavbi. 1437 se določneje omenja hiša ob grajskem hribu pod utrdbo — haws am purgperg under der vessten. 1458 se prvič omenja šoštanjski urad — Amtshaus. Mogoče je, da gre obakrat za isto stavbo, predhodnico poznejše trške graščine. Nanjo se nedvomno nanaša podatek iz 1475. Avstrijski nadvojvoda Karel je takrat dovolil lastnikom šoštanj ske gospoščine Gallerjem, da uporabijo za zidavo stolpa v mestu Šoštanj 2000 fl. — am Thurme zu SchOnstein zu verbauen. Istega leta beremo v urbarju, da mora vsako gospoščini podložno posestvo opraviti po štiri dni vozne in osem dni ročne tlake, dokler zidava ne bo končana, za polgruntarje pa je veljala polovična obveznost. Prav tako morajo podložniki opravljati tlako tudi pozneje, če bo -potrebno
na graščini kaj popraviti. Zidava graščine se je očitno hudo zavlekla, saj še v urbarju iz 1658 beremo, da stavba še ni dokončana.
O lastnikih graščine smo precej natanko poučeni. Urad, kjer je bil bržčas od uničenja starega gradu dalje tudi sedež gospoščine, je 1458 dobila kot dediščino po umrlem Ulriku Celjskem v dosmrtni užitek njegova vdova, grofica Katarina Celjska. Urad je bil tedaj že združen s sosednjim kacen-štajnskim. 1470 je dal cesar oba urada za 300 -funtov v zakup Andreju iz Kreiga, nadaljnji cesarski zakupniki pa so bili 1480 in 1483 Friderik Lamberger, 1491 in 1493 Žiga pl. Lichtenberg, 1494 Boštjan Mindorfer. 1502 je Friderik Lamberger v Ulmu znova prevzel skrbništvo nad uradi Šoštanj, Kacenštajn in Vrbo-vec, 1503 pa je kupil šoštanjski urad kranjski deželni glavar Ivan Kacijanar. Ko je ta kot vrhovni cesarski poveljnik
1537	pri Gorjanu izgubil bitko s Turki, je cesar za časa procesa proti njemu posest zasegel. Šele ko so Kacijanarja
1538	ubili, si je njegova hči Sholastika, soproga Ulrika barona pl. Eitzinga, 1540 spet pridobila pravico do gospo-
Wagen, 1621 Maksimiljan Wa-
gen Wagensberški, 1622 Hans
ščine. 1554 je cesar dovolil svojemu cesarskemu sveto-
Karel Sauer in za njim njegov valcu Žigi Gallerju, da odkupi sin Andrej, ki je 1629 prodal od Sholastike šoštanjsko
Šoštanj Juriju
Leopoldu, gospoščino najprej za dobo 12
SHENSTON
Šoštanj — stari grad, mestni grad In graščina Tura — 1680
baronu pl. Stadlu z Riegers-burga. Po 1681 srečamo posest v rokah rodovine grofov Thurn.
Graščino, ki je bila po
let in potlej dosmrtno. Kaže, da jo je pozneje odkupil od deželnega kneza kot svobodno posest. 1597 se kot lastnik gospoščine omenja Hans Žiga
•♦-■EtT^f^r-. -
urbarju iz 1575 tudi sedež
deželnega krvnega sodišča — to je obsegalo pomirja gospo-ščin Šoštanj, Velenje, Salek, Švarcenštajn in Turn — so 1635 zavzeli in oplenili uporni kmetje, 1734 pa jo je skupaj s kapelo, hlevi in gospodarskimi poslopji uničil požar, nakar je niso več obnovili. Sedež gospoščine je bil poslej v bližnji kašči, ki je potlej dobila ime Turn.
Predstavo o nekdanji podobi graščine nam posreduje Vischerjev bakrorez iz o. 1681. Sredi razsežnega, obzidanega pravokotnika je na eni strani urejen vrt z gredicami, na drugi pa stoji skupina stavb, ki s svojimi prednjimi fasadami oblikujejo prostrano dvorišče. Skupek stavb na desni strani graščine je dvonadstropna, večtraktna graščina s kapelo ob strani, njej nasproti na levi so pritlična gospodarska poslopja z vrtovi v ozadju, sredi katerih spet stoji manjša stavba z nadstrešnim stolpičem — če ne bi bila nadstropna, bi jo brez pomislekov šteli za drugo kapelo v sklopu graščine.
Nadrobnejša opredelitev kompleksa zgolj na temelju
Vischerjeve upodobitve kajpak ni lahka. Sestavine, ki jih prepoznavamo, v ničemer ne kažejo srednjeveškega izvira, precej pa je elementov, ki govore za 17. stoletje: obzidna ograja ni utrjena s stolpiči, polkrožna rusticirana portala v ograji sta na vrhu okrašena s po tremi piramidalnimi nastavki, vsi portali in okenske odprtine na stavbah imajo zgodnjebaročne oblike, oba zvonika imata že baročni čebulasti kapi, značilni srednjeveški arhitekturni elementi kot pomoli ipd. povsem manjkajo. In res, še v urbarju iz 1575 je beseda o tem, da v Šoštanju obstaja le gradišče, ki ni pozidano. Starejše jedro zasnove smemo, sodeč po upodobitvi, iskati le v kockasti stavbi z nenavadno strmo sedlasto streho za strnjeno fronto gosposkih poslopij ob dvorišču. Ta stavba je edina med upodobljenimi, ki po svoji značilni zasnovi spominja na obliko dvorov 16. stoletja, znanih iz literature in izročila po imenu ,,štok".
Graščina Šoštanj je s tlorisno razvrstitvijo svojih, stavb determinirala urbanistične podobo današnjega mestnegs jedra.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
September 1980 - januar 1981
1.	Nemščina 2. stopnja
2.	Nemščina 3. stopnja
3.	Angleščina 3. stopnja
4.	Slovenščina kot drugi jezik 1. stopnja
5.	Nemščina za otroke od 2. do 4. razreda osnovne šole Februar — maj 1981
1.	Nemščina 1. stopnja
2.	Angleščina 1. stopnja
3.	Angleščina za pridobitev zunanjetrgovinske registracije — pripravljalni tečaj
Tečaji za odrasle trajajo 100 ur. Ob koncu 2. in 3. stopnje tečajniki lahko opravijo izpit in si pridobijo verificirano spričevalo ustrezne stopnje.
Podrobnejše informacije o tečajih dobite v tajništvu TOZD EKŠ RŠC Velenje, vsak dan od 6. do 14. ure (telefon 850-422, kjer sprejemamo tudPprijave).
Delovna skupnost delavcev upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE VELENJE RAZPISUJE dela in naloge
REFERENTA ZA SPLOŠNO GOSPODARSKE ZADEVE in REFERENTA ZA ODMERO PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA v oddelku za gospodarstvo
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano višjo pravno ali upravno šolo in 2 leti delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje 15 dni po objavi.
6IP VEGRAD VELENJE DS SKUPNIH SLUŽB
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DS Skupnih služb
OBJAVLJAMO prosta dela in naloge
1.	vodenje prodaje industrijskih objektov
(področje kmetijskih objektov)
2.	vodenje prodaje stanovanjskih objektov
(področje individualnih hiš in vikendov)
Za obe nalogi je pogoj visoka ali višja izobrazba gradbene smeri, najmanj tri leta prakse na istih ali podobnih nalogah.
Obvezno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prošnje 15 dni po izidu razpisa v kadrovsko službo podjetja, Prešernova 9/a, Velenje.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. list SRS 24/77), 37. in 39. čl. statuta TOZD — Tehnološke opreme, 102. in 104. čl. statuta TOZD Inženiring ter sklepa razpisnih komisij TOZD Tehnološke opreme in TOZD Inženiring z dne 28. 8. 1980.
| RAZPISUJEMO
prosta dela in delovne naloge individualnega poslovodnega organa
1.	DIREKTORJA TOZD TEHNOLOŠKE OPREME
Kandidati morajo 'poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: ' - da ima višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih
-	da ima srednjo izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj na odgovornih mestih
-	da predloži program gospodarskega in samoupravnega razvoja TOZD
j - da je moralno-politično neoporečen
2.	DIREKTORJA TOZD INŽENIRING
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ■ —da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom
-	da ima višjo ali srednjo izobrazbo ali specializacijo ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj
-	da je moralno-politično neoporečen
Delovno razmerje v obeh primerih se sklepa za nedoločen čas, | mandatna doba pa je 4 leta.
I Osebni dohodek so se določa v zvezi s sporazumom o osno-f vah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov TOZD Tehnološke opreme in r TOZD Inženiring.
Kanditati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo v ^ kadrovsko-socialni sektor Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni po objavi z osnako pod 1. ,,razpis-TO" in pod 2. ,,razpis Inženiring".
O izbiri bodo kandidati seznanjeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.
-
koledar
Petek, 5. septembra — Lovrenc Sobota septembra — Ljuba Nedelja, 7. septembra — Regina
Ponedeljek, 8. septembra — Marija
Torek, 9. septembra — Peter
Sreda, 10. septembra — Dan mornarice
Četrtek, 11. septembra — Erna
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
8. 9. — 9. 9. 1980 — dr. Stupar 10. 9. - 11. 9. 1980-dr. Pirtov-šek
12. 9. — 14. 9. 1980 — dr. Lazar
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
5. 9. 1980 dr. Grošelj (dnevni), dr. Prenc (nočni)
6.9. in 7.9. dr. Prenc (dežurni), dr. Kopitar (pom. dežurni) . 8.9.1980 dr. Hribar (dnevni), dr. Žuber (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
od 5. 9. 1980 do 11.9. 1980 — Peter RIHTAR1Č, dipl. vet., Šoštanj, Prešernov trg 7, telefon — 881-143
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 5. 9. do 7. 9. 1980 — dr. Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
6. 9. in 7. 9. 1980 — dr. Romana LAH, Kidričeva 17, Velenje
Dežurni zobozdravniki so od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer pa v pripravljenosti na domu.
PARKET mozaik 17 m2 prodam. Telefon 851 405. PRODAM motor JAVA - 350, registriran do leta 1981, tudi na kredit. Jenkova 21, Velenje. PRODAM gradbeno barako. Telefon 851—988, klicati dopoldne.
NEMŠČINO za vse vrste izpitov in konverzacijo inštruiram. Naslov v uredništvu. PRODAM otroški športni voziček, posteljico in stajico. Sedež vozička je primeren za varnostni sedež v avtomobilu. Naslov: Vr-njačke Banje 1, stanovanje Štev. 23.
POCENI prodam ohranjeno spalnico. Sušin, Cankarjeva 2a Velenje. Telefon 851—251. PRODAM ENODRUŽINSKO hišo. Žalec center — telefon 710—389, popoldne.
kino
REDNI KINO VELENJE
5.	9. — petek ob 18. in 20. uri KMALU BO POLETJE — ameriška komedija; režija: Martin Davidson; igrata: Bruno Kirby, Lee Purcell
6.	9. — sobota ob 18. ur20. uri ŠKANDAL — italijanski ljubezenski režija: Salvatorre Sanpierri; igrata: Franco Nero, Liza Gasttoni
7.	9. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA MUPPE-TI GREDO V HOLYWOOD — angleška komedija; režija: James Frawley; igrajo: glavni junaki TV serije — Muppet
7.	9. — nedelja ob 18. in 20. uri ŠKANDAL — italijanski ljubezenski
8.	9. — ponedeljek ob 18. in 20. uri OROŽNIK PROTI MARSOVCEM — francoska komedija; režijam Jean Gireault; igra: Luis De Funes
9.	9. — torek ob 18. in 20. uri OROŽNIK PROTI MARSOVCEM — francoska komedija
10.	9. — sreda ob 18. in 20. uri OSEBNE ZADEVE — domači; režija: Aleksander Mandič; igra: Maja Sabljič
11.9.— četrtek ob 18. in 20. uri
uri POLICAJ, KI JE LJUBIL ŽENSKE — italijanska kriminal-ka; režija: Franco Prosperi; igrata: Luc Marenda, Janet Agren
KINO DOM KULTURE VELENJE
7. 9. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA MUPPE-T1 GREDO V HOLLYWOOD — angleška komedija
8. 9. — ponedeljek ob 20. uri
filmsko gledališče osebne zadeve — domači
11. 9. — četrtek ob 20. uri CARRIE — ameriška srhljivka; režija: Brian De Palma; igrata: Sissy Spaček, Piper Laurie
KINO ŠOŠTANJ
6. 9. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA MUPPE-TI GREDO V HOLLYWOOD — angleška komedija
6.	9. — sobota ob 19.30 uri OROŽNIK PROTI MARSOVCEM — francoska komedija
7.	9. — nedelja ob 17.30 in 19.30 VELIKI REVOLVERAŠKI OBRAČUN — ameriške vestern; režija Paul Hant; igrata Robert Padila, Malila St. Duvall
8.	9. — ponedeljek ob 19.30 uri — KMALU BO POLETJE — ameriška komedija
10. 9. — sreda ob 19.30 uri ŠKANDAL — italijanski ljubezenski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
5.	9. — petek ob 20. uri VELIKI REVOLVERAŠKI OBRAČUN -ameriški vestern
6.	9. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — MUPPETI GREDO V HOLLY-WOOD — angleška komedija
9. 9. — torek ob 20. uri ŠKANDAL — italijanski ljubezenski
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
POROKE: Andrej PODKRIŽ-NIK, roj. 1946, lampist, Velenje, Preloška 19 in Marjana LEDINEK, roj. 1951, saldokontist, Sv. Florjan pri Šoštanju 20/b.
SMRTI: Gabriel ŽUPERL, upokojenec, Doberteša vas 46, star 78 let; Franc MULEJ, Skedenj pri Lo-čah 21, star 71 let; Jože BLATNIK, upokojenec, Gornje Orle 9, star 82 let; Ivan FIDERŠEK, inv. upokojenec, Škalce 32, star 73 let.
miliinid so zapisali
Prekratka varnostna razdalja
V ponedeljek, 1. septembra nekaj pred deseto uro dopoldan je vozil po Efenkovi cesti v Velenju voznik osebnega avtomobila CE 137—650 Štefan Somen. Ustavil je ob cesti v bližini osnovne šole Veljka Vlahoviča. V tem trenutku pa je za njim pripeljal voznik kolesa z motorjem C. I., ki se je zaradi neprimerne hitrosti in prekratke varnostne razdalje zaletel v zadnji del avtomobila. Pri nesreči se je lažje telesno poškodoval.
Kršili so javni red m mir
Dne, 28. avgusta je okoli 22. ure in 30 minut prišel v hotel Paka v Velenju močno vinjen M. N. Od strežnega osebja je zahteval alkoholne pijače. Ker le ti niso ustregli njegovi želji, je začel razbijati steklenino, groziti gostom in strežnemu osebju. Iz hotela so ga morali odstraniti ddavci postaje milice. Vinjenega M. N. so pridržali do istreznitve. Zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške.
29. avgusta je motil nočni mir in kršil javni red L. Z. Okoli 18. ure je prišel močno vinjen v obrat družbene prehrane in zahteval alkoholne pijače. Vendar, ker zahtevanega ni dobil, je začel razbijati in groziti gostom. Dejanje so mu morali preprečiti delavci milice, ki so ga pridržali do iztreznitve.
Čaka pa ga Se zagovor pred sodnikom.
V zgodnjih jutranjih urah sta se 30. avgusta sprehajala po Kidričevi cesti v Velenju močno vinjena K. M. in N. S. Nadlegovala sta mimoidoče ter glasno kričala in tako motila počitek bližnjih stanovalcev. Posredovati so morali delavci milice. Za storjeno dejanje so bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Karate klub Velenje organizira tečaj za začetnike. Vpišete se lahko na OŠ Miha Pintar Toledo v dneh 9., 12., 16. in 19. septembra 1980 od 1830 do 19 JO Začetniki bodo trenirali dvakrat na teden.
\
OBČANI VELENJA OBVEŠČAMO VAS, DA JE PRENOVLJENA
<<b
STEZA
V VELENJU V GOZDIČKU
NAD BAZENOM (PRI VILI HERBERSTEIN)
VABIMO VAS. DA KORISTITE OBJEKT ZA VASO AKTIVNO REKREATIVNO DEJAVNOST. PRIČAKUJEMO. DA SE BOSTE REDNO VKLJUČEVALI SAMI. Z DRU2INO ALI S PRIJATELJI.
OTVORITEV BO V PONEDELJEK,8. 9. 1980 OB 18. URI
ZTKO VELENJE
a
i	■k'; . r um /
špg J 1 i	ffjr »
	
• l	jt jgi|i % I' ' »•Sil ^
	" 1|
	
	jHH|
■■.■i i,--'...■■Ti S.":., "paill 715*.	V
	
»i %x	
Ta posnetek smo napravili pred nedavnim v Šoštanju. Ali se je nekdo poigral s prometnim znakom, morda pa je stiska s prostorom
Zaplešite z nami!
Folklorna skupina KOLEDA bi rada pomnožila svoje vrste, zato vas vabi, da se ji priključite. Spoznali .boste plesno in glasbeno bogastvo Slovenije in Jugoslavije in se srečevali s folkloristi drugih dežel.
Vabljeni ste vsi ljubitelji plesa! Zelo veseli pa bomo tudi vsakega godbenika.
Na dopisnico napišite svoj polni naslov in jo do 20. 9. 1980 odpošljite na naslov: ŠFS »Koleda«, Prešernova 9a, Velenje.
ŠFS KOLEDA
Savinjsko šaleška VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, p. o.,
Zbor delavcev
RAZPISUJE
na podlagi 57. člena statuta DO PROSTA DELA IN NALOGE
1.	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO
2.	RAČUNOVODJE
Pogoji: poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
—	da je diplomiran veterinar s strokovnim izpitom,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
—	da ima organizacijske sposobnosti,
—	da je moralno-politično neoporečen in sposoben razvijati socialistične, samoupravne družbenoekonomske odnose;
pod 2:
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj,
—	da ima moralno-politične vrline.
Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Savinjsko šaleška veterinarska postaja, 63330 Mozirje, p. p. 23, z oznako „za razpisno komisijo".
12i\*
fotokronika •
mm
fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika

V nedeljo so na Muti s sprevodom cvetja sklenili prireditve in razstavo zelenega programa. V sprevodu so kovači prikazali prostoročno kovanje. Pa še za oči je bilo dovolj, saj so iznajdljivi kovači postavili na plato avtomobila pravo kovačnico — s kmečkim mehom, nakovalom, ognjiščem — in brž je iz palice nastala grebljica. . .
Hinko Jerčič
V nedeljo, 31. avgusta je čakalo voznike na cesti Slovenj Gradec-Velenje pri naselju Paka
pravo presenečenje. Voda je zalila cestišče kar na dveh mestih. Vozniki, ki seveda niso bili opozorjeni na nevarnost, so najprej zapeljali čez prvo vodno oviro, nato pa še čez drugo in večini je tak podvig uspel. Nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so obtičali v vodi ter reševali sebe in vozilo.
Kakorkoli že voda ima svojo moč in k sreči hujših posledic ni bilo. Leseni mostovi pa predstavljajo veliko nevarnost in še sreča, da so kljub letos že drugič narasli Paki vzdržali!
Korita naših potokov In rek so pogostokrat zelo onesnažena. Tako je tudi z reko Pako, ki nam, pogostokrat ne more biti v ponos. Pred kakšnimi desetimi dnevi se je vendarle našel,,nekdo", pobral z
nje odvečno navlako in to odložil tudi ob cesti prod
15« Iz
med takšnih okrasnih kupov. Cesto je krasil ie vet
Šoštanju. V torek smo v našo kamero ujeli enega I
prejšnji teden. Morda pa se bo le našel še ,,nekdo' tudi te kupe pospravil. Gre pač za delitev dela.
' in
mama
Sreia v zelenju in cvetju
Nad 20.000 ljudi
Od 27. do 31. avgusta je slikoviti trg Muto ob Dravi obiskalo nad 20.000 ljudi. Prve dni razstave »Sreča v zelenju in cvetju« je bilo med obiskovalci največ poslovnih partnerjev Gorenja, zadnji dan pa je parado cvetja obiskala množica obiskovalcev od blizu in daleč.
Delovne organizacije Go-renje-Muta, Gorenje-Fecro. Gorenje-Metalplast in Go-renje-Varstroj so na razstavi prikazale proizvodni program male kmetijske mehanizacije, poljedelskega orodja, naprav za mlekarsko industrijo in izdelkov, ki so namenjeni za pridobivanje hrane. Na razstavi pa smo si lahko ogledali tudi že nekatere novosti, od stiskalnic in sadnih mlinov, molznih strojev, napajalnikov za govedo in prašiče, škropilnic do samohodne rotacijske kosilnice itd.
Ob tem so se obiskovalci razstave lahko seznanili tudi s smernicami srednjeročnega razvoja proizvodnje zelenega programa. V petih letih bodo v delovni organizaciji Gore-nje-Muta povečali vrednost proizvodnje od letošnjih 395 milijonov na 1.533 milijonov dinarjev.
V dneh manifestacije »Sreča v zelenju in cvetju« so na Muti posvetili več pozornosti tudi kulturni, športni in drugi dejavnosti. Sklepna prireditev pa je bila velika parada cvetja, ki si jo je v nedeljo popoldne ogledalo izredno veliko obiskovalcev. Trg na Zgornji Muti. pod košatimi kostanji, se je spremenil v mravljišče. Kmetje, ki so postavili stojnice in prodajali domače specialitete. so imeli polne roke dela. Na več koncih drevoreda so se postavili godbeniki. Natoje krenil dolg sprevod, na čelu katerega so plapolale zastave zelenega programa.
Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela Gorenje-Muta so na svojih vozilih predstavili osnovno dejavnost. V cvetje obdani kmetijski stroji so bili v središču zanimanja številnega občinstva. Nato so sprevod popestrili še Veseli planšarji. pa Slovenci iz Globasnice, godba z onstran meje — od Ivnika. pa še predstavniki domačih društev in organizacij — od malčkov iz otroškega vrtca do tabornikov, lovcev, ribičev, lokostrelcev...
H. Jerčič
Gasilke Šaleka
V ponedeljek disciplinirano po prehodu
Vključimo se vsi
Zagotovimo varno pot otrok
Povorko po ulicah Mute si je ogledalo mnogo ljudi
V ponedeljek je bil prvi šolski dan. Večina šolarjev je odšla v šole že po ustaljenih poteh, za prvošolčke je bila pot povsem nova in iznenada so se znašli pred preizkušnjo, kako čim bolj varno čez cesto do šole. pa po končanem pouku spet nazaj domov.
Čeprav so z mnogimi odšli v šolo starši ali jih je popeljal njihov starejši brat ali sestra, so za varnost v ponedeljek poskrbeli tudi miličniki, pi-onirji-prometniki. in predstavniki združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje.
Varno in disciplinirano so prvošolčki pa tudi vsi drugi šolarji prečkali ceste. Tiste, ki so si hoteli »krojiti« pot po svoje, so miličniki, pionirji-prometniki ali predstavniki šoferjev ter avtomehanikov opozorili in upamo, da bo takšno opozorilo veljalo za vse leto. K varnosti otrok pa morajo kar največ prispevati tudi vsi drugi udeleženci v prometu. s tem. da upoštevajo določbe o obveznosti voznikov do pešcev.
Upamo, da šolarji niso le v ponedeljek, ko jih je opazovalo budno oko miličnikov, pionirjev-prometnikov in predstavnikov združenja šoferjev in avtomehanikov, prečkali ceste disciplinirano in previdno, tam. kjer so za to oznake, ampak da bo tako
skozi vso leto. Prav tako si želimo, da bi tudi vozniki v bodoče še bolj kot doslej vozili previdno in spoštovali označbe na cestah, saj mora biti skrb vseh. da bodo otroci čim bolj varno prišli v šolo in iz nje domov in da ne bi bilo nobene prometne nesreče z udeležbo otrok.
Odšle na državno prvenstvo
Člani gasilskega društva Šalek so zelo ponosni na svojo žensko desetino, ki se po svojih spretnostih gotovo lahko kosa z marsikatero moško desetino. Gasilke Šaleka so se že večkrat zelo izkazale na raznih občinskih, republiških in tudi zveznih tekmovanjih. Pred štirimi
leti. so prvič nastopile na državnem prvenstvu in se nadvse izkazale, saj so osvojile tretje mesto.
To jih je seveda Spodbudilo in sklenile so, da bodo še naprej utrjevale gasilske veščine. da bi nastopile tudi na naslednjem zveznem prvenstvu čez štiri leta-torej letos.
Na vajah so bile zelo dobre. Bo tako tudi jutri?
Jutri v Skalah
Občinska živinorejska razstava
Preteklo nedeljo bi morala biti v Škalah pri kmetu Arliču (po domače Špehu) občinska živinorejska razstava. vendar je prireditev preprečilo deževno vreme.
Zato bo razstava jutri, v soboto. Uradno jo bodo odprli ob 10. uri. že pred tem pa bo ocenjevanje živine, ki se ho začelo nekaj po osmi uri. Na razstavi bo približno 70 krav sivorjave pasme.
Uradnemu delu bo sledil zabavni del. v katerem se bodo krajani vseh treh dolin krajevne skupnosti Škale-Hrastovec preizkusili v kmečkih spretnostih, med drugim v košnji, grabljenju. nošenju trave ali prelosti. pa tudi v v lečenju vrvi.
Upamo, da bo jutri Škalčanom vreme vendarle naklonjeno. Pokrov itelj razstave je izvršni svet skupščine občine Velenje, skupaj s Škalčani pa jo prireja Era-tozd Kmetijstvo Šoštanj.
(sv)
Dobro so se pripravile in najprej letos zmagale na občinskem prvenstvu, pa na medobčinskem, nato pa še na republiškem tekmovanju junija v Ptuju. Zgodaj danes zutraj pa so odpotovale na Tjentište. kjer bodo jutri na državnem prvenstvu poskušale ponoviti uspeh izpred štirih let.
Gasilke so se na tekmovanje. ki bo zajelo vajo z motorno brizgal no v mokri izvedbi in štafetni tek. marljivo pripravljale. Zadnji poldrugi mesec so imele vaje kar po štirikrat na teden. Ko smo jih pred odhodom opazovali na enem izmed treningov, je bil poveljnik gasilskega društva Šalek Rafko Goršek. ki jih je vseskozi skrbno pripravljal za tekmovanje, zelo zadovoljen saj si) »tekmovanje« opravile brez napake. Upamo, da bo tako tudi jutri ob dvanajstih oziroma štirinajstih, ko bodo
nastopile zares.	L
(S. Vovk)