Po prvi svetovni vojni, ki je družabno življenje zelo ohromila in močno vplivala na splošno raz- položenje, je zavladala »povojna psihoza«, ki so jo tedanji kritični opazovalci opisali takole: »... Čednosti se spremenijo v nečednosti, razma- jale so se podlage za poštenost, skromnost in či- sto življenje. V navadi je razdrapano življe- nje...«' »Vojna je zrahljala marsikatere principe in jih stria v prah, podrla pa je tudi mnogo ko- ristnega in lepega. Mnogo onih, ki so bili silni v svojem nravstvenem čustvovanju, zmerni v uži- vanju, se je vrnilo iz vojaške službe domov, po- polnoma demoraliziranih, vdanih vsakovrstne- mu uživanju. Alkohol, sifilis in nikotin so tako rekoč zavladali svetu... komaj je minula dobro vojna, se je začel po prejšnjem krvavem plesu drugi - kankan razuzdanosti, pijače, pohotno- sti!... Mnogo prečutih inpreužitih noči v družbi dvomljivih žensk in v naročju kraljev Alkohola in Nikotina ustvarja pač žive okostnjake, •••• rdečeličnih, krepkih, mišičastih ljudi. V drugo pa moramo paziti, da se naše prireditve dru- žabnosti ne vrše v glavnem na čast troperesni deteljici sifilis, alkohol in nikotin.«2 zarcu... To abnormalno stanje dovede ljudi do razgrajanja in različnih kazenskih prestopkov in večkrat tudi dopogubnonosnih nesreč.«5 Med- tem kopri nas starci in otroci vidijo nevarnost, ki preti domovini in svobodi, pa naše moštvo in ženstvo hiti uživati - svobodno, pije svobodno, je in trguje, pleše in nori, zapravlja. Koliko naših častnikov in podčastnikov brez dela poseda po gostilnah in kavarnah, naši fantje so vpreženi pri bedastih plesnih veselicah, gostilne so polne pijancev, ulice polne postopačev, gosposkih in negosposkih, vse rine, da si osladi življenje, da na lahek način kaj zasluži in zopet zapravi.«4 Veliko ljudi pa se ni zadovoljilo le z zabavami po kavarnah in plesiščih, ampak so pozno v noč nadaljevali po ulicah. »Obpolnoči miru še ni. Ob eni uri ponoči, ko vsak pošten človek spi, se lovi- jo pobje po trgu, kričijo in zdi se, kot da bi se ho- teli stepsti, pa se ne stepo, samo domov jih ne mi- ka«.5 »Ljubljanske noči so nemirne od prvega mraka do poznega jutra, neprestano hodijo raz- grajači po cestah, deloma civilni, še bolj pa vo- jaški ter prepevajo in kriče.«6 Ljudje so se predali zabavi, ne glede na to, ka- teremu sloju so pripadali. »V Ljubljani pa so vse gostilne polne od najlepšega hotela do najbolj skrite krčme. V lepi slogi sede vse stranke pri ko- 1 Mladika, št. 10, 1925. 2 Sokol, št. 3/4, 1919. Mnogi so si ob ugotovitvi, da mestne straže ne zadostujejo, želeli zaradi vandalizma, ponočeva- nja in razuzdanosti, pomagati sami. »Morda bi i Slovenec, 7. 1. 1919. 4 Slovenec, 8. 1. 1919. 5 Večerni list, 24. 1. 1919 6 Večerni list, 29. 1. 1919 ZGODOVINA ZA VSE 53 za prvo silo zadostovala samoobramba s cevmi in močnimi škropilnicami?Ljudje, ki tako živin- sko vpijejo, bržkone imajo hudo vročino ne sa- mo v glavi, zato bi bilo umestno škropilno cev kar počez in prek pustiti funkcionirati. «7 Bilo je več društev, ki so se borila zoper že omenjene nadloge. To sta bili na primer Druš- tvo za gojitev treznosti in Abstinenčna podzve- za. Najmočnejše društvo je bilo tako imenovana Sveta vojska, ki je v svojem časopisu Prerod po- ročala o življenju, kakršnega je poznala iz vsak- dana, velikokrat pa je o dogodkih močno preti- ravala. Ta list »za treznost in zdravje« je nepresta- no opozarjal in poskušal »neprimerno« družab- no življenje zatreti, s tem pa je uresničeval nače- la Svete vojske, ki je svoje prepričanje in delova- nje izrazila v naslednjem stavku: »Boj zoper ne- nravnost, pijanost in surovost (preklinjanje)!« »Naznanite nam vsako novo gostilno in vsak javni škandal«, je najpogostejši oglas v njihovem časopisu. Svoje ideje so širili tudi na raznih sho- dih in zabavah, ki pa so potekale brez alkohola in se vedno končale ob primernih urah. Posku- šali so vplivati na oblast, a na njihovo žalost z ve- liko manj uspeha kot so pričakovali. •»Sveta vojska je neštetokrat prosila strožjih na- redb, glede točenja pijač, plesov, glede nemoral- nih predstav v gledališču in kinu, prepovedipo- hujšljivih slik in knjig, glede konkubinatov in drugih vrst nemoralnosti.«8 Največ preglavic je vsekakor povzročal alko- hol. »Alkohol rahlja in odstranjuje zavore, ki se stavijo v bran nenravnosti pri treznem človeku, vzbuja strasti in dela pijanca pohotnega in na- silnega.«9 Raj alkohola in tobaka, katerega so v tem ob- dobju tudi ženske vzele za svoj zaščitni znak, pa tudi raj nesramne mode ter spolne razuzdano- sti, naj bi predstavljale prav plesne prireditve. »Zelo usodna pa so plesišča po deželi in zakot- nih mestnih gostilnah, kjer se zbira mladina brez nadzorstva. Ples in pijača ustvarjata raz- burjenost in netita poželenje ter vodita pogosto do padca.«'0 Plese pa so vendarle prirejali dan za dnem. »Bakhus in Venera imata svoj nepretrgan praz- nik. Dan za dnem in uro za uro se jima žrtvuje. Lahko sta jih vesela, svojih častilcev. Oh kako je luštno na svetu. Vse pleše: fantje plešejo, dekleta plešejo, študentje plešejo, gospodične plešejo, otroci plešejo, in stare omare plešejo. Plešejo tu- di hiše, cesta in drevesa - vse se vrti na okoli. Ve- ljak in prostak se vračata in vlečeta v pozni uri iz gostilne, se zibljeta in gugljata po cesti, da se jima svet okoli vrti.«11 Josip Stritar je zapisal: »Ka- mor pogledam, povsod naznanilo, vabila po vo- galih, vse se obeta ljudem: igre, zabave in ples... Ples se za plesom vrti, se zabave se gre na zaba- vo.«12 Največ pozornosti so družabnemu življenju posvetili časopisi. »M boljšega dokaza za brez- mejno poželenje po zabavi kakor je časopisje, ki je v naši dobi kratka in abstraktna kronika dobe ... svoj prostor (časopisi) v veliki meri posvečuje- jo efemernim in trivialnim stvarem.«13 Ljudje so bili željni plesa in zabave, zato je mar- sikdaj popustilo tudi županstvo.V Mariboru je bilo od 1. januarja do 28. februarja 1922 izdanih kar 93 dovoljenj za plesne in druge pustne vese- lice. Na en dan so prišle povprečno tri priredi- tve.V Ljubljani je bilo leto poprej izdanih kar 1700 dovoljenj za plese v javnih prostorih, 1730- krat pa so z dovoljenjem prekoračili policijsko uro. Vrhunec plesne sezone je še vedno predstav- ljal predpustni čas, čeprav so -»v starih časih ple- sali res samo pred pustom, danes pa se pleše v vseh časih. Še nikoli se ni toliko plesalo, kakor po svetovni vojni, plesno hrepenenje je menda ob- sedlo vso Evropo.«14 Po štirih letih je bil predpust v svobodi še posebno vesel. V Ljubljani in Zagre- bu je bila prava evforija. »Predpust v Ljubljani se razvija v krokanje, ka- kršnega Ljubljana pred vojsko še ni poznala. Saj seje pred pustovalo tudi prejšnje čase, toda take- ga veseličenja, kakor zdaj, še ni bilo. Vse pleše in zapravlja.«15 »Plesna bolezen« tudi Mariboru ni prizanesla. Nasprotno, širila se je kot še nikoli. »Mariborski predpust bo izredno živahen. Doslej je bilo pri 7 Mariborski delavec, 24. 1. 1919. s Prerod, št. 4, 1923- 9 Prerod, št. 5, 1922. 10 Ibidem. lì Preporod, št. 1, 1922. l¿ Preporod, št. 2, 1922. li Tabor, 4. 3- 1922. H Jutro, 6. 1. 1924. IS Večeri list, 3. 2. 1920. VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE okrajnem glavarstvu zaprošeno čez 50 plesnih dovoljenj. Kljub draginji in neprestanim kri- zam, kljub neuspehu mariborskih kulturnih podjetji, bo Maribor plesal kakor redko katero leto v starih dobrih časih.«16 Nič slabše ni bilo ob nastopu novega leta v Ljubljani: »Silvestrov večerje premožna Ljublja- na letos zelo razkošno praznovala v vinu in pi- janstvu... Plesalo in rajalo se je letos v najele- gantnejših dvoranah, ki so bile vse nabito polne, in v malih gostilnah.«17 Vse več plesov so pripravljali po gostilnah, kar je v prvi vrsti omogočil gramofon. Svoje zname- nite plese je imela vsaka manjša gostilna. Zamrli pa niso niti večji in bolj slavnostni plesi. Vsako društvo je še vedno prirejalo svoje plese nekaj- krat v letu. V Ljubljani so bili najbolj odmevni: bančni, trgovski, novinarski, juridični, medicin- ski, slovanski, akademski in maturantski ples. Sezono pa je zaključil najekskluzivnejši ples med vsemi, ples Kraljevega avtomobilskega klu- ba. Ta je potekal v Kazini, kakor tudi reprezenta- tivni Svetosavski ples. Največ plesnih zabav je gostil Narodni dom, ki je poleg elitnih prirejal odprte plese in na te so zahajali različni sloji pre- bivalstva. Takšni plesi so bili zelo obiskani. Naj- bolj znana je bila Slavčeva maškarada. Elitnim plesom ni primanjkovalo plesalcev, niti gledal- cev. Proti majhni vstopnini so »nepovabljeni gostje« lahko opazovali ples iz galerij. Popularni so bili še večeri v Kazini, Sokolskem domu, Zvezdi in Evropi. Jurjevanje pa je bila najbolj obiskana veselica na prostem. Vabila so pošiljali le še ob najelitnejših plesih oziroma najelitnejšim gostom. Ponavadi so za- dostovali reklamni oglasi v časopisih. Odziv je bil vedno več kot zadovoljiv. »Posebnih vabil se ne razpošilja, vabljeno je vse občinstvo, ki si želi lepe zabave inplesa.«m Kljub modernemu času so poskušali ohraniti nekaj potez, značilnih za plesne prireditve, ki bi ohranjale stik s starimi, predvojnimi, dobrimi ča- si. Dvorane so bile še vedno lepo in pestro okra- šene s cvetjem in drugim okrasjem, s sliko Terp- sihore, po novem pa tudi s slikama kralja Petra in regenta Aleksandra. Manj uspeha so imeli z ohranjanjem lepih navad plesalcev in plesalk. 16 Tabor, 1. 1. 1922. 17 Večerni list, 2. 1. 1920. Ifi Jutro, 8. 1. 1921. Jutro, 21. 1. 1925 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55 »Vedeti bi pa gospodje morali, da imajo položiti roko na hrbet dame od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor, ker s tem že itak kratko krilce prav ne estetično na zadnji sredini dvignejo.«19 Še en trn v peti je moralistom predstavljal nov stil oblačenja. Pomanjkljiva je postajala plesna toaleta. Znak moške elegance so ostali frak, te- lovnik, srajca z manšetami, stoječ ovratnik, cilin- der in plesni čevlji, tako imenovani pumpsi. Za intimne plese so dovoljevali žakete in smokin- ge, ki so vedno bolj nadomeščali tradicionalno opravo plesalcev. Nad tem so bili še posebej navdušeni krojači, ki so imeli z novimi oblačili manj dela. Nepogrešljiv del moške plesne toale- te naj bi bile bele rokavice.20 »Bele rokavice so pri gospodih redek pojav. Ali paje to omalovaževanje plesalke, prireditve in seveda samega sebe. Zunanjosti gospodov in damskim toaletam v prilog bi vsekakor bilo, da se gospodje plesalci ravnajo po vzgledih nekda- njih lepih časov. «2l Če so pri moških bile sporne le rokavice, pa je pri ženskah sporno prav vse. »Ženska hoče s svo- jo obleko ali biti privabljiva ali pa se zavarovati, nikdar pa ne mara odbijati. Ženska teži za tem, da se z obleko odkrije, dočim se moški z obleko pokriva. Posebno večerne ženske obleke za kak- šne prireditve so dokaz za to. Dočim so moški npr. na plesih zadelani v črnih oblekah od pet do glave, je pri ženskah baš nasprotno: globoki izrezi pod vratom in na hrbtu, po možnosti sploh brez rokavov, kratka krila in končno često skoroda popolnoma prozorno blago. «22 Kakor ponavadi, se je moda tudi v dvajsetih le- tih neprestano spreminjala. Že leta 1920 je časo- pisje pisalo o naslednjih spremembah: »Moda kaže, da bo v prihodnjem letu planila v nov ek- strem. Kratkim in ozkim krilcem bodo vzela častna mesta široka krila, nabrana in dolga do gležnjev.«23 Da se dolga krila nekako niso mogla uveljaviti, nam priča poročilo Jutra iz leta 1922. »Krila, ki so bila po zimi kolikor toliko še kratka, bi naj imela sedaj solidno dolžino skoraj do gležnjev. Pri ob- lekah dominirajo še vedno izrezi brez vsakršne- >'•> Jutro, 10.1.1926. 20 Fran Govekar, Bonton, Ljubljana 1926, str. 200. Jutro, 7 1. 1926. 22 Zgoraj: elegantni charleston Spodaj: charleston temnopoltih ljudi Jutro, 1. 1. 1927 ga ovratnika, ki še vedno ni prišel v milost... žal se letošnjo zimo, ko se vkljub zapovedi modnih stvariteljev, dolgo krilo ni moglo uveljaviti... No, in nekaj dobrega ima tudi doslej zaničevano dolgo krilo, da namreč zakrije (hudobneži, ne mislite, da obrekujem večali manj deformirane nožice) novomodno obuvalo, ki je po vsem svo- jem bistvu pripravno pokvariti tudi najlepšo žensko nogo.«24 Še večje presenečenje in številne kritike je do- živela moda, ko se je uveljavil charlestona. Z no- vo glasbo in plesom je spet prišla nova moda. »Devičice noričice so se ostrigle, si oblekle smo- king, si nataknile očala. Fantje pa izgledajo, ka- kor da je vsaki pravcati mladič Lloyda Harolda ali Bustera Keatona. Deklice imajo kratka krilca in dolge nogavice, dečki pa široke hlače, ki ma- hedrajo pri 'habaneri' in 'skoku macice' in pri 'škarjicah'. Vedno moderna je stara devica: 'Še kikeljcoprodala bom'in pa 'negrem domov, ne grem domov.«25 Modernim oblačilom, ki so bila pisanih barv, so najbolj pristajala ličila še močnejših in bolj žare- čih barv. Da pa je bilo vse v stilu, so svojo barvo dobili tudi lasje. »Zdaj si mora modna dama pre- barvati lasje, da so plavi, drugič, da so rdeči. Tudi k vsaki obleki drugače. Lani in letos so baje mo- Zabavnik, priloga Domovine, 31- 10. 1924. 2$ Mladika, št. 8, 1920. 24 Jutro, 26. 2. 1922. 25 Jutro, 1. 1. 1927. VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE derni beli lasje in mlad obraz. Praktično za naš čas vojne groze, ki je pobelil toliko mladih glav.«26 O pričeskah je bilo veliko razprav in tisti, ki barvanja las niso imeli za izrodek mode, so bili mnenja, »da se vsaka nošnja las spoja z dobo, v kateri živimo in je v soglasju z njihovim čus- tvom in mišljenjem.«27 Seveda se je pojavila vr- sta novih pripomočkov, ki so ženski pomagali izpolnjevati modne zahtevke. Nepogrešljiv del ženskih ličil so bila razna olja, praški, barve za lase, moka za kožo, ščetke, čopiči, lasulje, obroč- ki za lase, večkrat pa tudi stroji za gnetenje, ki naj bi žensko rešili njene nelepe zunanjosti. Revolu- cionarna moda je kljub vsemu imela še vedno veliko zagovornikov. »Moda zadnjih dob je prinesla izboljšave traj- ne vrednosti. Te so: prost vrat, ohlapna, na ra- mah viseča obleka brez steznika in kratka krila. S tem seje končno dosegla neka skladnost med zahtevami zdravja in mode, kar bi moralo brez- pogojno vedno biti. Z eno besedo: dotalno krilo je gnjusoba!«2H Večerne toalete so bile podobne vsakodnev- nim. Ponavadi so bile iz lahkotne, fine tkanine, ki so še vedno tekmovale z blestečo svilo. Do- datno mero elegance pa so jim dajale razne čip- ke, kožuhovinasti in labodji obrobki, zlasti pa volani in rese iz nojevega peresja.29 Ples je ostajal prvi korak v svet družabnega življenja in se v skladu s potrebami družbe spre- minjal, prinašal nove korake in ritme. A vendar, valček je ostajal. »Vzlic vsemu je valček še vedno najbolj priljubljen in dobro plesan, tudi najlepši ples. Modni plesi so ga sicer precej odrinili, a za- treti ga niso mogli.«30 »Izkazalo seje, da so mo- derni plesi dosti gracioznejši in prijetnejši ter skoro čisto nič utrudljivi. Desetero modernih plesov ne utruja toliko, koliko en sam valček. Sr- ce ne trpi, pljuča mirujejo in polt ostaja suha... Mladina pa pleše dalje svoje foxtrote, shimmy, jave, bostone, tango ali kako se že imenujejo vsi ti importirani zamorski plesi... res je, da so mo- derni plesi mnogo bolj strastni nego domači plesi... Eksotični plesi z naglimi, nepravilnimi ritmi odgovarjajo bolj nepravilnemu nemirne- mu današnjemu življenju nego mirne pravilne •%4 L\ •• \•• ••• \~••® ¿•&> 26 Mladika, št. 6, 1923- 27 Večerni list, 27:1.1919. 28 Slovenka, št. 1, 1922. 29 Jutro, 1. 2. 1925. 30 Jutro, 22. 2. 1925. Moderni ples 20-ih let; Jutro, 1. 1. 1927 melodije.«3' »Moderni plesi so lahki in pleše se na tako različne načine, da bi človek mislil, da strogih predpisov sploh ni. Čar modernega ple- sajeje baš v tem, da se plesalcu ni treba posebno truditi in da je postal ples res zabava. Vsaka tež- ka tehnika mora izginiti, vsak napor je pri mo- dernih plesih odveč. Kljub temu pa vidimo v ple- snih dvoranah še parčke, ki se pote in trudijo, da bi ujeli takt in da bi fant ne stopil dekletu na nogo ali ona njemu na kurje oko... Pri vseh modernih plesih igrajo individualni momenti zelo važno vlogo. Sploh je treba bolj zaupati sebi, kakor dru- gim. Pretirano posnemanje drugih plesalcev je vedno dokaz neokretnosti in zaostalosti.«32 Da bi se takšne in drugačne nerodnosti konča- le, so še vedno obstajale plesne šole, ki so jih vsi zelo priporočali. »Nastala je vrsta novih plesov in čim večjih znaš, res pravilno in dobro, tem lažje je sodelovati na plesih. Vseh različnih ple- sov, narodnih in modernih se nauči edino lepo plesnih šolah ali v manjših zaključenih plesnih družbah.«33 Ljubljana se je tudi glede plesnih šol in učite- ljev izredno modernizirala. Leta 1924 so v Ljub- ljani priredili kar 28 plesnih tečajev. »Včasih smo 31 Jutro, 6.1. 1924. 32 Jutro, 21. 2. 1926. 33 Govekar, Bonton, Ljubljana 1926. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 imeli v Ljubljani kakega starega Francoza ali Italijana, ki nas je s svojimi revmatičnimi noga- mi uvajal v kraljestvo Terpsihorino, danes ima- mo že klub plesovodij v Ljubljani, v katerem so sami mladi gospodje, Slovenci in Slovani. Vča- sih je ena sama dvoranica obsezala vse plesne gojence v Ljubljani, danes so šole po vsem mestu in po malone vseh dvoranah. Sokoli mladi, tr- govci, tehniki, dijaki, najraznovrstnejše meš- čanske družbe goje modne plese večer za veče- rom. Domači plesni učitelji nimajo nobenega večera več svobodnega, plesalca George in Geor- gette pa dajeta do zadnjega svitanja v baru praktičen nazorni pouk.«34 K uveljavitvi novih plesov so mnogo prispeva- li mladi, še posebej študentje, ki so prirejali svo- je študentske plese. Tudi tokrat pa novi plesi ni- so ubežali pred kritiko moralistov. »Plesišča so polna plesov z zamorskimi melodijami in prav indijanskim poskakovanjem in stopicanjem. S plesalcem se prepogiba nekaj brezobličnega, ki ni ženska in ni nič«35 »Poglejpotne obraze, ka- ko so vsi blaženi? - Ali blazni? - K tej karikaturi spada tudi 'godba'. Z izgubljenimi očmi trobijo vedno iste poskočnice. To ni glasba ampak spa- ka. Pod nogami mora biti večno liter... Pač lahko se ples organizira! 'Godbo' se kmalu dobi, 'oštir' tudi, priprav ni treba posebnih. Lahkoživih de- klet in razposajenih fantov je žal še vedno pre- več... Če te pa vabi godec poskočnic ali plesni pri- reditelj, mu zabrusi v obraz te dve besedi: 'Izda- jica ' in "Vampir«!36 Nov čas je na vseh področjih prinesel novosti, ki niso ostale skrite očem tradicionalistov. Stro- gim pripombam se ni mogla izogniti niti glasba. »Vglasbi so bila zavržena temeljna pravila, na- mesto harmonije je bila postavljena kot ideal di- sonanca. Višek tega - jazz (neka vrsta moderne muzike) -je muzikaličen zločin... Storite to, kar je storil nekdaj Apij Klaudij. Zapodil je vse godce iz Rima, da bi ljudstvo prisilil pozabiti na ples... Davek na harmoniko in gramofon in magari na orgeljce.«37 Bil pa je le jazz... »Zaslišim poleg monotonih zvokov klavirja in ritmičnih, suhih udarcev banja, neverjetno za- bavno melodijo, iz katere blestijo neprestano bi- 34 Jutro, 1. 1. 1924. 35 Mladika, št. 10, 1925. 36 Kulturni vestnih, priloga Mladike, 1922. 37 Prerod, št. 6, 1922 zame, eksotične harmonije, sestavljene iz žamet- no mehkih, komično patetičnih nosljajočih tonov saksofona, iz groteskno raztegnjenih tonov lah- kih pozavn, iz erotične melodije violine, iz lahkih udarcev na malem bobnu in svetlega zvonjenja zvončkov. To je jazz! Ko godci odsvirajo komad - navdušeno ploskanje plesalcev in navzoče publi- ke... In zakaj ljubi ta publika jazz? Plesalci zara- di njegove sugestivne moči.«38 Vsem kritikam navkljub, se plesalci niso dali motiti in so leta 1923 organizirali v Ljubljani pro- testno zborovanje zaradi preganjanja plesnih predpustnih prireditev. Čez pet let so že priredili prvi plesni turnir v modernih plesih. Takrat, leta 1927, je plesna tla že popolnoma osvojil charle- ston, »...glede izvora charlestona si raziskovalci še niso na jasnem. Vendar misli večina, da po- nazarja ta ples kretnje zamorca, ki trpi zaradi pikanja moskitov... Zakaj temeljno pravilo pri charlestonu se glasi, naj ne ve tvoja desna noga, kar dela leva.«39 In dalje: »...danes se vrti vse. Tri- letne deklice se že zvijajo v charlestonu... Za- man kliče Gradnik 'iz globočine': 'Kako bodoč- nost nam kovala bode - mladina barov sitnija, fokstrota!?«40 Charleston je bil le še krona vseh modernih ple- sov. Zaradi svoje ekscentričnosti in neestetičnih kretenj je doživel vihar protestov in bolj ali manj upravičenih zgražanj. Polagoma pa se je tudi ta ples prilagodil, morda za odtenek upočasnil, pred plesišči pa so že čakali novi plesi. Sledili so blackbottom, blues, samba rumba in drugi. Kakšen je bil položaj plesa v tem času, so naj- lepše opisali v časniku Jutro: »Splošna anarhija, ki je zavladala v umetnosti, v modi, v politiki, itd. se bo opažala letos tudi v plesih. Svoboda nad vse... v reformo valčka pa so prišle nove me- lodije in pred desetimi leti je ves svet prevzel tan- go. Poleg plesnih solza mladino so se začeli po velikih mestih prirejati plesni večeri, kjer so se mogli tudi odrasli seznaniti z novim modernim plesom. Tango pa je zahteval od plesalca mnogo več in je bil marsikomu nedosegljiv. V ta zmago- viti tango pohod je zapela tromba svetovne voj- ne. V prvem presenečenju je vse skoro pozabilo na ples in na tango. Toda človek se vsemu priva- di - in kmalu se je vrgla Evropa v naročje ra- dostnemu življenju, da bi pozabila na vojno. Po 38 Razgled, št. 2, 1926. 39 Jutro, 1. 1. 1927. 40 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE vojni pa so za tangom nastopili novi plesi svoj pohod po Evropi. Ni manjkalo svarilnih glasov in tu in tam seje oglasil kak moralist proti mo- dernim plesom. Toda taki glasovi ostanejo na- vadno glas vpijajočega v puščavi... anarhija, re- volucija povsod, naravnost, primitivizem, pri- prostost... Tudi ples je znak te dobe. Popolna svo- boda, naravne kretnje in vse brez truda in na- pora. Pri modemih plesih trud odpade; gibi so mirni, neprisiljeni, in ples ne obstoja več v ne- prestanem vrtenju nego v ritmu, kise mu plesa- lec poljubtio prilagodi in najrazličnejše oblike gibov, a tudi estetično lep izraz, ako igralec in igralka pravilno obvladata tapies... in tako ima- jo moderni plesi prav tako svojo čarobno opoj- nost, kakor jo je imel svoj čas valček.«4' Zusammenfassung Kurze Röckchen, Alkohol & Charleston Nach dem Ersten Weltkrieg brach auch in Slowenien eine „Nachkriegspsychose" aus. Nach der mehr als vier Jahre dauernden Blut- orgie gaben sich die Angehörigen aller Gesell- schaftsschichten dem Vergnügen hin. Die Gast- häuser und Cafés waren von morgens bis abends voller Gäste, der Alkohol floß in Strö- men, die Tanzflächen waren nicht nur zur Fa- schingszeit überfüllt. In jener Zeit kamen auch neue Tänze aus Amerika nach Slowenien und wurden besonders von der Jugend begeistert aufgenommen. Zum Tango aus der Vorkriegs- zeit gesellten sich noch andere feurige Tänze, an deren Spitze der Charleston stand. Ähnlich wie der Tango vor dem Krieg waren nun auch die erwähnten neuen Tänze ein Hauptziel der Kritik der Moralisten. In der damaligen Presse, insbesondere in der katholischen, wurden die neuen Tänze „mit ihren Negermelodien und ih- rer geradezu indianischen Hopserei" so ent- schieden abgelehnt, daß die Anhänger der neu- en Tänze 1923 in Ljubljana sogar eine Protest- kundgebung gegen die Verfolgung von Faschingstanzveranstaltungen organisierten. Der Kritik der Moralisten waren auch der Jazz und alle anderen Neuheiten jener Zeit ausge- setzt, besonders die Mode, die viel freizügiger war. Doch der Zeitgeist ging weiter und man tanzte immer mehr und genoß verrückte Feste bis spät in die Nacht. 41 Jutro, 5. 1. 1923 VSE ZA ZGODOVINO