*r§ jubljai\sXi9
Štev. 4.
10101 010 1010 kc 10x0x0 iTT*oVt «"0 »o^otoioioiogoioio^ototoiotoio«?1
Leposloven in znanstven list:
V Ljubljani  1. malega travna  1891.
Leto XT.
Pegaz in osel.
Starogrška   basen.
L
».eti, leti Pe"gaz ko ptič nad zemljoj S ponosnimi krili,  s ponosnoj glavoj; Griva po vetru mu plove, Bliskajo mu se podkdve.
Nad poljem,   nad  kmečki tja dvor  prileti, Za dvorom tam ozka ograja stoji; Osat prebujno v nji rase, Osel v ograji se pase.
K tlom  težko od mislij   poveša glavo", Vmes časih pobožno   pogleda v nebo  .  .   . Mirno tako bi se žilo  — Pčgazov  ko bi ne  bilo!
Čim kterega kdaj  on nad saboj  uzre, Ves besen vam vsakikrat  kvišku se  vzpne, Jezno z ušesoma miga, »I—a,  i    i,  a    a!«   riga.
In  ozre se Pe"gaz na zemljo, na  dvor, Ugleda spet  danes ta smešni  prizor, Pa se ustavi v višavi, Reče osldtu in pravi:
»Za riganje tvoje neskladno, grdo Zaslužil že zdavnaj  si kazen ostro, Drug konj,  se ve",  bi te brcnil, V glavo  s kopitom  te  krenil!
»Če jaz bi litel tebi približati se, Sam moral do tal bi ponižati se  .  .  . Tebe bi glava bolela   — Čast pa bi moja trpela!
»Ume*ti pole"ta ti Miizinih konj
Nikdar ne boš mogel — ves trud je zastonj!
Osel ostane le osel,
Letanje ni njegov posel.
»Da popneš se  v zrak,  nedostaje ti sil ; Za vzlet tak posebnih,  veš, treba je kril: Pe"gazu  Zevs jih je vstvaril, Magarcu ni jih  podaril.
»Kdo  ve" pač,  kod  Pe"gaza  nosi polet? On smčlo premeVi ti križem ves svet, Večji, ko tvoja  — ograja, Lepši, ko tvoja je —¦ staja.
»In koder on koli po svetu leti, Pod saboj  motri  on le žive ljudi, Pisano gle"da  življenje, Radosti v njem in trpljenje.
»Obz6r idej tvojih ne seza čez plot, Na uzdi te kratki tvoj   vodi  gospod ; Skromen mi,  sivko moj, bodi, Kar je nad taboj,  ne sodi!
»Ne:  vzpenjati se   do pesniških  višin —¦ Namen tvoj  le žito  nositi je  v  mlin ! Moko da nosiš iz mlina, Kupila te je  družina.
»Le Pe"gazov z riganjem ne kritikiij, Ker, kadar ti sodiš nas,  pomni in  čiij: Dete  koj  vsako na vasi Osla spozna te po  — glasi!«
To rekši s perutmi   naprej  nad zemljoj Leti, leti Pe"gaz s ponosnoj  glavdj, Griva po vetru mu plove, Bliskajo mu se —  podkove.
A. Aškerc.
M