Poštnina
pavialirana.
Uredništvo
In
upravnlStvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4-— „
inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne itevilke se ra-čonijo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjil sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Štev. 28.	V	Ljubljani,	14.	julija	1923.	Lob	III.
Glasilo ,9Zdru&enja slovenskih avtonomistov11.
-------------- Izhajfa	vsako soboto. ----------------
iti9j hn^omn 1 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-nuj IlULtjIllU; skega ljudstva!
„Gurgosovačka kula“.
Leta 1858. dne 30. novembra, se je sestala v Belgradu tafkozvana Sveto-Andrejska skupščina, — izvoljeni zastopniki naroda srbskega, da odločajo o politični 'bodočnosti. Prej je minilo več kot 10 let, odkar so »bo-rovali narodni zastopniki (zadnja je bila »Petrovska skupščina« 1. 1848.). Med tem časom so vladali nad narodom srbskim posamezni vlastodržci: Knez Aleksander Karadžordže, politiki A ujic, Garašanin in njih finančnik kapi ten Miša. Kdor je bil njihov politični nasprotnik, po sedanjem običaju nazvan »opozicijona-lec«, tega je gosposka prijela in odvedla v »Gurgusovačku kulu«. Srbski zgodovinarji pripovedujejo o tej ječi tako: »Simbol političnega muče-ništva in trpljenja je bila v tedanji dolbi »Gurgosovačka kula«. Daleč od srca Šumadije, v obmejnem mestecu, je bila strašilo sodobnega naraščaja, kateri so sužnji točili krvave solze, vzdihovali za svojim (lomom in svobodo. In kakšni ljudje so bili zaprti tam?«
Tam so politične grešnike strašno mučili, stražniki njihovi pa so bili celo v pravici, jih ubiti, pod pretvezo, ida »so hoteli ubežati«.
Ta »Gurgosovačka kula« je srbska. bastija!
Sveto-Andrejska skupščina je pomedla s to oligarhijo. Predvsem je odstavila za pregrehe te oligarhije s prestola Aleksandra Karadžordža ter je poklicala na -srbski prestol nekdaj pregnanega »starega gospodarja«, kneza Miloša Obrenovica. To je bilo delo mlade liberalne srbske inteligence, ki se je izšolala na tujem. Knez Miloš Obrenovic se je vrnil kot vladar vjSrbijo 14. januar-ea. Z njegovim prihodom se je to meja 1859.1., preko mesteca Gurgosova-stece prekrstilo v današnji Knjaže-vac. L. 1833. se je cel Timok pridružil Srbiji z Gurgosovaeem vred. Nad tem mestom se je dvigal grad. — »kula« — kamor so ?voje dni zapirali v strašne ječe srbske politične
buntovnike. Ko pa je ta »kula« prišla pod srbsko oiblast, so tja zapirale srbske oblasti svoje domače politične nezadovoljneže. Tisti dan, ko se je knez Miloš Obrenovic vračal iz pregnanstva v Belgrad na prestol, je ukaizal v Gurgosovcu (lvnjaževcu) to strašno politično kulo zapaliti, da je pogorela do tal.
Ta dogodek dokazuje, 'da se duh enega, naroda ne da ukleniti niti v taiko strašne zidane, kakor so bile to »Gurtgosovačke kule« zidovi.
In vsi iso rekli, sedaj bo zasijala narodu skrbskemu nova zora. Narodna slkupščina je imela posebno sejo, da proslavi vpepeljenje te strašne politične ječe, kar se je zgodilo ta-korekoč spontano, na ukaz samega novega vladarja. Še poprej je ta narodna skupščina sprejela »zakon za narodno skupščino« in je zahtevala, da »državni svet« in »začasno prav-lenije«, to je vlada, ta zakon potrdi. To se dolgo ni zigodilo. Ko pa je končno bil poslan ta zakon potrjen nazaj, se je isti na obče zahtevanje zopet prečital v skupščini. Toda izne-nadenje je bilo kolosalno, ko so poslanci slišali besedilo, ki je bilo bistveno potvorjeno in ni niti malo odgovarjalo originalu! Vlada je čisto-' enostavno besedilo zakona spremenila — v upanju, da se ne bo več bral v skupščini.
Ta skupščina je konoem konca vendarle porušila bivši nasilni režim in je postavila na vladarski prestol novega vladarja — kneza Miloša z novimi ljudmi. Toda komaj je novi vladar prišel v Belgrad, se je po kratkem kolebanju premislil. Mislil si je: Revolucijonarji, ki so zapodili mojega predhodnika kneza Aleksandra Karadžordže vica, vzamejo to reč z narodom preveč resno. Tudi meni utegnejo postati nevarni! In se je od njih odvrnil, pa se naslonil na stare krvoloke prejšnjega režima, večinoma nepismene ljudi — kakršen je bil on sam! — ter je vladali nad narodom ž njimi in njihovo pomočjo.
Ti pa, iz -Sveto-Andrejske skupščine, ki iso govorili v skupščini, da oblast .»državnega sveta in kneza« izvira iz naroda, vsled česar ima narod tudi pravico jih klicati na odgovor za njihova dejanja, — ti, ki so Miloša in njegovo dinastijo zopet vzpostavili, so bili hudo preganjani, zapirani in je za nje knez Miloš vzpostavil namesto ene izgorele, več novih, še stra-šnejših »Gurgosovačkih kula«.
Še istega leta, 1. julija 1859. se je sestal znova odbor narodne skupščine, imenovan »Malošmarnična narodna skupščina«, ki si je svobodno izbrala za svojega predsednika dr-
žavnega svetnika Andrija Stamen-koviča. Toda knez je tega človeka smatral za neposlušnega. Protivno njegovemu službenemu rangu in vsaki postavi, ga je odstavil in ga je imenoval za — nadzornika pri grad-bi nekega novega mostu!
Narod je hotel biti suveren, toda iz diktature samopašne oligarhije pod knezom Aleksandrom Kara-džordžem, se je razvil samopašen absolutizem nepismenega kneza Miloša. Ostale pa >so — »Gurgosovaeke kule«.
To so stare resnične zgodbe. Ali so pa tudi res že stare?
Znamenit govor Štefana Radiča.
Dobro pred 14 dnevi je zborovala v Zagrebu Hrvaška republikanska kmečka stranka ali Radičeva stranica. Na tem Zborovanju je imel predsednik stranke Štefan Radič velik govor, iiz katerega posnemamo sledeče glavne točke:
Priprave za nove volitve.
V začetku svojega govora je Štefan Radič naglasil, da je bil glavni naimen zborovanja stranke, da se končajo vse priprave za nove volitve.
»Belgrad naj ve,« je rekel Radič, »da so z današnjim dnem končane vse volilne priprave do najmanjših podrobnosti. Ce <bi bile nove voli tvi* razpisane danes, mi lahko že jutri predložimo svoje 'kandidatne li ste. Naša mobilizacija za nove volitve je končana: to je naš odgovor na vojno napoved iz Belgrada.
Končane pa niso naše volilne priprave le 'za Hrvaško in za Slavonijo, ampak tudi za Vojvodino, za Bosno in Hercegovino in za Dalmacijo. Pri zadnjih volitvah smo postavili svoje kandidate v 17 volilnih okrožjih, sedaj pa jih bomo postavili v 22 volilnih okrožjih. Ali bo treba iti še dalje, borno pa videli (to se nanaša očividno na postavljanje kandidatov v Srbiji in v Macedoniji, mogoče tudi v iSloveniji).
Kaj pomenita Pribičevič in Pašič?
Povedal sem že mnogokrat, kaj pomeni hrvaška republikanska kme-
čka stranka. To je moralna sila, to je ideja. Kar je svet ustvaril velikega in lepega, je ustvaril v imenu ideje. Buda (ustanovitelj zelo razširjene vere, op. ur.) je ideja, Kon-futse je ideja, Kristus je ideja, Mohamed je ideja. Pribičevič pa ni ideja, ampak puškino kopito — on je nasilje. Kaj je Pašič? To je norost. Ce star človek pljune na vse, kar je branil v svoji mladosti in celo svoje življenje, potem je to bankrot. Pašič se je v svoji mladosti boril za samoupravo Srbije, boril se je za to, da bodi iSrbija svobodna država, v kateri bi bila svobodna vsaka občina in okraj. Takrat je on dobro vedel, da srbska država ne sme biti centralistična, ampak da mora biti sedež države ne samo v Belgradu, ampak v vsaki občini in v vsakem okraju. V svojih mladih letih se je Pašič boril torej za isto, za kar se borimo mi danes, za svobodni dom!
Danes pa je vse poteptal, za kar se je boril v svoji mladosti. Danes ni več svobodnih občin in ne svobodnih okrajev. Zato pravim: To je žalostno. Pašič je živ umrl. Danes ruši in podira to, 'kar je ustvaril v svoji mladosti.
Širjenje Radičeve stranke.
Govoreč o organizaciji stranke je rekel Radič: »Mi nismo izdelali svojega programa samo za nas. Naš program je za vsakega. Mi bomo začeli izdajati poseben list v nemškem
LISTEK.	6
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
»Da, da," je nripomnil kanonik, .gospod 1 ahi je vražji človek. Res da je velik junak, toda domači ljudje se ga boje ravno tako kakor 'i urki, ker kamor stopi njegova noga, tam trava več ne raste.“
Ko se je torej veliki konjušnik, držeč zastavo, na konju znojil in od bolečin protina zvijal lice, je prijahal na vrancu kraljevi sodnik, moj gospodar, in dejal Francu Tahu:
.,Pozdravljen, brate! Za Boga, kako dolgo se že nisva videla. Kakor kak medved čepiš v svojem kotu med Savo in Dravo. Kako je s teboj ?“ — „Kako naj neki bo!" — »Kakšna ne-volja te tare?“ — „Troja. Najprej protin, ki me neusmiljeno ščiplje, drugič Turki, ki vedno hujše pritiskajo in tretjič moj ljubi svak Nikola Zrinjski. Svoji sestri Jeleni je podaril Božjakovino, toda letos v poletju nas je nenadoma napadel in vrgel mene in sestro črez prag. Lep brat, kaj ne? Nikola je hujši ko Turek." — „To vašo pravdo poznam. Nikola je pač Nikola in kralj se Zrinjskih boji. Kje pa živiš navadno?'1 — ..Zdaj tu, zdaj tam, kakor cigan. Včasih v Med-žiniurju, včasih v Zablaču, včasih v Staten-burgu na Štajerskem, včasih na svoji pusti v
Berenju. Saj imam hvala Bogu tudi brez Bož-jakovine dovolj, toda pravega gnezda si ne morem zviti nikjer in moja gospa Jelena se jezi brez konca in kraja." — Tedaj se je Bator nekoliko zamislil in nato reče napol v šali: „Brat, ali imaš kaj denarja?" — »Našel bi se, hvala še kak groš," odgovori Tahi. — „Čuj me," nadaljuje Bator, Jaz imam polovico dveh posestev tam doli na koncu sveta „Susjeda in Stu-bice. Susjed je na Savi, baš na sredi med Štajersko in Šomodjem. Kraj je kakor nalašč za tebe. Meni ne koristi mnogo, ker je predaleč. Rajši bi tukaj kupil kak svet. Susjed in Stu-bico." — »Koliko hočeš za svoj del," je vprašal Tahi. — „Malo za 50.000 ogrskih goldinarjev ga dam." Tahi je nekaj zmajal z glavo in hotel odgovoriti, toda v tem trenotku so zapele trobente, mladi kralj je zahajal na grič in praporščaki so se začeli zbirati. Ko je moj gospodar videl, da se ne more razgovoriti zaradi tolikega klicanja, je Tahiju za enkrat samo pri slovesu zaklical: „Pridi nocoj k meni, da se pogovoriva!" Tako sta šla narazen, drugi dan pa mi je moj "ospodar povedal ves njun razgovor in dodal, da je Francu Tahiju prodal polovico svojih hrvaških posestev za 45.000 ogrskih goldinarjev. Kaj pravite, prijatelj kanonik?"
Gospod Stipo si je nekoliko zamišljen drgnil nos.
„Veste, jaz bi rekel", se je nazadnje oglasil, .,da bo iz tega lahko prišla velika nesreča."
„Zakaj, prečastiti gospod kanonik?"
„Ker sedi na pragu Susjeda gospa Urša. ženska, ki ima zobe kakor kak zmaj. Kako boš gospoda konjušnika postavil v njegovo last? Heningovci mislijo, da je rodbinska last cele obitelji po dednem pravu, ki mora vsekakor ostati v rodbini, tako da lahko svoj delež prodaš samo sorodstvu. Gospa Urša se bo z nohti branila!"
Prava reč," se je Madžar porogljivo zasmejal; „res ne vem, kakšni čudni ljudje ste vi Hrvati. Kaj je pravica? Vse je pravica, samo pravi način je treba najti. S pravim ravnanjem lahko po našem zakonu vse opraviš."
„No, povejte, kako!" je rekel gospod Stipo.
„Kako se more govoriti tukaj o dednem pravu? Kralj je poklonil posestvo polovico Batorovcem, polovico Heningovim. Torej lahko kralj tudi voli, da prenese moj gospodar svojo polovico na koga drugega. Kralj je mojemu gospodarju zelo naklonjen, pa tudi Tahiju, ker ve, da lahko samo po Batoru njegov mladi Maks varno zasede ogrski prestol. Na pol mu je to tudi že obljubil. In postaviti v last? Ali veste, kaj je zakonita sila? Z gospo Uršo sem se že dogovoril — poglejte!" In Palffy je potegnil iz žepa popir, ga podal kanoniku in smehljaje še dodal: »Prečitajte to! Kaj ne, kako modro! Sam starkin zet Konjski je pogodbo napisal. Čuden človek! Namazal sem mu dolge hrvaške brke z medom sladkih besed in ta zagorski norec veruje vse. O Tahiju seveda nisem niti žugnil. Vašega brata sem seveda tako zaradi lepšega kregal in rekel, da ga bom
jeziku za kmečke republikance nem- . ške narodnosti in smo prepričani, da bomo dosegli usjpehe. Kmalu bomo zaceli izdajati list itudi v madžarskem jezilku, potem v češkem in končno tudi v srbskem, ki bo tiskan v cirilici. Da, tudi to bomo naredili. Ne bodo Srbi nas osvobodili, ampak mi njih. Svobodnih ljudi ne more osvoboditi suženj, ki kleči in »ku-luči« (tlačani) in ki pozna le batine. Mi, ki imamo moralno moč, — mi smo že sedaj svobodni; ko pa pride čas, bomo osvobodili tudi Srbe!
Za složen nastop Hrvatov.
Na Hrvaškem ne bo dobil nihče več mandata proti Hrvatom. Morebiti s pomočjo volilnega zakona, to že. Toda tudi temu bomo prišli v okom. Če bo treba, bomo v posameznik okrožjih postavljali po dve lastni kandidatni listi, samo da nasprotniki Hrvatov ne ibodo izvoljeni. V hrvaški deželi ne sme biti nihče več izvoljen s hrvaškimi glasovi proti hrvaškemu narodu. Noben plemenitaš s svojim vplivom, nobena finančna organizacija s svojim denarjem, nobena verska organizacija s svojo močjo in nobena vlada z njeno silo ne bo dosegla na Hrvaškem tega, kar smo dosegli mi. Kar smo mi dosegli, to je vrhunec narodne moči.
Gospodarska moč Hrvatov.
Mi smo pa tudi gospodarska moč. Ne mislim pa pri teh svojih besedah na papirnate miljarde. Vem sicer, da je v hrvaških kmečkih hišah še precej denarja, toda ta denar je pripravljen za svobodo Hvratov in za nič drugega. Toda na te miljarde nisem mislil. Jaz sem mislil na vrednost tega, kar se na Hrvaškem vsak dan pridela, če dela vsak dan pol miljona republikanskega naroda, je to delo vredno miljarde. To je naša gospodarska moč.
Mi smo narod, ki dela. Pri nas dela vse: delajo profesorji, delajo učitelji. Dela vsa inteligenca in nihče ne lenari. Ni ga naroda na svetu, od katerega bi 90 odstotkov delalo. Angleži so največji narod na svetu, pa
vendar žive tam brezposelni, kakor da ne bi imeli rok in nog. Ko smo mj ustanovili svojo stranko, smo rekli: Ne sme biti militarizma, monarhija naj bo nevtralna. In ustanovili smo stranko na ideji napredka ter rekli: Po programu kmečke stranke se mora brigati za svojo ekzistenco vsak sam. Stranka se za ekzistenco posameznih pristašev ne bo brigala. Naša stranka je ustanovljena zato, da vodi hrvaški narod po potrebah in željah ljudstva v skladu z največjimi misleci zapadne Evrope in z največjimi misleci Slovanstva, v skladu z narodno mislijo.
Hrvatje kot mednarodna moč.
Mi smo torej moč in sicer mednarodna moč. Danes ve cel svet, da smo mi Hrvatje miren narod in važen kulturni činitelj za obnovo srednje Evrope. Nam ni treba batin, ker nam je dovolj
bojkot proti vsem,
ki se protivijo neodvisnosti Hrvatov in nasprotujejo pravicam kmetov. Tega bojkota pa ne bodo izvrševali le posamezniki, ampak ves narod.
Zn srbsko ljudstvo.
Ko boste odhajali iz Zagreba, vedite, da s srbskim ljudstvom nismo pretrgali niti ene vezi, pač pa s srbsko vlado, s srbskimi oblastniki in kakor stvari danes stoje, z vsemi današnjimi srbskimi strankami. Naše zveze s ‘srbskim ljudstvom so pa danes še tesnejše kakor poprej.
Pogumno naprej!
Za bodočnost Hrvaške torej ne skrbite. Hrvatje uživajo zaupanje in spoštovanje pri dobrih prijateljih, Srbija pa nima nikogar na svoji strani. Stara resnica je namreč, da je spoštovan le tisti, kdor tudi dinge spoštuje in nikogar ne kuje v suženjske okove. Srbi pa so danes največji sužnji na zemlji. Mi pa jih zaradi tega ne sovražimo, ampak jih samo obžalujemo, njihovim oblastnikom in zatiralcem pa veljaj naše preziranje in neizprosen boj do končne zmage.
Iz vnanje politike.
Prav lepo in pregledno sliko o splošnem in o našem vnanjepolitič-nem položaju daje zagrebški »Jutranji List«, iz katerega povzamemo to-le:
»Zastopniki Male antante se sestanejo v kratkem v Sina ji v Rumu-.niji. Ta sestanek je potreben vsled nove grupacije velesil.
Zveza Anglije z Italijo daje reparacij skemu vprašanju novo smer, zveza Italije z Ogrsko pa je važen činitelj na jugovzhodu Evrope.
Razmere med Poljaki in Čehi še vedno niso take, da bi mogli govoriti o sporazumu. Poleg tega grozi Poljakom še vedno nevarnost od Rusi-
A- pisalni mizi Stambolijskega so našli načrte za veliko jugoslovansko-balkansko federacijo (zvezo držav), a Rumunija s tem ni bila zadovoljna.
Grki ne nameravajo zapustiti Soluna in zato jim hodi spor . med kraljevino SHS in Italijo zelo prav.
Tem nasprotjem med balkanskimi državami se pridružuje še nasprotje med velesilami (Anglijo in Francijo), ki se je rodilo sicer vsled reparaeijskega vprašanja, sega pa že tudi na Balkan.
Anglija posega vedno aktivnejše v balkansko politiko in nikakor ne misli prepustiti Balkana samo vplivu, Francozov.
Politiki Angležev se zategadelj zelo upirajo v Bel gradu, da Anglija
ne bi preprečila kakšne nameravano »amputacije«.
Anglija namreč nikakor ne bo dopustila, da se napravi na Balkanu kakšna skupina držav izključno pod vplivom Francozov, kar bi imelo za posledico gospodarsko katastrofo.
V tem metežu velesil pa dobiva vedno večjo važnost hrvaško vprašanje, kar je jasno razvidno iz pisave londonskega lista »Observer«-ja, ki velja za. glasilo angleškega vnanjega urada.
Zato pa v celi Evropi pazljivo zasledujejo belgrajsko politiko, ki je popolnoma nasprotna angleškemu mišljenju.
Vsa ta vprašanja bodo na dnevnem redu konference v Sinaiji.«
Zaslužki v Ameriki.
V Sloveniji je mnogo rodovin, ki imajo svoje ljudi v Ameriki. Drogi zopet noč in dan hrepene, da bi prišli v to obljubljeno deželo. In tretji z veliko nepotrpežljivostjo čakajo, kdaj bo prišla toliko zaželjena »šifkarta«...
Vse te ljudi bo gotovo zanimalo, kar pripoveduje znani nemški pisatelj Roda-Roda v dunajskem listu »Neue Freie Presse« o zaslužkih in plačah v Ameriki.
On pripoveduje:
»Služkinje, ki znajo nekoliko kuhati, dobe mesečno 30 do 70 dolarjev. Vrtnarji 40 dolarjev in stanovanje. Gimnazijski učitelj 200 dolarjev. Učiteljice po 30 službenih letih 240 dolarjev. Pokojnine ne prejemajo.
Knjigovodja začne z 20 dolarji na teden. Po 10 letih dobi 40 dolarjev. Odpovedi ne poznajo. Pridi, opravi svoje delo in pojdi!
Delavci dobijo na teden: Preddelavci v fabrikah po 42 dolarjev, preddelavci v fabrikah za avtomobile 50—70 dolarjev, čevljarski vajenec 35 dolarjev, ker velja to delo za »umazano« in se ga lotijo navadno le Lahi, iki »prilezejo« tudi na 95 dolarjev tedensko. Pekom plačajo po 25 dolarjev, mašinistom po 35, kurjačem po 30, nosačem v velikih trgovinah po 24 dolarjev. Kuhinjska
dekla v veliki restavraciji 12 dolarjev in hrano.
Dnevno dobijo: Bolniška strežnica 5 do 20 dolarjev, postrežnice po 4 dolarje in hrano (za kar mora pa tudi prati in umivati okna od znotraj), nakladalci premoga 7 do 8 dolarjev.
Na uro dobi: zamorec, ki čisti preproge in snaži jedilno orodje, po 50 centov. Težaki (brez posebnega znanja) po 42 do 60 centov. Ključavničarji in mehaniki po 75 centov.
Zdravniki zahtevajo za ordinacijo 2 do 5 dolarjev; če pridejo na dom, 1 dolar več.
Delovni čas znaša navadno 10
ur.
Župan mesta Newyork ima letne plače 15.000 dolarjev, vseučili-ški profesorji komaj polovico.
Naj višji policijski uradnik dobi 7500 dolarjev na leto. »Sodniki imajo 7500 do 15.000 dolarjev letno.«
Če bi veljalo življenje v Ameriki toliko kakor pri nas v »jugo-kronah«, bi bile te plače prav lepe. Težava pa je s tem, da v Ameriki ni samo zaslužek v dolarjih, ampak tudi stroški. Res pa je, da si delavec v Ameriki še vedno lahko nekaj prihrani, pri nas pa prav malo ali pa nič.
je, Čehoslovaki pa imajo dovolj posla doma deloma vsled spora med Masa-rykom in dr. Kramaržem, deloma zaradi .slovaškega vprašanja.
Značilno je, da imajo Čehi, Ru-muni in Jugoslovani vsi enake težave s centralizmom, ki odbija Slovake od Čehov, Erdeljce od Rumunov, Slovence in Hrvate pa je prisilil do najostrejše opozicije.
Kakor centralizem druži Prago z Bukarešto in z Belgradom, tako razdvaja Malo antanto politika na Balkanu.
Prevrat v Bolgariji je dokazal, da vodi Rumunija drugačno balkansko politiko kakor kraljevina SHS.
Dnevne vesti.
Razprodajalce našega lista po deželi prosimo, da nam blagovolijo poslati redno koncem vsakega meseca »glave« od neprodanih izvodov nazaj, da jim zamoiremo poslati nato natančni račun s poštno položnico.
Položnice smo priložili današnji številki vsem onim cenj. naročnikom, katerim je naročnina s 35). junijem potekla, ter jih prosimo, da nam blagovolijo naročnino čim preje nakazati, da ne bode treba lista s koncem tega meseca ustavljati. Ne-
kateri izmed cenj. naročnikov, ki so dobili sedaj položnice imajo na naročnini še nekaj zaostanka in prosimo, da blagovolijo istega vposlati skupno z naročnino, namenjeno od 1. julija dalje.
Za klerikalce proglaša »Jutro« avtonomiste. Ima prav, naše »Jutro«, čisto prav. Ja, če bi bili samo klerikalci, to bi še bilo, kajti klerikalec je danes lahko že vsak navaden kmečki poba. Toda avtonomisti smo pa v resnici še vse kaj dragega in še vse kaj hujšega kakor
odstavil takoj To jih je premamilo, to je stari godilo. Uršula bo šla stanovat dalje proč, v Stubico. Susjed bo čist. Dombroja sem že naučil, kako se ima obračati. Klanjati se mora stari, sem rekel, da ne bo kaj zavohala — potem pa nenadoma konjušnika postaviti v last!“
„Toda“, je odvrnil kanonik in dal pismo nazaj, „po zakonih kraljevine Slavonije bi se to moralo prej proglasiti v skupščini stanov, pred banom!“
„Pojdite no s tem vašim slavonskim pravom,“ je zamahnil Madžar z roko. „Preko tega bomo lahko prišli. In ban? Moj Bog! Kdo je ban? Knez Peter Erdodi! Ali ni njegova prva žena bila Tahova hči? In najsi je umrla in naj se je ban pozneje tudi oženil z Jano Alapičevo, vendar sta tast in zet ostala prijatelja, velika prijatelja."
„Da, da“, se je kanonik zamislil, „toda na strani Heningovice je podban Ambrož Grego-rijanec, silen človek."
„Tega se bojimo najmanj. Ambrož je bil kastelan Nikole Zrinjskega. Nikola in ban Peter se ne gledata prijazno, odkar je sin Nikole pustil na cedilu banovo hčer, Jorej Peter ne n1 ara Ambroža; in povrh ne more ban pod-bana niti živega videti, odkar sta se sprla zaradi samoborskih mej. Ban bo na Tahovi strani, Alapiči na banovi. Ali vam je stvar sedaj jasna, gospod kanonik?"
„Da, ali kaj imam jaz pri vsem tem opraviti?"
„Vi boste gospoda Taha postavili v last!"
Kaj jaz?" in kanonik se je odmaknil za dva koraka.
„Da, vi! Počakajte, da se bo Uršula preselila v Stubico. Dobili boste pogodbo od Ba-tora in vzeli onega županijskega sodnika, ki vam ga bom še pismeno pozneje naznanil. Ko bo vse v redu, bo prišel Tahi s četo svojih Ka-nižancev v Zagreb in ž njim nekaj njegovih prijateljev. Na noč odidite v Susjed. Uvedite ga, nihče ne bo protestiral. Tahi bo zasedel grad, nabasal topove, zaprl vrata in gospa Urša lahko pride, ako jo skomina po železnih jabolkih. Seveda bo stekla pravda, pa naj; med tem lahko Heningovica celo umre, hrvaški ban je Tahov zet, Andrej Bator pa kraljevski sodnik."
Kanonik je molče stal pred Palffyjem, ki je ostro zapičil vanj svoje oči, dočim je upravitelj Jurij Svesvetički nekoliko dvignil glavo in gledal zdaj brata, zdaj Mihaela Palffyja.
„Ne morem," je nazadnje, zaječal kanonik, „stvar je nevarna; nikakor ne morem. Saj bi bila to očitna kršitev pravice!"
,.Ne mislite vendar vedno samo na svoje suhe paragrafe," je zaklical Madžar in skočil po konci, „ne pozabite, da vas mogočni ljudje, na katerih stran bošte stopili, ne bodo nikdar pustili na cedilu. V interesu svojega gospodarja Andreja Batora vam dam trdno zatrdilo, da iz tega za vas ne bo nič hudega. Tu je moja roka!"
,,AIi ni to ista roka, ki je podpisala pogodbo z Uršulo Heningovo?" je resno vprašal kanonik.
Palffy je ošinil kanonika z očmi, začel od jeze grizti brke in je živahneje odvrnil: „Go-vorimo odkrito, gospod kanonik! Jasna beseda dela dobre prijatelje. Moj velemožni gospodar me nikakor ni za šalo sem poslal. Njegova trdna volja je, da se mora stvar enkrat dejati v red, na ta ali na drugi način; če ne marate vi, se bo mogoče našel kdo drugi, n. pr. Franjo Filipovič, ki nima z jeklom obite vesti. Toda ker poznam vašega brata Jurija, sem hotel to delo nameniti vam. In zakaj? Ali treba za to odgovora? Vaš brat ima mnogo otrok, ima ženo, govorimo odkrito, zapravljivko."
„Vašo rojakinjo," je trepetaje zamrmral kanonik.
„Vse eno," je hladno odvrnil Palffy. Zadolžen je preko glave. Njegova upnika sta knez Andrej Bator in Franc Tahi, baron na Statembergu. Kak slučaj! Jurij Svesvetički je živel od milosti kraljevskega sodnika, in ta milost je velika, mogoče še prevelika. Moj gospodar je vzel vašega brata za upravitelja Susjeda, ki je mastna krava, in vaš brat je ni samo molzel in jemal boljše mleko zase, on jo je molzel tako dolgo, da ji’ je pritekla kri:
on je goljufal svojega gospodarja."
Kanonik je zatrepetal, njegov sklonjeni brat pa je klecnil še niže in obupano zastokal..
(Dalje prihodnjič.)
»Orjuna« itd., ampak povedati tega ne smemo, da nas vseh skupaj ne zčipro. Biti klerikalec je lahko, biti naročnik »Jutra« je še lažje, ampak biti avtonomist — ta špas je pa nevaren in ni za vsakega. To je le za najbolj izbrane izvoljence.
Kaj je boljše, »Jutro« ali »Avtonomist«? »Avtonomista« dobite vsak teden samo enkrat na mizo, kakor stalno nedeljsko pečenko, ki ravno zato dobro tekne, ker je na mizi samo ob nedeljah, »Jutro« pa imate lahko na mizi vsak dan kakor star krompir — kaj je torej boljše?
Liberalstvo in klerikalstvo. liaiz-ni ljiudje pripovedujejo, da vodijo ves boj proti klerikalstvu takozvani .prostozidarji ali »frajmavrerji«. Kavno tako pripovedujejo, da dobi tisti prostozidar, ki more pokazati v tem boju kakšne uspehe, kot posebne vrste odlikovanje predpasnik, ki je znak neke višje šarže, kakor je pri orjuncih znak višje šarže bela kučma. Dr. Žerjav, ki vodi pri nas v Sloveniji ves boj proti klerikalstvu, skoro gotovo še nima tistega predpasnika, po njegovih »uspehih« soditi vsaj ne. Ker je pa boj med klerikalstvom in liberalstvom v Sloveniji nam vsetm skupaj ravno toliko potreben kakor za mačke sveže korenje, prosimo g. doktorja N., ki je baje veliki mojster prostozidarjev v Ljubljani, naj vendar kupi g. dr. Žeijavu vsaj za božič kakšen star branjevski »firtah«, da bo ta nesreča s svojim liberallstvom in klerikalstvom dal enkrat v deželi mir.
Klerikalen je postal dosedanji »voditelj« JDS v Ljubljani, g. dr. Žerjav. Kakor namreč izvemo, je pri neki večerji trdil g. dr. Žerjav z vso upornostjo, da je dvakrat dve štiri. To isto pa trdi, kakor nam poročajo z druge strani, tudi dr. Korošec. Torej je dr. Žerjav pristen klerikalec, če bi to ne bil, bi moral trditi, da je dvakrat dve tri ali pa pet! Tako po logiki glavnega klerikalnega glasila »Jutra«.
Glavno vprašanje slovenske politike je še vedno, ali hodi Čapov. Nata v nedeljo k maši ali ne — ali z drugimi besedami:	Ali je dični
Čapov Nata liberalec ali klerikalec1? To velevažno vprašanje bo za politiko slovenskih »inteligenčnih« ko-zlovičev odločilno in merodajno še najmanj 300 let po uničenju tega sveta. Pravo in res glavno vprašanje .slovenske politike pa, namreč ali naj bo za Slovence merodajna odločna. politika moštva in slovenske samostojnosti ali pa naj še nadalje poskušajo razne stranke v Sloveniji vladati nad drugo s tujo pomočjo, ki si jo naj zagotove s »patrioti-čnim« valjanjem v prahu pred tujci — to pa presega možgansko sposobnost ogromnega dela slovenske »inteligence«.
Zvišanje uradniških plač. Kakor pripovedujejo »potniki iz Caribro-da« ... že prihodnji teden.
Še enkrat zvišanje uradniških plač. Za one, ki imajo kaj pameti v glavi, 'zvišanje plač ni potrebno, ker si poiščejo iže sami druge službe. Za one pa, ki imajo nekaj manj pameti v glavi ali pa »jugoslovansko sol« v glavi namesto možganov, pa zvišanje plač tudi ni potrebno, ker taki
ljudje 'delajo prav radi tudi 24 ur na dan za 5 par.
Lačnim uradnikom priporočamo »Jutro«. Kdor prebere »Jutro« zjutraj na tešče, je cel dan ‘sit.
Klerikalni »Avtonomist« prosi klerikalno »Jutro«, naj v bodoče notice iz »Avtonomista« navaja v celoti ali pa vsaj v pravilnem smislu. Mi srno zapisali namreč v zadnji številki, da imajo tisti državni uradniki, ki še danes tlačani j o po pisarnah, itak nekaj manj pameti, kakor oni, ki so državno službo obesili na klin in .si poiskali drugod večji in boljši kos kruha kot ga jim daje država itd. Tako .smo zapisali mi, in Ikar zapišemo mi, to je res in to drži. Menda vendar ni nihče tako trapast, da bi očital n. pr. g. dr. Ska-bernetu neumnost, ker je iz državne službe izstopil in si našel njegovim sposobnostim in njegovemu znanju tudi primerno plačano mesto? Iz naše tozadevne notice je pa napravilo klerikalno »Jutro« neko drugo notico, napisano z namenom, da ščuje uradnike proti nam in jih vabi na svojo politično stran. Ta trud bi si bilo klerikalno »Jutro« lahko prihranilo. Mi smo bili namreč že pred tremi leti toliko dostojni, da smo javno, v listu svarili uradnike, •naj »Avtonomista« ne naročajo, ker jim bo to škodovalo. Klerikalno »Jutro« bo že vedelo, zakaj je bil ta poziv potreben. Zato tudi nimamo naročnikov med uradniki in naš list tudi ni pisan za odvisne uradnike, ampak za neodvisne ljudi, ki ne potrebujejo nobene vladne milosti. Dalje mi nismo nobena politična stranka in zato se nam za uradniške volilne glasove ni treba prav nič potegovati, kakor za nobene glasove ne. Zato je nam popolnoma vseeno, če so uradniki vsi »Ju.trovci« ali pa ne. V tem leži ravno naša moč, ker vsakemu lahko povemo v brk, kar mu gre; uradnikom povemo, da ni prav nič sramotno zapustiti državno službo in začeti kakoršenkoli drug posel, da si človek le na pošten način zasluži svoj kruh, mi v teh besedah ne vidimo ni kakega, zaničevanja, ampak jih smatramo le za moderno naziranje, ki je že mnogo, mnogo let uveljavljen v praksi v vseh deželah, kjer so se že iznebili fevdalnega »Kastengeista«. Pri nas pa je tega duha še jako mnogo in klerikalno »Jutro« bi si pridobilo mnogo več zaslug, če bi pomagalo izbijati ljudem tega duha i:z glav kakor pa z bobnanjem na »av.strija-kantski« boben.
Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas Produktivne zadruge kleparjev, kotlarjev itd. Tvrdka se je v svojih novih prostorih izelo povečala ter ise je tudi tehnično moderno izpolnila svoj obrat, tako, da danes lahko z vsako inozemsko tvrdko konkurira. Podjetje uživa dober sloves posebno glede njegovih bakrenih izdelkov. Upoštevanja vredna je tudi hitra in točna postrežba.
Vrednost denarja. Zadnje dni je .švicarski frank napram dolarju precej padel. Zato .se je znižala tudi prava vrednost dinarja. 100 dinarjev stane v Švici 6 frankov iri 15 centimov, zaradi padca franka je pa tudi dinar nekaj manj vreden.
Gospodarstvo.
v
Se nekaj o posledicah novega davčnega
zakona.
V zadnji številki .smo pisali o posledicah novega davčnega zakona za kmete, obrtnike itd. bolj na splošno. — Dodati pa moramo še nekaj, kar je zlasti za one, ki postanejo »bajtarji« v smislu novega davčnega zakona, jako važno. Važno pa tudi za upnike, bodisi za privatne osebe, bodisi za denarne zavode.
Novi zakon določa, kakor smo povedali že zadnjič, da se »bajtarju« ne sme prodati ne hiša, ne pet oralov zemlje in ne dvoje živinčet in še nekaj malenkosti, tudi če davka ne plača. To »■premoženje« torej
ni podvrženo nobeni eksekuciji. Tako veleva zakon.
Jasno je, da vsled te določbe »bajtar tudi nobenega kredita ne more več dobiti. Kdo pa naj posodi, ce nuna gotovosti, da bo lahko vsaj s pomočjo rubežni prišel zopet do svojega denarja, če dolžnik noče plačati <lobrovoljno ?
•Sedaj pa nastane važno vprašanje: Kako pa je z onimi dolgovi tistih kmetov, ki postanejo sedaj »bajtarji«, ki so bili narejeni še na podlagi starih postav, torej v času, ko sedanji srbski zakon še ni bil »proširjen« na celo državo?
Po besedilu sedaj veljavnega novega zakona tudi teh dolgov ni treba plačati, če jih kdo noče plačati. Nova postava je v parlamentu sprejeta in danes veljavna, kakšnih »predhodnih odrerlb« pa, ki bi urejale razmerje med dosedanjimi baj-tarji-dolžniki in njihovimi dosedanjimi upniki, nismo našli nikjer! Ako obstoje kje kakšna taka določila, (ki pa nam niso prišla prod oči), je stvar v redu — ako pa jih ni, (kar je zelo verjetno), potem »bajtarjem« že od danes naprej ni treba plačevati več njihovih starih dolgov, ker je eksekufivna prodaja njihovega premoženja po novem, sedaj veljavnem zakonu izključena, kakor je na drugi strani izključen tudi vsak nov kredit za ljudi, ki spadajo pod varstvo novega zakona.
Kakor že rečeno, nam ni znano, ali je vlada že sklenila kakšne »prehodne odredbe«, ki bi urejale to vprašanje, ali pa jih šele namerava skleniti. Jasno ipa je, da bretz posebne postave, iki bi uredila tudi to .vprašanje, preti slovenskemu gospodarstvu prav znaten potres, ker bodo morali številni upniki napraviti preko mnogih svojih terjatev enostavno križ-kraž.
Tako pa se ne bi smelo delati v pravni državi. Mi sicer privoščimo »bajtarju« (Bog nam odpusti grehe in to zaničljivo besedo) vse dobro, toda vse naj bo pridobljeno na pošten način. Če bomo imeli v državi zakonodajo, ki privatno premoženje kar z eno potezo uničuje (in to tudi premoženje, ki ni bilo ravno ukradeno in prisleparjeno, ampak v večini slučajev pošteno pridobljeno), potem zbogom tudi državni kredit!
Vse postopanje vlade v tem oziru nam kaže, s kakšno neverjetno brezglavostjo delajo v Beligradu nove postave. Nihče ne pomisli na posledice, ampak kar vzemi v roko kakšen star srbski zakon; ga »prosili« na celo državo in kolobocija je gotova! Če v kakšni kuharski šoli mlade punce kakšno jed zapacajo, jo vsaj psi požro — zakonodaja v veliki državi je pa nekaj drugega kakor navadna kuharska šola!
Tudi te vrste zakonodaja ni samo posledica nesrečnega centralizma, ampak tudi posledica znanih lepili dni še lepšega 1.1918., ko se je vse odločilo brez vednosti in volje ljudstva.
Blagor Švicarjem, ki vedo, kaj je referendum, ali plebiscit ali ljudsko glasovanje!
Čevlji z znamko ,.Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20. na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralia Petra tr? H.
Telefon 22(1.
>BUD9iW I ...........................  1
TRADE MARK [
ZA SLOVENSKE DELAVCE. Diktatura proletarjata.
Komunistična intemacijonala ima v svojem programu kot bistveno točko predpisano »diktaturo proleta-rijata«. Potom nje se ima izvesti razlastitev kapitalistov, kakor tudi splošna odpravitev izasebne lastnine; potom nje se ima ustrahovati buržo-azija in zlomiti sleherni upor proti novi oblasti; potom diktature prole-tarijata se ima izvesti socijalizacija podjetij in uvesti nov, socijalistični družabni red.
Kaj pomeni diktatura? Diktatura pomeni popolno oblast (komando) v rokah ene osebe, ene skupine ljudi, oziroma v danem slučaju nadoblast enega družabnega razreda, L j. delavskega nad vsemi drugimi stanovi in razredi. Če imam diktaturo v rokah, kratikomalo poveljujem in zapovedujem, kar .se meni prav zdi ali kar se mi poljubi, drugi ljudje pa so zato tukaj, da me ubogajo in ročno in točno izpolnjujejo moja povelja, če se kaj obotavljajo, jih prisilim k ubogljivosti s silo, z orožjem, z ječo, z mukami; če se mi poljubi ali prav zdi, jim postrežem z vislicami ali pa s krogi jo.
Diktatur imamo na .svetu veliko, skoro v vsaki deželi. V Ameriki komandirajo trusti kapitalistov, ki z denarjem napravijo, Ikar se jim poljubi. V južni Ameriki in v ostalem španskem svetu zapovedujejo generali, ki z orožjem ukrote neposlušne-že. Na Francoskem in v drugih evropejskih deželah komandira denar, puška, izakon in ljudska neumnost in pohlevnost, na Balkanu sila, denar, zvijača. Tudi na Ruskem nepovelju-je_ delavski razred, ampak komunistična stranka in v njej par. sposobnih ljudi. Delavci nimajo, kakor drugod, tudi na Ruskem nobene besede. Oni ostanejo delavci, ki morajo delati, ubogati in prelivati svojo kri, če tako glasi zapoved.
Kako pa pride človek, skupina ljudi ali stranka do diktature, do komande? Samo s silo in s silo in nasiljem se obdrži. Kdor ima večjo silo, ga prevrne in stopi na njegovo mesto. Z oboroženo in denarno silo so prišli na površje kapitalisti, rdeča armada, dobro hranjena in pošteno plačana, drži pokonci Lenina in Trockega. Delavstvo pa strada, gara
in uboga tako v Ameriki 'kot na Ruskem. Kdor preveč godrnja, joj! Po njem je!
Diktature proletarijata ni nikjer. Vlade delavnega ljudstva ni za enkrat še pod božjim solncem. Povsod ima komando bajonet, denar in pa sposobnost ravnati z bajonetom in denarjem.
Ljudstvo nima od nobene diktature posameznih oseb ali strank, kot so danes, ničesar dobrega. Vse ostane pri starem, samo gospodar je drugi. Danes te suje in dere eden, jutri te bo drugi.
Na Ruskem vlada v »imenu proletarijata« nekaj oseb, na Angleškem pa poveljuje v »imenu ljudstva« denarni Žakelj. In na Angleškem delavci boljše živijo kot na Ruskem. Kako to? Zato, ker so angleški delavci bolj izobraženi kot ruski. V izobrazbi je luč in luč razsvetljuje pot v temi. Angleški delavec si ne pusti vsega Kopasti, ker boljše vidi in je bolj zaveden kot ruski. Zato tudi skup drži. Vendar tudi on še ni tam, kjer bi moral biti, drugače ne bi bil kapital na vrhu, ampak delavec. Marles je rekel, da pričakuje delavsko revolucijo najprej na Angleškem, o revoluciji v Rusiji se mu še sanjalo ni. Zakaj?
Ali je torej delavec obsojen, da ostane večni suženj? Ni! Je'pot iz teme sužnosti v luč svobode in boljšega življenja. Imenuje se: izobrazba in sloga! Z izobrazbo bo postalo delavstvo kos kapitalistu in mu bo izvilo iz rok puške, kanone in denarni Žakelj. Pridobilo si bo boljše so-cijalne pravice, večji in močnejši čut solidarnosti, prepričalo se bo, da ne sme en delovni stan težiti za komando nad drugimi, ampak da morajo delavci, kmetje in inteligenca iskati rešitve v skupnem nastopu, če hočejo res kaj doseči.
Ko pridejo vsi delavni stanovi do tega prepričanja, se bo začela resnična socijalna revolucija, prišlo bo do vlade delovnega ljudstva. Dokler pa te zavesti ni, je vsaka revolucija le politična, ki pripelje na površje nove stranke in nove ljudi, ki dobro jedo in pijejo, pa naj se pišejo Pasic ali Trocki; ljudstvo pa gara in jih redi.
Stran 4.
AVTONOMIST
&tev. 28.
Če hoče slovensko delavstvo priti naprej, se mora najprej med seboj zadiniti. Odpraviti mora vse sedanje strančice, ikjer se »delavski voditelji« samo med seboj prerivajo za korita in za čast. Ustanoviti mora novo organizacijo, ki bo lahko združevala vse delavne stanove in bo uživala njihovo .zaupanje. Zakaj so današnje delavske stranke tako slabe, da jih še pes ne povoha? Zato, ker se prek-ljajo med seboj, 'kriče o diktaturi proletarijata (pravzaprav komandi
par vsiljencev) in »čistijo« in čistijo ... 'Kapital se smejta v pest in se organizira, delavec pa strada, trpi in sanja o diktaturi proletarijata, oziroma o svetih ndbesih ...
Zatorej pamet v roke! Proč s sanjami in s .sleparijami! V slogi in izobrazbi je rešitev! Število delavnega ljudstva je porok, da ne more večno komandirati peščica ljudi, ki imajo denar, silo in pamet. Izobrazba pa bo delavnemu ljudstvu razsvetlila pot do zmage.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odfcovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani
Nova knjiga!
V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, C O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30'—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Popolnoma varno naložite »voj denar v
9Z93ENIM POSOJILNICI V LJUBIMI
r. Z. SK O. SE.
sedaj poleg nunske cerkve po leti L 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V2%-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © '/2%-
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
Jezus roma
10 priprostih pesmi k blagoslovijenju križa, kapele, k poroki in pogrebu.
Razpošilja v avgustu 1.1. organist ROZMAN, VELIKA NEDELJA. Cena za Slovenijo 10 Din za 1 izvod v Ameriko 1 dolar za 5 izvodov.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Ivan Pakiž I
Ljubljana, Stari trg 20. £
Velika zaloga stenskih ur ■ in budilk, svetovno znane ■ tovarne „Junghans“. “ Vsakovrstne precizne švi- J carske žepne ure, izbira J zlatnine, srebrnine in je- S dilnega pribflra.
Teodor Kora, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vo-dovodnih InstalA-oljskih del kakov tudi za pokrivanje B	stx>eh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
Prodam
po zmernih cenah razne predmete kakor: železna vrtna uvozna vrata v velikosti 3‘00 X 1'80 dvokrilna; Prenosljiv in v vsaki sobi uporaben kopalni aparat za parno in vročezračno kopel s pečjo-perrolejko; hišni telefon s tremi govorilnicami; razne znanstvene knjige :	Wel'all und Menschen,
Brehm’s Titrleben, ilustrovano svetovno zgodovino in drugo. Ogleda se lahko ob vsakem času na Poti v Rožno dolino St. 40
V Ilc tor Šober
Ljubljana, St. Jakoba trg št. 4.
Trgovina Špecerijskega blaga, moke, žganja i.t.d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
Mesečno sobo
išče soliden zakonski par brez otrok. Ponudbe poslati g. Hinko Sevar-ju
Stari trg štev. 34
Minka Horvat
Stari trg st. 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSTALD DOBEIC, Igubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Čistilo
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
,Des' - flauta
dobro ohranjena se ugodno proda. Vprašati je v trgovini Stari tr»g štev. 34.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
IjubljaRa, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
ravnokar izišlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslovani41, ki je najboljši politično-kultumi spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90’—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi
Novi zapiski44
letnik 1922. Nevezan izvod Din 25-
V„	■ •	• s	V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru
Knnini i	se nahaia h°tei sv* D«h s 30
UUBOl fi *	opremljenimi sobami in novo vpeljano
■i VflllllJ 9	električno razsvetljavo v sobah. Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Ili Najboljša in najsigurgsejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica o Lfubliani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
i*r“* 5% ^pi
bi»«z odbitka, rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zaklatinv, — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
1
Raznovrstna kleparska, vodovodno inštala^ eijska in kotlarska dela izvršuje najhitreje in zanesljivo po konkurenčnih cenah
ProduhtiBna zadruga hlepaip, inštalaterje« in hotlarjep
v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica štev. 18.
H
— >)
"'■■'k/
19
D
■
m