^******** dek naroda! do cilja NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Ig Največji slovenski dvotednik \ * S v Zedinjenih državah. V ►f The Largest Semi-Y r %y in J ji ||| the United States of g ^ica. *i? SV °lt M h H fjjSKI SOCIJALISTI ZAHTE¬ VI [NAKO VOLILNO PRAVICO. .inNA DELAVCEV PO VSEM KRALJESTVU GRE L# i lK - VLADA PRIPRAVLJA VOJAŠTVO. ' USTRlJA B ° IZGUBILA $800,000 DNEVNO. . , ija 10. aprila Ves , v \| a bo kralj dovolil pravico mozluh, , vodi. Belgija ima« ' e * )110 volilno pravico: lr le eI1 glas ; posestnik !*4 letnega davka ima uradnik in bogataš j Dela vs l v0 zahteva ko volilno pravico, vsak taa le en glas. Temu se vlada upira- Zato gre . 14. t. m-! vse delav- ua štrajk.in s tem li 40O.OOO mož izsiliti jluo pravico. ripravlja vojaštvo, poli- ndarinerijo za vsak slu- ,listi so svetovali svojim ..m, da odpošljejo svoje Francijo, ker upajo na koy^ Joli^U Rji: iyTl SLEPARJEM ZA PETAMI. i ljudstvo na vse mogoče _ Wedergreen je iz- I predal, da je naredil let- JIL 1 F* 13 55000 " komišna ”- mpolis, JLinn., 12. aprila. Dr. Nelson Co., zastopana ■edergreen, je bila obto - sleparstva. ivnavi se je izkazalo, da in sodrugi, ki so -bili i, zdravili ljudi s pobar - Nelson Co. je mno¬ žil r avl j en j e po šved- Lih in danskih časni - i je lahkovernim lju - 'čutljivimi boleznimi, skoro vsak človek, in lu zadušijo, se podalj¬ šala je vsak dan cele in denarnih pošilja - '''črnih ljudi. Mr. We- ■b' bil le nekak kores- priznal, da je zaslu - '" ove stalne plače, s mišnom” okoli $8000 r, la * J e ljudi v pismih ! a so bili vsi plavi, in es bolni. s, cpa oblast na prste. šcparskih zdravniških ■ "'"rili bomo podrob - 1 . ,u y našem listu, m je že ; da izginejo ' n>K!h listov. Naš list •'kih oglasov pod no- i >a dasi ponujajo . e Jako visoke cene, /Tanje oglaševali. V "Prostor le za pošte- , ai dkor P a ne za tvrd- '' 1111 goljufivi pod - splošno stavko na delj časa. Vla¬ da je mnenja, da se bo stavka iz¬ jalovila. Računi se, da bo industrija v Belgiji izgubila s štrajkom $ 800.000, na dan. Parobrodne druž¬ be pošiljati so jele blago, namenje- 10 skozi belgijske luke, skozi Fran¬ cijo, Nemčijo in Holandsko. Essen, Nemčija.,12. aprila. — Socijalno demokratični odbor po¬ slal je poziv renskim premogoko- pom, da naj ne delajo čez uro, da ne bo premoga za Belgijo. Rreslava Nemčija, 12. aprila. Splošna stavka prempgarjev v šle- zijskib okrajih je neizključena. Zborovanja so na dnevnem redu, in mnenje je, da bo začelo 100,000 mož etavkati. DULUTH. MINN.. Mondav. Aoril 14. 1913. — Ponedeljek. 14. aprila 1913. Volume II. — 1 II. COLNINA SE ZNIŽA. PRASKE V MEHIKI Predlog znižanja tarife bo znižal SE NAD ALJUJEJO, ceno življenskih potrebščin. Ameriška konjiča zaleta s krog¬ lami. — Zvezni vojaki tepeni. Vstaši vstavili vlak in ga popolnoma oropali. Naco, Aiz., 8. aprila 1 *>j se je Kutar i U Upp &*- ! ' Ton? K*»* tatniM : < ■' Jos. : Louis Joto mea 110 * 1 llarol« ‘ 1 jlcS^ Ton? Bi*** 3 in vi aT3> JO^I • K v • K* M Vrt. ■ TeW I: , služ benke Ne\v SJ? & Tel ephone ^ pi^ 118 ‘ stay ki vsled S J ra5 elja , la 600 stav- koinet v z | 0( tnih mest,, 1 ^ ' sa J za silo. ,:;^Sh,h P - dpira j° nazne F ‘n ,,'V^Srafičnili L,bor Ub 0r . American S'l«; a 9 l p pr ' ,a - Uslnž- O di zvišal- ailwa y Co, Ptače. iSlufal o" ?oon° d orožie ,J0 °0 mož mi - tit cest ^Au- 0e st avk a pre . USLUŽBENCI POULIČNE ŽELEZNICE ŠTRAJKAJO. Milica streljala na štrajkarje. — Štrajk poravnan. Wasliington, 8. apria. Zvezni j kongres, gosposka in poslanska zbornica, ali kakor pravimo po an¬ gleško henat and tbe House of' Representatives”; ali tudi “Up-' per House and Lower House,” se j vnel med zve znimi Vojaki pod ge¬ je sesel k izvanrednem- zasedanju ut > ra]om Ojčda in med vstaši pod dne /. aprila, opoldne. Sedanji generalom Obregon danes zjutraj kongres je trnnsesdeseti kongres, eno mi ljo 0( | mednarodne meje. V Z 7°. °' 1111 J ' ( * nlk V''žav, in pre-1 Mnogo je ranjenih id nekaj ubitih, moc je v demokratskih rokah, z 1 0 j e da je zmagovit in napreduje. demokratskim predsednikom na V n .J? ' ( ,| u i Kroglje so frcale na ameriško xr„,„ , . , , , stran, in 4 konjeniki Zvezili držav Namen demokratskih poslancev . • , , , 1 i Amerike so bili zadeti, in senatorjev, posebno namen i , predsednika je, da se zniža čolni- , Gua -T mas ’ S,,n0 '"' . Mylnk} b 11 - na ali tariff, dytv” kolikor toliko ! Hpnla ' Dva inornar - ,a amerlšk e na vse stvari, ki so za življenje krlžarke kalifornija sta ubita in povprečnega človeka neobhodno j trije rall -l enl vsled pretepa med Mehikanci m Amerikanci. BOGATAŠI UDARJENI. Cliilmahua, Sonorii, Mehika, 11. ropar in sedanji Villas, poveljnik 1000 mož, je vstavil vlak in je zaplenil $ 60.000 vrednosti v sre¬ bru. Srebro je bila lastnina Ameri- kancev. Butalo, N. V, 10. aprila Pouli¬ čni železničarji International Rail- way Co. so na stavki za zahtevo večje plače in uravnanje delovne¬ ga časa. Stavbarji so vstavili ves mestni in okoliški promet, in kare, s ka¬ terimi se je skušalo pričeti zopet voziti, s6 bife napadene. Niagara kare. ki vozijo pod železniškim mostom, imelo so največ trpeti. Stavbarji metali so nanje hlode z mosta vsled česar je milica stre¬ ljala in ranila neko žensko in ne¬ kega dečka. Buffalo, N. Y, 12.aprila. Pou¬ lična železnica vozi pod varstvom vojaštva in policije.. Unije grozijo splošni štrajk, če se stavka ne po¬ ravna. Župan Fuhrman posreduje med družbo in delavci. Buffalo, N. Y, 12. aprila. Štrajk v Buffalo je po posredovanju žu¬ pana Fuhrman poravnan. Obe stranki ste popustili od svojih za¬ htev. potrebne. Demokrat Undervvood izdelal je za znižanje colnine načrt, na | aprila. Prejšnji podlagi kojega se bo razmotriva- 1 v ’staški general lo znižanje. Predlog za žnižanje colnine na glavne stvari je tale: Surova volna prosta'colnine Železnične “šine”' proste colni¬ ne Stavbeni les prost colnine Sladkor, eolnina se zniža za tri leta; po preteku te dobe prost colnine. Bute, Mont, 9. aprila. Socialisti Dragulji, zlatnina in ves luk- j so zmagali složno z veliko večino sus ostane podvržen sedanji col-j glasov. mm ‘ Pre.jšni soeijalistični župan, Colnina na bombaž se zniža. ; Rev .Louis J. Dunean je dobil Potrebščine za hrano se oprosti- i T861 glasov, in bil z voljen z veči- jo colnine; deloma se pa colnina 1 no 601 glasov nasproti domokrats- zniža na najnižjo stopinjo. j kem in republikanskem kandida- Določena eolnina (specific du- F u ' _ Y tv) se nadomesti s colnino na SOCIJALISTI ZMAGALI. 601 GLAS VEČINE. vrednost blaga (od valorem duty) Vsa colnina s Filipinskimi otoki se odpravi, »Vpelje Sv* doliodfiinski d&vek (ineome tax) na vse plače, ki zna¬ šajo nad 4000. — na leto. Obratne colninske pogodbe (re« ciprocitj treaties) sklepala .bosta j ] a ' se je od 16 leta dalje, zbornica skupaj. Sklepčnost, dolo- j čala bo večina glasov obeh zbor¬ nic skupaj. Dosihmal je bilo treba j ? za sklepčnost dve tretjinske veči¬ ne senata. DEKLE — TRAMP. Minneapolis, Mini , 9. aprila. — Miss M a rjovi e Um k • •ijvln policija zaradi potepanja ali trempanja. Dekle je staro 19 let in je prepotovalo večino Zveznih držav na tovornih vlakih. Potepa- Denaokratski dohodninski davek smrdi kapitalu. IVashington, D. C, 8. aprila. — Ce se predlog za dohodninski da¬ vek sprejme v kongresu, plačeva¬ li bodo miljonarji Zveznih držav Zvezni vladi sledeči dohodninski davek na leto: NVilliam Rockefeller, $ 800,000. John S. Kennedy, $ 133,000. Andreav Garnegic 1 , $ 600,000. Posestvo -lolm Jakob Astor, $ 140,000. NVilliam Waldorf Astor, $ 140, 000 . Posestvo Marshall Fiedl, $ 240, 000 . Geo. F. Baker, $ 200,000. James J. Hill, $ 140,000. Ilenrv Phipps, $ 200,000. Isak Stephanson, $ 148,000 Ilenrv G. Frick, $ 200,000. Posestvo Joy Gould, $ 140,000. Wm. A. Clark, $ 160,000. Mrs. Ilettv Green, $120,000. Posestvo J. P. Morgan, $ 300,000 Posestvo Gornelius Vanderbilt, $ 100 , 000 . Posestvo E. H. Tlarriman, $ 146, 000 . Posestvo Williani AVeightinan. $ 100,000. Posestvo Russel Sage, $ 128,000. Posestvo Ogden Soelet, $ 100, 000 . NVilliam K. Vanderbilt, $ 100, 000 . W. P. More, $ 100, 000. Arthur G. James, $ 100,000. Posestvo Robert Goelet, $ 120, 000 . Posestvo Guggenheim, $ 100, 000 . Thomas F. Ryan, $ 100.000. Edvard Morris, $ 90,000. J. Ogden Armom $ 90,000. John D. Roskefeller, petrolejski kralj ,in najbogatejši mož na sve- t u, obdavčen l)i bil $ 2,000 000. — reci dva miljona dolarjev, na leto. Oblečena !sko” je bila po LJUDSTVO VOLI SENAT. ŽAL0IGRA V SALOONU. East St. Louis, 111., 9. aprila — Državni odvetnik Webb vdrl je s šerifom in več biriči preteklo noč v salun “Tbe Yalley.” Salunar Rogers jih je sprejel s strelom iz samokresa. Biriči so 4)0- tegnili revolvarje in ga vstrelili do smrti. Smrtno ranjen je en bi¬ rič, in več je lahko ranjenih. Za¬ prli so okoli250 oseb. Salun “The Valley” je bil znan radi nenravno¬ sti. OČE REŠI DETE OGNJA. Chicago, 111,, 9. aprila. Gruča ljudi je gledala s strahom v pla - menu vjeto družino Viljem Davi¬ sa, ki je stanovala v tretjem nad - stropju hiše na Michigan Ave., ki je gorela v spodnjih delih. Davis zvil je z rjuh vrv, prive - zal ženo na njo, in jo lahko spil - šeal na tla. Naenkrat buši plamen skozi okno drugega nadstropja -— zvita rjuha pregori — in žena iia- de na hodišče. Zlomila si je pri padcu roko in se tudi drugače po¬ škodovala. Oče zvije drugo rjuho, naveže poluletno dete na njo, in je začne spuščati na tla. Plamen grozi, da dosfcže otroka. Oglasi se mož skozi okno drugega nadstropja sosedne hiše. Oče zavihti parkrat rjuho — sosedni mož vjame otroka in ga odnese na varno. Močno ožganega hrabrega očeta rešili so gasilci še pravočasno. “coivbov - ponošena kikla, “sweater” m "eo\vboy” klafeta. Lase ima j dolge, črne, in visijo v kiti po hrb- 1 tu. Oči ima bistre, črne, zaljub¬ ljene in zapeljive. Marsikdo se je zagledal v čilo, zdravo, živahno dekle narave. Pa Washington, D. C., 9. aprila. , kaj to pomaga? Policija jo je vze- Država Connecticut pridružila se i j a y SV0 j 0 kasarno — in s tem so je drugim državam s svojim gla - pjp vs j i-aeimi prekrižani, som za direktno volitev zveznih senatorjev. Gosposka zbornica, senat, bo to¬ rej voljena od sedaj naprej po ljudstvu, če ljudstvo to hoče. Do¬ sihmal so državne legislature ime¬ novale zvezne senatorje. To je bi lo določeno v vstavi ali konstitu - ciji Zveznih držav. Ta ustava je sedaj predelana, in 1 senatorji so zanaprej odvisni od volilnih glasov, ravno tako kot po- p^RAD-A V PRID PO slanci. Volijo jih volilci direktno-. Prememba konstitucije 4>ride pred POŽAR V KLAVNICAH. Chicago, 111., 9. aprila. — Beef house št. 2, Armour & Co., v Union I klavnici je pogorel. Štirje gasilci j so ponesrečili, dva smrtno. Škoda j znaša 410! milijona dolarjev. POVODNJI PRIZADETIM. bodočih volitvah, in ljudstvo pri če ljudstvo glasuje za to premem- Meščani, bo konstitucije, postane ta pre¬ memba postava in senatorje bode volilo ljudstvo. (Zapomnite si, Minneapolis, Minn., 9. aprila, pod pokroviteljstvom igralcev vseh 9 gledišč mesta, pri¬ redili so danes velikansko parado v prid po povodnji prizadetim v Slovenci, to važno spremembo, in državi Ohio in Indiana. Zbralo se na dan volitve glasujte vsi za di - j e mnogo gledalcev, katere so gle- rektno volitev senatorjev.) j dališke krasotice pršile za prispev- ___ ke in tudi mnogo nabrale.. Meščani mesta Minneapolis na- MINNEAPOLIS VIR PLOVBE brali so že potom prostovoljnih pri Minneapolis, Minn., Minnesotska postavodaja je opra- vomočila, zastop mesta Minneapo - lis za napravo zadolžnic v znes u $300,000 v svrho pristanišča na re¬ ki Missisippi. S tem postane mesto Minneapo¬ lis začetek plovnosti reke /N lssi*- sippi. Jez in zastovrnice za poglo- y pQT0PNEM PASU. benje vode bodo gotove se to je - apr ila Med ubeg - ■, , r i-vatkein se postavijo ob Cairo, I1L, 9. aprna. j™ s ’ i“ ™te "rSki sesalni rt,-nji Umi „ mesteca Shamneetomn, IU, ila _ spevkov nad 27 tisoč dolarjev za ' ‘ ' prizadete; in to svoto hočejo zvi¬ šati s parado in s predstavami po gledališčih in v avditoriumu. Pri Pri teh priredbah nabralo se je nad $4000 za ponesrečence po po¬ vodnji in po orkanih. |}J»0 __ za pesek (sand pUmps) ki bodo srkale ves pesek iz dna reke, m jo držale dovolj globoko za ploi je - nje manjših parnikov, ki so dosih¬ mal jadrali od mehikanskega zali¬ va do mesta St. Paul, Minn. ki so bežali pred povodnijo na bližnje griče, razsajajo koze. Illinoiški zdravstveni zastop sel je na lice mesta, da vkrene po - trebno v svhrho omejitve te kužne bolezni. DR. FRIEDMANN VRŽEN IZ HOTELA. Providence, R. J., 12. aprila. Dr. Fridmann, iznajditelj seruma zo¬ per sušico, je dobil odpoved svo¬ jih sob od hotelirja, kjer je, stano¬ val. Odpovedalo se mu je stanova¬ nje ker je prišlo v hotel preveč je¬ tičnih. Vsem tem se je tudi stano¬ vanje odpovedalo. Fotografiranje po žici. Dr. Korn je znašle sredstvo, da zamore pošiljati fotografije brzo¬ javnim potom. Stvar je mogoča le na kratke daljave, in sedaj spo- polnnje izum, da bo zamogel po¬ šiljati slike časnikom po žici iz kontinenta na kontinent. Prvi po¬ skus bo napravil med Nev Yor- kom in San Frančiško. Blisk v tropičnih krajih. V arktičnih pasih, visoko na se¬ veru in na skrajnem jugu, se ne vidi nikdar blisk, ne sliši se nik¬ dar grom. Cim bližje ravnika ali evkvatorja, tem hujši vladajo ele¬ ktrične manifestacije po nebu. V osrednili okrajih Centralne Afrike grmi in strele švigajo, ra- zun nekaj čudnih izjem, 250 dni vsako leto. Na otokih Sumatra in Java , kjer je skrajno vroče pod- nebje, je le 90 neviht na leto, in na otoku Bornes le 50. Čudno je, da se sliši grom na otoku Mauri- eij, ki leži kacih 550 milj vzhodno od otoka Madagaskar, le vsakih 80 let enkrat. Vendar je strela na otoku Madagaskar bolj smrtono¬ sna kod kje drugje na jednakem kompleksu zemlje — vbije vsako leto več kot 400 ljudi. PARNIK SE PREVRNIL. Wheeler, Ore., 9. aprila. Nemški parnik “Mimi” se je prebrnil na jezu blizu Bay City. 18 oseb je vnotilo, štiri so se re¬ šile. CRNAGORA TRDOVRATNA, i KRALJ NIKITA ODSTOPI. NIKITA ZAVRNE PODKUPNINO VELEVLAD. — ČRNO¬ GORSKI PARNIKI V JETI. — BULGARI ZAHTEVAJO SOLUN. — VELEVLADE POPUŠČAJO BULGARIJI. London,10. aprila Kralj Nikita je sklenil odstopiti, če bodo vpo- rabljale velevlade silo napram ma¬ lemu kraljestvu. Zapustil bo Črno- goro z vso vladarsko rodbino. Črnagora se potem zjedini s Srbi¬ jo v jedno kraljestvo. Črnogor¬ ska vladarska hiša dobi gotovo letno plačo, in pravico do Srbo- Črnogorskega prestola. O o vri se, da so velevlade ponu¬ dile Nikiti $ 4,000,000, če preneha z oblegovanjetn Skadra. On zahte¬ val je $ 20.000,000. Antivani,(Bar) Črnagora 10. aprila. Oblegajoče bojne ladje ve- levlad so obkolili luko in nobena ladja ne sme notri ne ven. Avstrijski vojaki vstavljajo vla¬ ke na kojih je blago za Črnogorce. Roumija, zasebna jahta kralja, je vjeta. Spremljala je tri barke naložene z moko, ki so vstopile v izliv reke Rojana, ko so jo oble- govalci zagrabili in moko zaple¬ nili. London, 11. aprila Bulgarija zahteva Solun in bo podprla svo¬ jo zahtevo, če bo treba z voja¬ štvom. Solun je v Grških rokah in Grki zbirajo svoje vojaštvo ob železni¬ ci, ki vodi v Solun. London 11. aprila Velevlade so vgodile Bolgariji glede meje med Turčijo in Bulgarijo. Meja bo šla naravnost od kraja Enos na Čr¬ nem morju do kraja Medije na Egejskem morju,in ne ob rekah Marica in Ergen. Večina egejskih otokov vzame se Turčiji in jiridejo pod grško oblast. Držijo se pa trdovratno glede meje Albanije, katero hočejo do¬ ločiti samo jio koncu vojne. Vojna odškodnina določi se pri zasedanju Vseh vlad v Parizu; vendar so ji velevlade nasprotne. Kiel, Nemčija, 11. aprila Kri¬ žarki Dresden in Strassburg ste dobile ukaz odpdjuti takoj v Ja¬ dransko morje. MRS. PANKHURST NA PROSTEM. London, 12. aprila. — Mrs. Pankhurst, sufragetka, ki je bila v ječi zaradi eksplozije neke stav¬ be, in bi morala sedeti 3 leta, je na prostem. Njene vrstnice zahtevale in nad¬ legovale so obl ast i, na vse načine,, da spustijo Mrs. Pankhurst na [irosto. I11 tudi sama jetniea ni za- vžila v ječi ničesar, in stavko gla¬ da, katero je držala 9 dni, je pri¬ silila oblasti, da so jo spustili na prosto. Mrs. Pankhurst je pod redar skim nadzorstvom za vse tri leta njene obsodbe, in če se pregreši zojier katero postavo iiotisnili jo bojo nazaj v ječo, kjer bo mogla sedeti 3 leta, če tudi se posti pro¬ stovoljno. Zglasiti se mora vsaki dan pri policiji. LEDENIKI V ATLANTIKU. Nev York, 9. aprila. Ledeniki se zopet pojavljajo v okolici, kjer je našel jiarnik Titanic s skoro vsem osobjem grob v morju. Parnik “Kroonland” dobil je brezžični brzojav, da je parnik “Russia” med ledeniki na prosto¬ ru smrti parnika ‘Titanic” 15. aprila 1912. ŠTRAJKAR SE VSTRELIL. Patterson, N. J., 9. aprila. Av - gust Heinemann, 56 let star, svilo- prejski stavkar, se je vstrelil, ker mu njegov 410110S ni dopustil pro¬ siti podpore, katere je bil nujno potreben radi štrajka. Poslal je ženo v urad za pomoč, in ko je žena odšla, se je vstrelil V glavo, iti bil Sako j mrtev. POMERANČE V REKO. St. Paul, Minn., 9. aprila. C. A. Tillbury, mestni nadzornik lir^ine, našel je tri vagone namrznjenih pomeranč na postaji. Zmrznjedo sadje ni dovoljeno prodajati, zato je vestni uradnik zaukazal, da se izsujejo vse pome- ranče ribam v reko Missisippi. STARČEK VPISAN V ŠOLO. Seattle, VVash., 4. aprila. Dr. Edvin J. Frazen, ki je izvrševal 49 let zdravniško prakso, vstopil je v Wasbingtonsko univerzo, 81 let star. Stari zdravnik se je vpisal v šolo, da se bolj podkuje v novo - dobnih zdravstvenih naukih, po - sebno pa v zdravljenju raka, ka - tero bolezen raziskuje že četrt sto¬ letja. v ARKTIČNI POTNIKI MRTVI. Kristijanija, Norveška, 9. apri¬ la. — Nemška ekspedicija na se¬ verni tečaj pod vodstvom poroč - nika Schroeder-Strautz je večino¬ ma mrtva. Poročnik je zgubljen že od me¬ seca avgusta, in bati se je. da jih je več našlo bridko smrt na lede¬ nih poljih. Ekspedicija bila je slabo oprem¬ ljena in neizkušena za severne kraje. DR. FRIEDMANN0V PACIJENT BOLJŠI. Providence, R. I., 11. aprila. — Miss Berger, katero je zdravil dr. Friedmann za sušico v členih, je boljša. Dekle je hodilo že več let ob bergljah, sedaj hodi brez njih. Dr. Friedmann pričel je pouče - vati zdravnike, kako cepiti bolni - kom njegov serum. KITAJSKI BOJEVNIK ZAVRATNO UMORJEN. Tokio, Japonska, 9. aprila. Li Juan Hung, tekmec sedanjega predsednika mlade kitajske repu¬ blike za predsedniški stol, bil je napaden in umorjen v mestu Vu Čang. Li Juan Ilung bil je poveljnik vstaške armade, ki je prevrgla ki¬ tajski monarhistični tron. OGNJENIKI BLJUJEJO. Rim, 10. aprila. Ognjeniki Ve¬ zuv, Etna in Stromboli pričeli so istočasno metati ogenj v zrak iz svojih žrelov. Ti trije ognjeniki še niso poprej delovali skupno ob enem času. ŽELEZNICA POTREBUJE DELAVCEV. \Vinnipeg, Can., 12. aprila. Ca- nadian Pacific železnica bo gradi¬ la dvojni tir, predore in več postaj po zapadni Kanadi. Dela so preračunjena na 46 mil- jonov dolarjev, trikrat več kot druga leta. Minnesotske vesti. j Sftua^aaapoog^g a I DULUTH. _ McEven, Silberstein, inTa.v so 11 loži li ugovor in zahtevajo, da sc razpišejo nove volitve za me stne komisarje. Kaj bodo dosegli s svojimi ostrimi napadi pokaza¬ la nam bode bodočnost. — Dul ut h mesto ima v proraču¬ nu $ 200.000 za olepšavo in popra¬ vo cest. Samo na vshodiu strani proračunjena je svota od $-1.000 n ar : 0.000 — Prostori za novega sodnika v zanadnem delu mesta bodo v tr¬ govski zbornici. Mesto bode opre¬ milo dvorano z vsem potrebnim in 7. maja se prično prve razpra¬ ve. —Pet novo izvoljenih komisar¬ jev imelo je sestanek. Novi mestni major je povabil svoje pomožne organe na kosilo v St. Doniš hotei. Srečni komisarji imeli so že drugo kosilo brezplačno. Prvega jim je kupil McEven in drugega VV. 1. Princ. — Zdravstveni odbor sestavlja t a črt za osnaženje mestnih ulic. Dobro bi bilo, da nekoliko bolj na široko raztegne,ker ulico so v res¬ nici precej nesnažne. -— A. D. Goodman iz Dulutha odpeljal se je v Chicago na mli¬ narsko posvetovanje . Združeni mlinarji nameravajo protestirati proti uvoznemu tarifu tigezemske moke. - P.mrpoies Sidrni: ob progi Grčat Northern železnice našli so mrtvo truplo, ki je najbržo žrtev ropal škrga napada. Truplo je mo¬ ralo ležaji že kake tri mesece v gozdu. Dve krogli, ki sta bili iz- streljeni v truplo izključujeta vsak dvom, da bi bil izvršen samo¬ mor. Po obleki soditi, bil je ranjki rudar. Denarja se pri njem ni naš¬ lo. Poleg mrtveca našlo se je samo nekaj droinarij, ki jih je kupil, da jih ponose domov. Pr: mrtvecu našla se je škatljica z urezanim imenom: The Buffet, 237 Chist- nut St., Virginia. Do danes se še ni pronašio kdo je mrtvec. — Savbni nadzornik E. D. Pat- terson je nagloma umrl pri pregle¬ dovanju velike rudotopilnice v Ne 1 .v Duhali. Bolehal je že več časa in je bil operiran pred letom dni. Truplo se je pripeljalo v Du¬ lcih. AUR0RA. —- Tekme požarnih hramb iz Misabe Range obdržavhl: se bodo na A uro ra, Minn., dne 20. 2-1. in 2b. julija !. !. Tem povodom raz - delilo se bode $700 nagrad i posa¬ meznim oddelkom. — Mestni odbor je določil plače mestnih uslužbencev. Delavci do¬ be 2.25 dnevno, voz s konji $5.50, mestni odvetnik pa $1-5.00 mese - eno. CUYUNA RANGE. — Po posebnem obvestilu na -_ šega naročnika opozarjamo Slo - vence in Hrvate, da ne hodijo dela iskat na Cuyuna Range, ker je ta- mošnje delavstvo sedaj na stavki. Povod stavke, ki se je pričela, so razmere, katerih delavstvo ni mo¬ glo prenašati. Družbe zahtevale so od svojih rudarjev pnotipostav- no delo, namreč deset in enajst ur. In to zahtevale od ponočnih de - lavcev, dnevni delavci morali so polniti bisago oholega kapitali - zrna tudi tri četrt ure več, kakor določa postava države Minnesota za rudarje. Družba je posebno iz - koriščala slovenske in hrvatske rudarje. Pritrgovala jim je celo plačo pri tako že malem zaslužku. Po vsej pravici vzkipelo je sovra¬ štvo, nad protipostavnimi izkori - šeevalei delavskega sloja in jih združilo v stavko. Število stavkar- jev je narastlo v teku dveh dni na 800. Z vso svojo silo je delal župan Anderson, da bi preprečil zboro - vanje stavkujočih rudarjev v Fin¬ ski dvorani. Toda vsa njegova varnostna odredba mu ni pomaga¬ la. Zato se je sam podal na zboro¬ vanje in je hotel dokazati na vse mogoče načine, kako pravično on posluje kot glavni družbeni in se¬ veda dobro plačani agent. Toda priprosti rudarji pričeli so mu pretiti s pestmi, ako ne neha hva¬ lisati zlatega boga. Moral je pre - nehati, in rudarji so zborovali da¬ lje v njegovi navzočnosti. Splošna zahteva rudarjev je u- veljavljenje državnega zakona, t. j. osemurno delo, ter regulacija plače, da bodo vsi rudarji enako plačani po $3.00 dnevno za svoje delo. Slovenci, tu je zopet jasen do - kaz, kake delavske pijavke se pu¬ stijo voliti v mestne zastope. Pred volitvami moleduje okolu delav - cev za njih glasove ter obljubuje zlate gradove, kakor hitro je pa tak človek izvoljen, zasuče svoj plašč in postane pravi valpet ve¬ lekapitala. Pozor torej pri volit¬ vah, da ne volite takih mož, ki ni¬ majo srca za delavca. Ravno ta človek, ki je bil izvo¬ ljen s pomočjo slovenske in hrvat¬ ske večine, najel si je celo vrsto psov, ki bodo čuvali stavkokaze pri delu. Bodite nekoliko previdni prihodnjič. Slovenci in Hrvati, proč od Cu- yuna Range dokler trnje stavka in ne sprejmite dela kot stavko - kazi v škodo samim sebi in onih, ki se bijejo za svoje pravice ! Oh zaključku našega lista dobili smo poročilo, da stavka še vedno trnje. Pri soji delavskih odposlan¬ cev in delodajalcev se poslednji nikakor ne morejo odločiti, da hi odstopili mali zahtevani delež ma¬ stnih dobičkov ubogemu delavcu. Navzlic njihovim zatrdilom, da oni ne trpe radi stavke nikake ško¬ de, potrjuje so vest, da so železni baroni močno oškodovani radi sedanje stavke. CHISH0LM. — Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so poclučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. — Dne 9. aprila sklenil je me - stni zastop dati na glasovanje, če sme odposlati $100 kot podporo v povodnji prizadeta mesta. Temu koraku pripomogla je brzojavna prošnja guvernerja Coxa iz Ohio. E L Y. — Društvo sv. Srca Jezusovega, J. S. K. J., vabi vse rojake Slo- vence, kakor tudi brate Hrvate za pristop. Društvo znižalo je pri - stopnino za prihodnje tri mesece na samo $2.50. To svoto vsak iz - med rojakov lahko pogreša, a v slučaju nezgode je zavarovan. Za¬ varuje se lahko pri naši Jednoti za $500 ali $1000. V slučaju bole - zni plačuje naše društvo tedensko $6.00 ali $25 na mesec. Za slučaj dolgotrajne bolezni $4.50 teden - sko. Za izgubo obeh rok, ali ene roke in ene noge, plača naša Jed- nota $800. Istotako za popolno o- nemoglost izplača Jednota $800. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati, .ne zamudite lepe prilike, ki se vam nudi z znižano pristopnino, ki tra- je le za dobo treh mesecev. Po pre¬ teku te dobe uveljavi se zopet nor¬ malna pristopnina. $4.00. Za obi - len pristop vljudno vabi odbor. EVELETH. — Oliver družba izročila je me¬ stu zemljiško pogodbo (deed) za 14 oralov zemlje, ki naj se vporabi za pokopališče. Pokopališče hode ob progi pocestne železnice, pol milje od drevoreda, milje od drevoreda, ki se nahaja na severni strani mesta. — Nova železniška družba ime¬ la je svojo prvo sejo v poslopju First Na.tioin 1 Banke. 'Da družba poseda 160 akrov zemlje v sekciji 32, okraj 16, range 15. Imenovana zemlja nahaja se pet milj južno od mesta Tower. Glavnica se je določila na $100.00. — Sodnik Maryland prosi za svojega, obsojenca dela na kaki ce¬ sti zunaj mesta, in to na izrecuo željo kaznjenca samega, ki želi de¬ la daleč proč od kake gostilne, da ne bode imel prilike popivati, ka - t eri slabosti je zelo podvržen. HIBBING. -r- Mestna uprava opozarja ob¬ činstvo s posebnimi lepaki, ki' so nalepljeni po celem mestu, na ne¬ varnost pasje stekline, ki se jako razširja po celem Rangu. —Javna dražba za nabavo ve - čjega števila izdelkov iz galvani - zirane pločevi vrši se dne 15. t. m. v mestni hiši. — Pogodbo za nabavo 33,000 čevljev proti vodi varne elektri - čne žice prevzela je tvrdka Kelly j Thompson iz Dulutha za $16.50 za vsakih 100 funtov. Žica se bo po- | rabila za napeljavo moderne luči v trgovskem delu mesta. — Izse - kavanje cementnega tlaka na pro¬ storih za žarnice poverilo se je tvrdki Gus Lindenu za svoto $444 60 centov. VIRGINIA. — Rojak Jakob Ktnbler, prvi slovenski gostilničar v Duluthu, ki je nedavno prodal svoj saloon, katerega je vodil dolgo vrsto let v Duluthu, naselil se je sedaj v Vir¬ giniji, ter prekupil saloon na 407 Cliestnut.St. V soboto, dne 19. t m. vrši se v novih prostorih otvo - i-itev, pri kateri priliki bode Mr. Stubler postregel poleg dobre pi¬ jače tudi s finim prostim lun - chom. Rojaki in stari prijatelji Mr. Stublerja so vljudno vabljeni na obilen poset. FARMERSKI POUČNI VLAK. Pismo Duluth Iron železnice. Želimo vas opozoriti na sklep Duluth & Iron Range ter Duluth, Misabe & Northern železnic, ki prirede kmetijsko razstavni vlak, ki se poda na železno okrožje 16. t. m. Naša želja je, da razglasite med vašimi rojaki kar največ mo¬ goče, da naj ne zamude lepe pri¬ like, ogledati si ta vlak. Vlak, opremljen je najbogatej¬ še z vsem, kar spada v kmetijsko področje. Razstavni vlak prekaša vse dosedanje, kar st« jih je dose- daj priredilo. Razstavni vlak za¬ pustil bode Duluth dne 16. t. m., ter se vstavi v mnogih mestih že¬ leznega okrožja. Vlak ostane deset dni na razpolago občinstvu, in naš namen je, pokazati vlak v ko - likor mogoče veliko naselbinah, ki stoje ob progi železnic. Vlak ob - išče vsak dan tri naselbine. Dom in mladina, bode nekaj za¬ nimivega. Posebni oddelek žensk bode poučeval v domačih hišnih j opravilih. Nadzorovanje in vzgo- | ja otrok hode predstavljana po ve¬ ščih ženskah, ki so dovršile toza- , devne šole. Dojiteljica pajosnila bo prvo in sveto dolžnost matere, kot varuhinje otrok, ter kaj naj stori, predno pokliče zdravnika na pomoč. Otročji oddelek: Kmetijska šo¬ la v zvezi s praktičnim delom na prostem. Mladi učenci dajali vam bodo praktična navodila glede, obdelovanja vrta in o vzgoji oskr¬ bovanja domače perutnine. Mlekarstvo, konjereja, prešieje- reja in kurjereja bodo zastopane v najlepši meri na vlaku, spre¬ mljano od mnogih veščakov, ki bodo pojasnjevali oskrbo in vzgo¬ jo. Državna knjižica bode na vlaku zastopana po veliki množini knjig, da si jih vsakdo lohko ogleda. Okrajni šolski nadzornik St. Louis okraja spremljal bode vlak po celem St. Louis okraju, ki bode na razpolago vsakemu za natan¬ čna pojasnila, tičoča se enega ali ali drugega razstavljenega pred - meta na vlaku. O obdelovanju vrta in pride- delovanju krompirja,dajali se bo¬ do še posebni nasveti. Novo nastavljeni zastopnik po¬ ljedelstva za St. Louis okraj, Mr. Fred Ward, bode na vlaku z dano mu nalogo, držati s poljedelci sej« in jih prigovarjati, da se vsi zdru¬ žijo v posamezne kmetijske klube, ker le na ta način jim je zagotov¬ ljen popolni uspeli. Mr. R. S. Griffin, tajnik za St. Louis okraj, bode spremljal vlak po celem okraju, predavajoč o po¬ ložaju kmetijstva. Glede bodoče državne razstave v St. Paulu bodeta obdržavala se¬ je s kmeti Mr. Ward, kot kmetij¬ ski zastopnik za St. Louis okraj, in W. A. Diokison. nastavljeni kmetijski zastopnik za D. I. R. že- leznično družbo. Ta razstavni vlak bode najlep¬ ši kar se jih je dosedaj priredilo v prospeh kmetijstva. Prof. N. E. Chapman spremljal bode vlak s svojo mnogoletno sku¬ šnjo v perutninstvu. Nadeja je se, da blagovoliteUpo¬ števati navedeno, ki bode gotovo zanimalo vaše cenjene naročnike se beležim spoštovanjem W. A. Diokison Agricuturau Superitendent D. I. H. železnice. KAJNOVA ŽENA. Kajn in njegova žena sta stara vganjka svetega pisma. Kmalo po¬ tem ko je Kajn ubil svojega mlaj¬ šega brata Abelna, pravi zgodovi¬ na” In Kajn je bežal pred Bogom, in vstavil se je na zemlji Nod, vz¬ hodno od raja.” In v drugem od¬ stavku se omenja Kajnova žena, o kateri se preje ni culo nikjer. Govorica iz prastare teologije, da sta Kajn in Abel vzela v zakon svoji sestri, je še dones verojetno. Kajti, če ni bilo nobenega druzi- ga človeškega bitja na zemlji, ka¬ kor se mora sklepati po podatkih svetega pisma, kot njiju stariši in njiju sestre, potem sta mogla vze¬ li v zakon sestri, drugače bi se ne imela s kom poročiti. Byron pravi v njegovi knjigi “Mystery, ” da sta Kajn in Abel vzela v zakon nji¬ ju sestri, Ado inCilo, a pripozna da je te dveimeni sam izbral, zato ker ste te dve imeni prvi imeni žensk po Evi, kateri najdemo v sv. prnmu, 'etudi rte te imeni Lamo- liov.T: žen. N, ka pra'di : ea imenuje Kajnovo Žer.o Makaka, in Afoelno- vo ’l irca, vendar zalo tudi ni te¬ melja, kot ne za Byronovo poro¬ čilo. Če sta bila Adam in Eva prva človeka na svetu, kakor uči sv. pismo kar pa današnja znanstve¬ nost. dokazovalno zametuje — po¬ tem sta brata morala vzeti vzalton svoji sestri, četudi se'za imeni teli žensk ne ve in se nikdar vedelo ne bo.' Pozabiti se pa ne sme, da iz¬ vira ta del knjige od Babiloncev, in iz poznejših odstavkov te knji¬ ge je razumeti, da so obljudevali takratno zemljo tudi še, druge člo¬ veške pasmi. Fprašanje glede lege ozemlja Nod, kamor je Kajn bežal, in te¬ žko rešiti, ker sv. pismo naravnost pravi, da je bila vzhodno od raja. Po svetopisemskih popisih se splošno meni, da je bil raj med re- kamaTigris in Eufrat; tora.j je bi¬ la dežela Nod vzhodno od te kra¬ jine, velika dežela i/. koje so se predbabilonske ljudske pasme, ka¬ tere nazivajo učenjaki Sumerijani izseljevale. Beseda “Nod” je heb¬ rejska. in pomen ja toliko kot “pu¬ stinja”, in kaže najbrže pustinji ali nepoznani svet vzhodno od Ba¬ bilonije. Če se ogne vsega teologičnega cepljenja lasimorajo pomeniti od¬ stavki tikajob*%e Kajnovega pre¬ gnanstva, da je bil izgnan iz rodo¬ vitne Babilonije, od katere se je mislilo, da je bila pod posebnim varstvom Boga, in pregnan v ne¬ znane pustinje vzhodno, kjer se je oženil, in je bil ded velicega ple¬ mena,ki je sezidalo mesto, katero je nosilo imenjegovega sina Enoh. Dejstvo, da je bilo Kajnovemu prvemu sinuime Enoh, in da je naslednik Seta imel isto ime, znači da so plemena živela v ožjih sti¬ kali, ali pa , da so poznejši soro¬ dniki radi dajali imena svojih de¬ dov otrokom. V automobilu čez Alpe. Kmalu bodo vozili čez Alpe au- tomobili. Vrejeno je že vse, da se vstanovi električni prevoz z au- tomobili čez Alpe, in investiralo se je v to podjetje pol miljona do¬ larjev. Automobilska pot bo 25 milj dolga. Ceste se v to svrho že predelava jo in čez nekaj rek zgra¬ dili se bodo močnejši in širji mo¬ stovi. Automobili imajo prostora za 22 potnikov, in 25 milj dolga pot bo končana v dveh urali. Au¬ tomobili bodo vozili po trikrat na dan dokler ni snega. Velikanski jez v Avstraliji. Jez blizo mesteca Burrinjuch v New South “VVales je največji na svetu. Zgrajen je med gorami, ki ležijo na vsaki strani Murrumbi- dgee reke. Jez je 260 čevljev vi¬ sok in 4 milje dolg,.in z zadrža¬ njem reke tvori jezero, ki je 72 milj dolgo in od 5 do 12 milj ši¬ roko. Jez je zgrajen v svrho umet¬ nega namakanja 6 miljonov ak¬ rov gole pustinje, kjer ni radi po¬ manjkanja dežja nič rastlo. Z na¬ peljavo vode spremenila se ho pu¬ stinja v rodovitna polja. Čudni studenec V puščavah zapadne Avstralije je čudna vodna jama, suha po dnevu, po noči pa vre tako moč¬ ni studenec iz nje, da bi gnal mlinski kamen. Predno se poka¬ že voda, začne v luknji žvižgati in sikati in močni zračni pih beži iz luknje. Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18 , Town 57 , R 22 in sicer: Lot 3 , N. E. 14 of S. W. 34 in N. W. 34 of S. E. 34. Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27 . Town 59 , Rang 91 in sicer: N. W. 34 of S. E. 34, s. E. 34 Of S. W. 34, N. 34 of S. W. 34. Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratjp Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno -in ceno prenočišče. -— Za obilen poset se vljudno priporoča Pran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Mimi., (glavna cesta). NA PRODAJ je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna prilika za kupca. Proda se pe ceni. V/M. MARX, 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. ČEVLJARJI. Potrebujem čevljarja. Dobra plača za izurjenega delavca. Delo stalno. Martin Panian, 313 Grant Ave., Eveleth, Minn. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. as American Exchange ^^Bank^^ VIRGINIA — MINN, I 1 I Najbolj pripravna banka za 1 Slovence in Hrvate v mestu, jj Pošiljamo denar na vse j strani sveta In prodajamo vozne liste, obresti od vlog. □ THE FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELY ' Min, : tem potom naznanja slavnemu občinstvu m pričela poslovati v svojem lastnem posL 1*1 * v Iv . 'pju i, or ‘n ^ Ni I vljudno priporoča za vse bančne posle, ka]f — pošiljanje denarja na vse strani sveta ter v i promet. Hranilne vloge obrestujemo p 0 C ^° v ' 3°|o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v m - je pod strogim državnim nadzorstvom; po]^ 11 i: imamo zvezo z občeznano Union InvestmeVr iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesi^ □ glavni bankirji iz Chicage in New Yorka so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak d in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi ' boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotaV vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke oh nh-i •1 j -1 u r‘«Cli- mh dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M, J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROŽIČU, u W 3 Jr' DE DE DE Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Vlllage Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Malh. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to EIy. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti na: Geo. L. Brozich, EIy, Minn. 1 ?*? v A v i'4 v A h? v m A v A v v i'4 v i’4 v i'4 ¥ v s ? Vi v i’4 V4 V V4 V A f 4 «'*'• V4 V 5 =š NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanski V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 j /j. 5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog £2 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1,300.000 kron. obrestuje po 4 1 2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar h na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pr site razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. _ m: :■ i' KOVALL & SON, ely, mi , GROCERIJSKA 1 N ANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da irna J 110 v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsa 0 vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za žen.' 1 obleke. Cen j. odjemalcem se vljudno pripoi'o can1 ° j za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN- , El -————————— ■' SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA Minn- j A. IVI. MURNIK Grant Avenue EveletH. Največja zaloga j MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANIH E, ŽEN* ( IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IH VSEH U { GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!^ j PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER ji HJ PRIŽAJTE o NAČIH NIZKIH CENAH- \ H J I ‘N. * k n H Ow ’ \Co. siran, ^ da« i na;! ^05. plači ičih ir Tudi po Vipavskem bodo vozili automobili. Trgovinsko ministr- stvoje izdalo tozadevnemu konzor¬ ciju, kateremu stoji na čelu gos. veleposestnik Leopold Bolko v do¬ ri«, dovoljenje, da uvede najdalje tekom petih mesecev automobilsko vožnjo iz Gorice do Postojne za osebni in blagovni promet C. kr. poštno ravnateljst vo v Trstu je od¬ dalo prevažanje poštnih pošilja¬ te v temu konzorciju. Za automo • n i tovarni, •*<> m - | bilsko vožnjo so se potegnili zla. m estni ubožec, Ufi j,<.,litični in posebno pa vojaški •'““•."Cirk, delavka v | krogi. — Avtomobila bodeta dva. 11,1 ' ‘ 14 let. — Antoni-, Kdon bo vozil gori, drugi doli, »dlarjeva vdova, | dnevno dvakrat, k.tr br vsekako hči tr- Vjf v H*** ■d'" 1 ' 1 ' \ j„ 20 Kocevar- j t iven cl > ' tW »wj®V ? tari ? .e ^ r/ pvanciska Fur- ^avničarskega moj Ivana Bukovnik, 48 let. i grm, minina l ' 15ar ’ hčl V,' I dobrodošlo vipavskeiru '° 5 - ’ 1 Leopold ; priprave, za to se ž ; delaj. 20 dni. — !‘ r t« " r n \ V M 56 let. 82 Še t eč rekrutov? 'z u .,1 j. • . (.čajo: Vojni m miner baje raz- l ra vi ja z obema vladama, da In zvišal rekrntni kjni.ingem tako, de bi štela armada v miru 400.000 mož. V Gradcu aretirani ljubljanski 46 let. - Ivan lesni posestnik. V Gradcu so are- Matevz 11 imli ljubljanskega hišnega poses- i uradnik, •nando, zasebnik, Franc Forstner, sin uslužbenca, P olt f „1 pintar, gostac, bb , Krušnik, delavka v 49 let. — Valen- lajnar lavec 54 let. ,,Lovski' pomočnik, <-< sin čevljarske¬ mu Kogoj trs, 2 kti- , je v Ljubljani hiraj po dolgotrajni, ze J " gdč. Emilija La 25. marca; k 'i*** BUE! Iranjskc; lnica. ov kron. m | kron. \u in me- •emožo' 30 mili- deželns dji vi ^ Ije ilno Pogreb se je vršil dne delavnico ustrelil prostak 17. peš¬ polka Viktor Zupan, doma iz Za¬ gorja ob,Savi. Bil je takoj mrtev. Kakor se govori, je Zupan nedav¬ no prestal kazen ker je dezertiral ter je Lil o Veliki noči doma 11:1 do- uznikovem grabnu mrt pustu. Na dopustu se je stepel ter ,;i anončnega pisarja se je sedaj skoraj gotovo bal kaz- rka, rojenega leta 1856 ; ni. Ko je šel danes na stražo, iije- ter pristojnega v Dob j govi tovariši na njem niso opazili u Xa lice mesta došla j niti najinanjšiga razburjenja, dala njegovo truplo Nemškutarskega “Domačina” mrtvašnico k sv. Kri-1 vsiljujejo posebno gostilničarjem r se je dognalo, je mož ; n drugim obrtnikom po deželi. Li- ,:aštl v jarek in utonil. s tie, ki ne vsebuje obsolutno niče- , 0 b pol 3. uri iz hiše žalo- t škofijo 14. Sveti naj jej ičaa smrt. Dne 25. marca M šli na Ilovici v tako- flvedno občinstvo. Dne 25. popoldne je prišel na južni tor. kakor običajno, odgon- 2 ter zapeljal na dvorišče. V rje pa že raztrosila vest, da ti Polajnko in njegova žena, w je bila skupaj množica 800 Ser videla namesto zaželjene- fcjnkota — par odgoneev. trobilna zveza Celje—Ljub- • Na sestanku, ki se je vršil t v Lukovici, je bilo skle- 1 tvesti stalno dnevno auto- - zvezo z Ljubljano, Dom- Kamnikom in Celjem, tna vest. Nj. e. in kr. Viso- v;v„jvi"i a Evgen je 21.mar- ‘ »jun poboenikotii baronom ®*uk in s spremstvom dos- sar zanimivega, marveč je samo slabo skrpucalo, skrpano iz pobra¬ nih vesti po raznih slovenskih lis¬ tih in iz dolgočasnih prevodov z že objavljenih člankov po nemških časopisih, naj naši gostilničarji in obrtniki vržejo v koš ali pa naj ga vrnejo v Ljubljano z opazko, da si prepovedujejo nadaljno, četudi brezplačno pošiljanje te'cunje. Ka¬ kor eujemo, urejuje “Domačina” neki možakar, ki je v Celju napa¬ dal in pretepal Slovence. In ta člo¬ vek hoče sedaj učiti Slovence — rodoljublja in patriotizma! Umrl je v Idriji Ivan Moravec, ključavničarski mojster in hišni posestnik, v visoki starosti, 87 let. Pokojnik je bil ves čas zvesti so¬ mišljenik narodno-napredne stran¬ ke v Idriji. Kot marljiv in vesten obrtnik je Lil obče spoštovan. Za¬ nimivo je, da je še v svojem 80. le- **■ J e g- dr. Josip Jose z aiimi Bergant-Kmetovo. Studenem pri Postojni., t u redno izvrševal ključavničar- v. Milav - n 7 ^° re ^° po ' i sko obrt. Blagi pokojnik je bil oče '-is. vse gos-1 cosne Josipine Deželove, posest- uopje 'kode tudi sena do gospe . niče in trgovke v Idriji, ter Ivana je cez 4000 K. j Moravca, tvorniškega ravnatelja j v Ameriki. Pokojniku se ohrani v 'il le za malo vsoto. y uj, se ne ve. Ker | vrstah narodno-napredne stranke »V"*’’’ moral 1.1 , 'W’ s su i dober spomin. Sorodnikom lskre- 1,11 Kdo nalašč zažepo doma V z-idevi Idrijska poštna zveza postaja ! a :'' r '' je naša vlada po- i ^ edal i e večji kuriozum po zaslugi ' '"Iločnosti Če bi bi G )Q štne uprave same. Pred nekaj ""•'b' resnična, bi bila i dnevi i e P°g inil v Godoviču poštni '""-■iu na mestu. Izjava kou i in vsled te S a J e voznik dobil " ‘"‘Iškofa v Bernu pa 1 naroSil °’ da mora še bolj po pol- dunajski listi ■ \+ I nevsko prevažati poštni voz Ined I- I’a tudi, če bi hji 0 ! dr D° in Logatcem ter obratno. Ta¬ ko prihaja poštni voz v Idrijo z re¬ dno in večjo zamudo. In prebival- " a ob obsodbi vsa- ,l katoličani v, . . v v , , , , odločno preudariti | V ° lina obcutno sk odo vsled pre- 'j nikar ” 1 ti* SH ne misli, da Katohikih Jugoslo- i^ a y |a - N aša vlada , V a prv * ce svojim , anom in zatre v i stalnost ivestne- e ^nega nem- ! s i p a , r ° i e njena Ikop.rej. Dokler .. I )oln b ne bo do- ? an a S aod W- n.„ Aroda - Med odo- , ” črnega vladne _ o \>r,u aUpan i em do la J 3 raz lika. To " n ° na znanje! ua rea balini ;u Pnik„ v P ri Ivan J *: ^ Ludv. •J .Ur '*'Vnli E ade . , s Pošte, p ■ ' kr ' Poštni Pn c- kr an, do- ! T , - Poštnem dubljana ] poznega dobivanja poštnih poši- ljatev, zlasti sta prizadeta trgov¬ ski in obrtni stan. To pa samo radi tega, ker poštnauprava noče izro¬ čiti prevoza poštnih pošiljatev po¬ djetniku avtomobilne zveze, ki je pripravljen prevažati pošiljatve prav z istim pavšalom, ki se sedaj plačujejo za konjsko vprego. Res ne vemo/zakaj se poštna uprava v sedanjem modernem času ne more ločiti od svojih poštnih kljuset. Pred nekaj je bil v Idriji nemški državni socijalno demokratični po¬ slanec "VVinter, ki se ni mogel do- dovolj načuditi staro kopitnosti poštne uprave. Pol drugo leto že obstoji avtomobilna zveza, a pošt¬ na uprava noče in noče rešiti upra¬ vičene želje idrijskega prebivalst¬ va za avtomobilno poštno zvezo. Da, če bi bila v Albaniji! Na krivih potih. 40 letna Hele¬ na Krvina iz Polhovega Gradca, cadi tatvine že lokrat kaznovana 'adnjič celo s ššestletno ječo, je pod policijskim nadzorstvom. Iz sodnijskih zaporov je prišla mese¬ ca avgusta 1912. Od tega časa na¬ prej se je izdajala za kuharico. I ovsod, kjer je služila, je po nje¬ nem odhodu kaj zmanjkalo. Pose¬ bno rada je imela zlatnino. Služila .je najprej dva dni pri prof. Grmu v Novem mestu. Te dni je odnesla svilen jopič. Potem v Višnji gori pri okrajnem sodniku Peitlerju. lu je odnesla nekaj denarja in kra\ atno iglo. Ker se je dobro spo¬ znala v zaporih, je hodila, ker Pei- tler stanuje v sodniji, tudi h kaz¬ njencem in jim nosila razne stvari. Ko ji je neki kaznjenec Nace dal 20 kronski bankovec, da mu prine¬ se 1 akije, je bankovec po Višnjo- gorskih gostilnah zapila. Tako je prišla tudi v gostilno Potokar v N išnji gori, kjer je izmaknila sre¬ brno damsko uro z verižico. So¬ dnik Peitler jo je odslovil. Kod se je od tega časa t. j. od meseca mar¬ ca potepala, ni znano. V noči od 16 do 17. marca pa se je pojavila z nekim Naekom v Koščaka v No¬ vem mestu. 1’u sta se izdala za no- vo poro e eni par in sta prenočila, lo noč je izmankalo gospodinji že- ska obleka, natakarici dve škatlji Šport '-cigaret in nekemu gostil¬ ničarju, ki se je tudi tam mudil, 10 mesenih klobas. Par je pa vzela noč. Drugo jutro je Krvina oble¬ ko prodala v Rozmanovi gostilni, kmetici Šiška za tri krone, kloba¬ sice zavžila, cigarete pa razdajala med železniške delavce. V noči od 20. na 21. je pa Krvina prenočila pri krojaču Brudar v družbi z žel. delavcem Milkovičem. Milkovič je opazil, da so mu zmanjkali iz pre¬ dala trije zlati prstani. Iskal je to dobro ženico po Novem mestu in jo našel med delavci na trgu. Ko ga je zapazila, se je odstranila v frančiškansko cerkev. Tam je pri zakristiji ušla na prosto in prstane prodala pri urarju Blažonu za 5 K, češ, da nimata z možem v prazni¬ kih kaj jesti. Krvino so potem veli¬ ko soboto med procesijo v Novem mestu izsledili in jo spravili na varno. Splošno se govori, da je ta izurjena tatica prodajala večkrat po gostilnah sumljive reči. Sedaj bo zopet za nekaj let mir pred njo. Avtomobil za progo Žiri-Škofja Loka, so peljali dne 25.marca na določeno mu mesto. ŠTAJERSKO. Mater hotel umoriti. Tz Vranske¬ ga poročajo: Ko je 16. marca šla posestnica Ana Prislanova okolu desetih zvečer iz stanovanja svoje hčere v svojo spalnico, jo je ravno, ko je odprla vrata napadel neki mož in jo je potolkel na tla.Vsa v krvi je obležala na tleh. Na njeno klicanje je prihitela hči in tej je mati povedala, da je bil napadalec njen lastni sin Andrej. Andrej je hotel mater spraviti s sveta, da do bil posestvo, ki mu ga mati, dok ler je živa, noče izročiti. Andreja Prislana, ki taji dejanje, so izro čili okrajnemu sodišču v Vran skem. Poslanec Brenčič je imel dne 25.marca dva 'dobro obiskana sho¬ da. Prvi se je vršil pri Sv. Andra¬ žu v Slov. goricah, drugi pri Sv. Lovrecu v Slov. goricah. Abstinenčno gibanje na Spod njem štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem se pripravlja poseben odsek “Svete vojske”. V Maribo ru se je nedavno vršilo posebno posvetovanje, ki je imelo namen poživiti potrebno treznostno gi¬ banje za Spodnje Štajersko. Sli- . . .. v , Šimo, da graška namestnija ni lio- železniški čuvaj Maleju- popolno tela potrditi pravil abstinenčnega društvaTako podpira na Štajer¬ skem vlada abstinenčno gibanje. Dan za dnevom se množijo umori poboji in drugi nerečni slučaji, ki imajo svoj izvor v nesrečnem ječe se polnijo, dnevnem redu deželnega zbora, obstrukcije pa da tudi ne morejo v deželnem zboru kar tako brez vsake odkupnine opustiti. . . Kake ga zagotovila, da bodo klerikalni deželni, poslanci vsaj kot Slovenci želje najslabše plačanega sloven¬ skega učiteljstva v javnosti in de¬ želnem zboru ni slisal niti ta niti že ena prejšnja deputacija učitelj¬ stva k dr. Korošcu. Savinjska dolina. Hmeljarji po- zir! Po Savinjski dolini hodita dva Žida ter nagovarjata kmete, da ji¬ ma hmelj že v naprej prodajo. Kmetje, ne dajte se speljati zopet na led , da se vam ne bo kaj ena¬ kega pripetilo kakor pred dvema letoma. S predprodajo ne škodu¬ jete samo sebi, ampak z isto priti¬ skajo Židje pozneje sploh na cene hmelja. Ako res kak kmet potre¬ buje denarja, naj gre k domači posojilnici, kjer bo. gotovo dobil na kratek čas in pod ugodnimi pogoji potreben denar. A varujte se prekupcev hmelja! Slov. Bistrica. Naša okrajna hranilnica, za katero'jamčijo slov- venski kmetje celega okraja z vsem svojim premoženjem, je od čistega dobička darovala 500 K za nemško telovadnico, kjer obra¬ ča par zelenili “turnarjev” kozol¬ ce. Če bi se mi kmetje obrnili na okrajno hranilnico, naj nam pode¬ li kako podporo za naše gospodar¬ ske potrebe, ki jih v Sedanjih ča¬ sih vse polno v celem okraju, bi gospodje Wiestlialerin somišlje¬ niki to prošnjo gotovo odbili ter bi rekli, da pri sedanji gospodar¬ ski krizi podpor ne morejo podeli¬ ti. Za nemške “turnarje”, ki so največji nasprotniki vsega, kar je j io venskega, pa na jo ;i gospodje o poln 1 roke denarja. Sloven¬ ski kmetje, kako dolgo jim bomo hlapčevali!??? PRIMORSKO. Šolo za ribiče bodo ustanovili v Gradežu. Tržaška porota. Včeraj bi se bi- a morala vršiti obravnava proti Antoniji Pirjavčevi zaradi hudo¬ delstva goljufije. Obravnava je bila preložena in bo drugo sodišče. V četrtek se vrši tiskovna ob¬ ravnava proti Ivanu Prešlu zara¬ di žaljenja časti. Obravnava bo trajala dva dni. Loydov parnik “ Metkovič”? je odplul v ponjdeljek zvečer nena¬ doma iz Trsta. Z mrzlično naglico in povsem tajno so naložili razna živila in mnogo obleke. Na krov so vzeli samo nekaj zdravnikov in usmiljenk. Uradno se trdi, da je plul Metlcovič v Dalmacijo. .Nesreča na izletu. Med vožnjo z velikonočnega izleta je padla petletna deklica Škerljeva iz Trs¬ ta, in sicer med Sv. Križem in Trs¬ tom iz vlaka. Za njo je skočil 18- letni nečak Perhavec. V vozu je nastala silna razburjenost in so¬ potniki so komaj zadržali, da nis¬ ta skočila iz vlaka še oče in mati. Zastonj so dajali znamenja, vlak se ni ustavil. Na brzojavno obves¬ tilo iz Trsta, so nato našli ob pro¬ gi težko ranjeno dekle, poleg nje pa lahko ranjenega nečaka. Oba so prepeljali v Trst, deklico so od¬ dali v bolnišnico. .Nesreče. Na žagi Alberta Fabra v Trstu je zgrabil transmesijski jermen nekega delavca in ga po- ponoma raztrgal. — Na železniški progi Jušici in Jur dani je našel Velika ponudba jedilne oprave zastonj! ŽELITE IMETI LEPO VIŠ NJEVO Z ZLATOM OBROBLJENO NAMIZNO OPRAVO POPOLNOMA ZASTONJ? KAKO JO DOBITE? — BERITE SLEDEČIH PET PONUDB: Ponudba št. 2. Ponudba št. 1. Z vsakim nakupom po¬ hištva, v vrednosti $100 v gotovini, ali na LA - HKE PLAČILNE OB¬ ROKE, damo zastonj 100 komadov zgoraj o - menjene jedilne oprave. Ponudba št. 3. BAYHA & CO. proda Vam 100 komadov jedilne oprave za $14 ali 50 komadov za $7.00. KUPI¬ TE LAHKO NA LAHKE PLA¬ ČILNE OBROKE. Najboljši oprava za vas je na razprodaji Ponudba št. 4. Ako kupite eno omenjenih je¬ dilnih oprav za goraj označeno ceno, ter kupite tekom enega le¬ ta blaga v vrednosti $100, mi Vam odbijemo od kupne svote $14 katere ste plačali za jedilno opravo. V slučaju da kupite za $50, odbijemo Vam $7.00. Z vsakim nakupom v vrednosti $50.00 v go¬ tovini ali na LAHKE PLAČILNE OBROKE, * damo zastonj 50 koma¬ dov jedilne oprave vsa¬ kemu kupcu Ponudba št. 5. V slučaju, da kupite samo za polovico označene vrednosti bla ga, da vam Bayha’s za polovi - čno ceno jedilno opravo, kakor je označeno pod št. 3. Načrt vam je na raz¬ polago, ako želite NAJVEČJA TRGOVINA NA SEVERNI OBALI JEZEROV. deligirano pijančevanju sodnije imajo dan za dnevom več opravka, sovraštvo se goji, a vlada noče pripoznati, da bi bilo tega krivo nezmerno uživanje alkohola. _p ld gt. Petru na Medvedovem selu je predaval g. dr. Sehu ab iz Celja o pogubljivem vplivu alko¬ hola. Ljudstvo je dovzetno za trez¬ nostno gibanje, le voditeljev je se treba za to. Iz Maribora. Ne davno tega je šla deputacija učiteljev, ki so se udeležili podučnega tečaja na de¬ želni sadje-in vinorejski soli, k državnemu in deželnemu poslancu dr. Korošcu in mu tolmačila zeljo učiteljstva, naj bi klerikalna de- želnozborska delegacija opustila obstrukcijo v Gradcu m s tem tu¬ di odpor proti učiteljskim plačam Dr. Korošec je učiteljem pravil, da klerikalci ne obstrmrajo zaradi učiteljskih plač, ker to vprasasnje ob začetku obstrukcije m bilo na ma razmesarjeno truplo 451etnega Matevža Želeta iz Hrastja. Mož se je vračal malo vinjen domov, zgre¬ šil je pot in zašel na železniški tir. Puljska afera. Zloglasni proces v Rovinju glede umazane puljske afere je končan, poneverjniki so oproščeni. Končana pa še ni disci¬ plinarna preiskava. Za časa preis¬ kave ima uradnik pravico do polo¬ vice plače. To boniteto je porabil Desko vič, ki je bil tudi oproščen in je še v preiskavi in je tožil me¬ stno občino puljsko za polovico plače. Vršila se je obravnava in občinska blagajna je bila obsoje¬ na na plačilo polovične plače. Des- koviču bodo sledili bržkone še dru gi uradniki, ki so bili oproščeni in so še v preiskavi. •Državna obmejna policija. Z Reke poročajo, da nameravajo uvesti državno obmejno policijo, ki prične bodoči mesec poslovati, dasi se reška občina upira. .. Samoumor. starke.. Mrtvo so našli v gnojnici blizo domače hiše 801etno Marijo Medvešček iz An¬ hovega. Nesrečnica je bila že da¬ lje časa slaboumna. 1 redno je Ko so domačini vstali, so takoj sumili, da se je pripetila kaka nesreča, ker so našli njeno oble¬ ko. . .Nenadna, smrt .kanonika. A Trstu je 24. marca nenadoma umrl pordenonski kanonik Ces- ca, ki se je ondi mudil na obisku. Podlegel je napadu prsne angine. •Obesil se je 26. marca na nekem seniku blizu živinskega trga neki Ivan Fornozarič, delavec, doma iz Šempetra. O vzroku samoumo- ra se različno govori. . V Sočo je skočil 26. marca po - poldne 19 letni trgovski pomo - čnik Ivan Juša iz Koroškega. Po¬ tegnili so ga iz vode in rešili smrti. Bil je precej vinjen. . .Redka starost. V ulici Morate 5. Giorgio v Pulju živi starka Justina Bolanc. Rodila se je le¬ ta 1818 in je. nedavno dovršila lOOto leto svojega življenja. Žena je še pri dobrem zdravju, živahna in okretna ter ne kaže nikake vo - lje, da bi ; zapustila to solzno do - lino. •Rimske starine v Pulju. V Pu¬ lju za državno gimnazijo je kopal avstrijski arheološki zavod za sta¬ rinami ; njegovo delo je obrodilo čisto nepričakovan sad. Delavci so dkrili ostanke velikega staro - davnega svetišča. Veža s krasnimi korintskimi stebri se že vidi, Našli so dva oltarja, glavo Meduze, Herkulu posvečeno svetilko in ne¬ ko bronasto tablico, na kateri je popisana zgodovina rimske dr¬ žavljanske vojne. Vse najdbe so znamenite in zelo zanimive. KOROŠKO. V Celovcu, 17. marca. S to dne¬ vnico prinaša graška “Tages-post od 19. marca pod napisom “Iz slo¬ venskega domovanja” ta-le članek “Kakor smo pred kratkim poro¬ čali, je bil razpuščen v Sloven¬ skem Pliberku slovensko-klerikal- ni občinski zastop radi sporov na¬ stalih med občinskimi odborniki, in vmeščen okrajni komisar Wol- segger kot deželni komisar. 5. in 6. marca je prevzemal AVolsegger občinske posle. Kakor se zdaj iz¬ kazuje slovensko-klerikalni župan ni le moral priznati napačnih vknjižb, ampak je dvignil, baje za občinske potrebščine, jeseni j 1911 naravnost denar, ki je bil | vplačan kot lovska najemnina, ki J je tedaj last posestnikov, ki je pa J bil vložen v rožnodolinski hranil- j niči in posojilnici. V resnici pa je j porabil za občino le kakih 60 K, i kakor je pokazal tudi račun občin¬ ske, cestne in ubožne blagajne. Dvignjeni znesek pa ni majhen j ampak znaša z obrestmi vred 901 K 60 v. Vsa stvar pride tudi v dru¬ go luč, ako zvemo, da dvignjeni znesek ni bil vknjižen v nobeno knjigo. Dalje je plačal avgusta meseca lanskega leta Dietriehstei- nov gozdarski urad kot lovsko na¬ jemnino za dobo od 1911 do 1912 284 K (0 v. Klerikalni župan je vložil ta znesek šele tri dni pred ri vizi j,o , t. j. 2. marca 1913, v posojilnico vPodljubelju, ko si je odtegnil za svoj trud20 K 40 vin. Neka na županski urad nakazana renta 100 Iv je šla v izgubo in ta- koko dalje; zraven pridejo še dol- Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik’ f Miners National Bank, EVELETH, MINN. «5 » «s Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 s- Pošiljamo denar io prodajamo paroMne liste na vso strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas, K kn m s Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrofen poset In naklonfenost se ulfudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Duluth Brewing & Malting Ge. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj m Mesaba Range. Virginia, .Minn (Nadaljevanje na 6. strani.) First National Bank, EVELETH, MINN. Najjstarejjša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo ponajnfžjjh cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. L Parol v s-t 1 i E==== 3E DE M “Narodni Vestnik” National Herald. Slavenlc Somi-Weekly. Owned and pudlished by tlie Slovenlan Prlntlng & Publishing Con»pany a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice President Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ot Business: Duluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald tssued every Monday and Thursday ; subscrlptlon yearly $2.00 Tbe best Advertistng medlimi among Slovenlans in the Northvnest, Rates on appllcation ..Entered as second-dass matter May 11.1911 at tbe post Office Dulutb, Minn., under tbe Act Marcb 3, 1879." „NARODNIVESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. Izhaja vsak ponedeljek In Četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Ganado za celo leto . . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . . . $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Oenarne posiijatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Dululti, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. ALBANIJA. Allmtiija leži med Adrijanskim morjem, Ornogoro in Grčijo, in je bila do zadnjih dni provinčija Turčije. Okupirana je sedaj s Čr¬ nogorci, Srbi in Grki, katere vlade se bodo morale na zahtevo velevlad vmakuiti iz alban¬ skega ozemlja, in Albanija postala bo samo - stojno kraljestvo pod varstvom veledržav. Albanija je najbolj nazadnjaška dežela vse Evrope. Fizično podobna je Albanija Bo¬ sni in Hercegovini kakor ste zglodale te deže¬ le pred okupacijo Avstrije vsled Rusko-Tur¬ ške vojske. Avstrija zvalila je miljone v te se^ daj njene provincije, in jili mnogo podvigni- la odkar so pod njeno vlado. Albanci so videli to spremembo in postali so čimdalje bolj neza¬ dovoljni s turško vlado, in krvave vstaje bile so vedno gostejše. Albanci so se vedno bolj čutili kot samo - stojno ljudstvo, kot posebni 'narod, katerega hoče Turčija popolnoma zatreti, iztrebiti z zemlje in poturčiti. Navadno ljudstvo bilo je k temu nahujskano od njih krvnih bratov, ki so bili v širokem svetu, in se vrnili s skušnja¬ mi domov. Vsa stvar bila je največ v rokah makedonskega odbora, ki je skrbel za večni upor. Boj se je vršil za bojem, klanje za kla - n jem, tako da so morale slednjič sosedne bal¬ kanske vlada;-: poseči vmes, napovedati Tor¬ ti; vojsko it, napraviti ir.i Turki in Albanci so bili krvave vojske in se grozno klali vsa stoletja odkar je spadala Albanija pod Turčijo; vrhunec morije se je pa dosegel zadnja leta po vladi odstavljenega krvoloka sultana Abdul Hamida. Albanci so pa večni hribovci, oboroženi z raznim orožjem, novim in staroveškim, kot ro¬ parji. Turškim četam, Albanci sicer niso bili kos. vendar vdati se nisp hotli, in so jih napa¬ dali iz zased kjerkoli je bila priložnost. Albanija je brez železnice kot je tudi Čr- nagora. Ceste so slabe, vozov ni, in tovor se prenaša na oslih. Albanija je brez šol, brez časnikov.Alba - ulja je brez književnosti, in pisanega jezika v albanščini ni — albanščina je brez črk, brez abecede. Albanski jezik je mešanica grške - ga, srbskega, turškega in italijanskega jezika. Albansko ljudstvo zahtevalo je večkrat šol in alfabeto za njih jezik, pa Turčija ni bila po - slušna. Albanci zahtevali sjo latinske črke, Trn¬ ki so jim pa vsiljevali turške in arabske, in Z.ato so še danes brez abecede. Katoliške crkve y Albaniji imajo nekaj albanskih nabožnih knjigi pisane z rimljanskimi črkami, vsa dru¬ ga literatura, kolikor malo jo je, je v turški ali arabski abecedi, Prejšni sultan Abdul Hamid je vstanovil nekaj šol po mestih in vaseh, a knjige bile • so pisane v turški abecedi, in Albanci se jih a sled tega niso hoteli posluževati, posebno ne, ker so bile pisane izključno v turškem jeziku, /a učitelje bili so nastavljeni mulaji, mohame¬ danski duhovni, ki so mislili učiti največ sve¬ te resnice korona in Šarijata, svetega pisma in postavske knjige turske. V Albaniji je ne¬ kaj katoliških šol in nekaj šol katere vzdržu¬ jejo misijonarji raznih amerikanskih ver, in v te šole hodili so nekateri otroci; turške' bi¬ le so popolnoma prazne. Vlada je vsled tega zaprla te crkvene šole, in je s silo polnila svo¬ jo turške učilnice, vsled česar je postalo ljud¬ stvo še bolj razburjeno in vstaško, in se je po¬ polnoma vprlo plačevati tudi najmanjši davek. Albanija šteje do d miljone ljudi, 2 rniljo- na od kojih je mohamedancev, kacih 150 ti¬ soč grško iztočnih vernikov, in kacih 100 ti¬ soč rimskih katolikov. Vendar pa tudi Mo - liamedanci črtijo turške duhovne zato ker so nastavljeni od vlade. Albanija je zahtevala neodvisnost pri mnogih prilikah,.in bila je zoperna turškim uradništvu, ki je pobiralo davek, in ga poši - Ijalo v Carigrad, mesto da bi se vporabil za povzdig Albanije. Albanci bili so najboljši vojaki Turčije, in albanski polki so šteli do 35 tisoč mož. Odstav¬ ljen sultan Abdul Hamid zaupal je le alban¬ skim vojakom, in več let bili so Albanci nje¬ gova telesna straža v njegovi palači Jildiz Kiosk. Albanski vojak ga je spremljal pov - sod, in na pragu spalnice je stal vedno alban¬ ski vojak. Albanski vojaki bili so zvesti sul¬ tanu pri zadnji vstaji najdlje, in če bi ne bilo Albancev bi ga obesili, mesto da so ga posla¬ li v zapor v Solun. Albanska sultanova stra - ža dobivala je 85 centov na dan, drugi vojaki pa le 3 cente. Vsled tega so Turki razpustili to stražo in so poslali regimente domov, in stem so pospešili še hujše in pogostejše vstaje, dok ni prišlo do vojske lansko jesen. Grki in Bolgari so sorodni po religiji in jeziku prebivalcem Macedonije, kjer je bilo tudi večno klanje. Zaradi albanskih in mece- donskih nemirov vdarili so po Turkih Bulgari, Grki, in Črnogorci, in rezultat je najslabeji za isto državo, ki je oddala prvi strel — za Črnogoro. Srbija in Črnagora ste si mislile deliti Albanijo, a Albanija bila je zvita, in s pomočjo velevlad postane samostojno kralje¬ stvo. KATERI JEZIK JE JEZUS GOVORIL? Svečeniki raznih ver, ki obdelujejo po delj časa razne besede »svetega pisma in študirajo njih pomen, se niso odgovorili uprašanja v katerem jeziku je* govoril Jezus učencem in drugim njegovim sledilcem. Eni trdijo, da je rabil Jezus aramajski jezik. Enciklopedija razlaga, da so aramajski jeziki dobili ime po zemljepisnem določilu Aram, katerega geografična beseda Znali to - liko kot grška beseda Sirija. Pod okraje Aram pa ni spadala Palestina, pač pa Mesopotanija, katero deželo niso Grki prištevali Siriji. Ara¬ majski jeziki so se toraj najbrže cepili v razna semitična narečja in jezike, ki so se prvotno govorila v Mesopotaniji in po krajih, ki se raztezajo jugozapadno od reke Eufrat do Palestine. I)r. Gustav Dalman, eden najbolj zasluže¬ nih in slovečih raziskovalcev orijentalne Ev¬ rope in sosednih dežel .Azije in Afrike pravi, da je Jezus govoril galilejski dijalekt aramaj- skega jezika. To sklepa iz dejstva, ker se je po stari navadi v drugem stoletju po Kristusu prestavljalo besedilo hebrejskih knjig po si¬ nagogah Palestine v Aramajski jezik. On je tudi našel v kopijah besedila svetega pisma izza časa Jezusovega življenja mnogo aramj- skih črk mesto hebrejskih. In sploh je on mne¬ nja. da so ljudje dajali aramajskemu jeziku 'ime hebrejski. Dalman meni, da je bil armejski jezik ma¬ terni jezik hebrejskega, in da so Asirci ta je¬ zik razumeli. Iz vsega tega se sklepa, da je go¬ voril Jezus aramajski jezik, in, da se je moral tega jezika posluževati, ee je hotel, da so ga učenci in ljudje razumeli. Najbrže je pa Jezus govoril tudi hebrejsko narečje. URA! Na odrinskih utrdbah plapolajo bolgar¬ ske trobojnice. V strašnih bojih generalnega naskoka je padla trdovratna trdnjava po skoraj natančno petmesečnem obleganju. Dne 29. oktobra preteklega leta so pričeli bolgarski voji oklepati obširni in silni pas odrinskih fortifikacij; srbske čete so ojačile trdno verigo, ki je uklenila Šukri pašo in nje¬ gove. Prešla je jesen in vsak dan so grmeli to¬ povi, prišla je zima, sneg je pobeli planjave, led je pokrival baterije, burje in mraz so se zavezale z obleganimi, pričela je doba strašne¬ ga trpljenja za bratske vojske. Toda niti eden člen velikanske verige ni popustil in izpod snežnih odej so bruhale granate, na oledeneli zemlji so vršili Bolgari in Srbi čudeže juna¬ štva. Kakor oreh v silni pesti je ležala odrin- ska trdnjava. Mimo nje je drvela krvava po¬ šast balkanske vojne, ob njenih zidovih so od¬ mevale zmagoslavne trobente Lozengrada, Bunarhisarja, Kumanova, Bitolja, oblegoval¬ ni so slišali mirovne piščalke londonskih dni, culi samozavestne klice obnovljene vojne, za¬ grmel je padec Janine, oglasila se je Evropa s svojimi novimi mirovnimi propozieijami, in po dolgem trpljenju je prišel glas, da je Tur¬ čija upehana, pobita, pripravljena izročiti trdnjavo ter jo prepustiti za večne čase za - • veznikom. Veriga oblegovaleev pa je držala trdno, vedno silnejše. Oglasili so se prijatelji in pokrovitelji: Prenehajte, ne trudite se več, ne prelivajte krvi zamanj, Odrin je vaš, osta¬ ne vaš, če tudi ga niste premagali in dobili. Manljivi so bili ti glasovi. Že je Evropa pro - rokovala popolno stagnacijo oblegovalnih ope racij. Bolgarski in srbskiskomandanti so se zbrali pred kralja Ferdinanda je stopilo uso¬ dno vprašanje: Ali si da bolgarska armada podariti Odrin, ali si ga maj vzame sama? Nesnosna je prva misel ponosni, zmagoslav¬ ni armadi. Strašna je druga. Vzeti Odrin se je reklo žrtvovati navidezno brez vse potrebe na tisoče dragocenih življenj, preliti pred samim obličjem angelja miru potoke krvi. 1 oročajo nam, da se je car Ferdinand šele po težkem duševnnem boju odločil zažgati na oltarju domovine zadnjo trpko krvavo darilo. N edel je, da zahteva to od njega cela arma¬ da, ki je nestrpno želela zdrobiti oreh v svoji pesti ter smatrala za Sramoto, ga vzeti v dar. Car Ferdinand pa si je Bil tudi svest, da za- Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. vzetje Odrina ni le vprašanje vojaškega tem¬ več tudi političnega prestriža. Vihar generalnega naskoka ni dal le armadi svežega moraličnega duha, okrepil njen zanos padec Odrina ni le navdal zavezniško vojsko z novimi zakladi samozavesti, sebezaupanja ter jo napolnil z velikim zadoščenjem popol¬ ne izvršitve stavljenih ji nalog, temveč je iz¬ čistil tudi politično atmosfero je odstranil mnoge notranje težkoče ki so se dosedaj stavi¬ le mirovnemu vprašanju. Razmerje balkanske zveze napram Turčiji je jasnejše in enostav¬ nejše, stališče zvezanih držav napram posre¬ dovalnim predlogom velesil je lažje in svobod¬ nejše, ker odpada v bodoče vsak mučen vtisk kakor da bi morala Balkanska zveza spreje¬ mati varuštvo evropejskih velekabinetov. In končno bo padec Odrina olajšal tudi položaj turturškiga kabineta samega. Balkanski diplo¬ mati poznajo umetnost samozatajevanja in po¬ litične treznosti Tudi po padcu Odrina ne bo¬ do svojih zahtev pretiravali. Pripravljeni so sprejeti posredovanje velesil ter se sedaj upra vičeno nadejajo, da bodo velekabineti primer¬ no vpoštevali velikanske žrtve in še popolne uspehe zavezniških vojnih operacij. Zato je sklenil car Ferdinand završiti bal¬ kansko epopejo s strašnim akordom general¬ nega naskoka, h kateriimi.so včeraj opolnoči zapeli bojni rogovi. Zato se je stisnila silna bolgarska pest ter razdrobila oreh odrinski. % Sofija se trese vzhičenega navdušenja. Množice aklamirajo kralja, armado, prirejajo ovacije pred poslaništvi zaveznikov. Narod manifetira na ta način v svojem naj- slovesnejšem razpoloženju instinktivno spoz¬ nanje, da je v zadnji vrsti tudi padee Odrna zasluga balkanseke zveze. Ravno ob rami se je boril pred Odrinom poleg bolgarskega voja¬ ka srbski brat iu bil se je z isto navdušenostjo z istim zanosom, kakor pri Kumanovu in pri Bitolju. Baš pred Odrinom je prejela konfe¬ deralna ideja svoj pravi krvavi krst. Upajmo, da utisne ta zakrament bratske požrtovalnosti in vere v skupno lepšo bodočnost balkanski zvezineizbrisljiv pečat, neizbrisljiv, tako ka¬ kor ostane neizbrisljivo zarisan v kamen zgo¬ dovine kot eden najslavnejših vojaških činov — padec Odrina. V stotisočeri ura! ki se razlega danes ne po bolgarskih krajih temveč povsod, kjer prebi¬ va Jugoslovanstvo, kjer živi in deluje Slo¬ vanstvo se nam hoče mešati bolesten vzdih. Tudi Skader grad je padel, toda razrušila ga je evropska diplomacija, vzela ga je Jugoslo¬ vanstvu ter podarila Arnavtom... Pozabimo za trenutek, ne kalimo si veselja ob pcrgledu na ponosno plapolujoeo trobojni¬ co, ki veje danes nad grobovi turških kalifov. Odrin je padel. Ura! I NAZNANILO OTVORITVE m Cenjenim rojakom Slovencem ter bratom Hrvatom na Vi rg i n j a okolici naznanjam, da otvorim v soboto, dne 19. apnla, na 407 Chestnut ulici, Virginia, Minn., popolnoma na novo urejeno GOSTILNO, kjer b 0 . dem točil najboljše pijače, domače in importirane. Na razpolago bod e edno svež prigrizek. Posebno se priporočam v mnogobrojen po Se t n •i na dan otvoritve novih prostorov. Rojake, ki potujejo skozi Virginijo, vljudno vabim, da posetijo mojo go st j| n( ter se prepričajo o dobri postrežbi in fini pijači, ki bode vedno na razpolago JACOB STUBLER, 407 CHEST UT ST., VIRG INII PAPEŽEV CROB. Papež je zavkazal, da se zgradi njegov grob. Sveti oče želi, da bo počivalo njegovo truplo v kleti crkve sv. Petra v Rimu. Papež je sklenil, da ostane'truplo njegovega pred¬ nika, papeža Leona XIII, v katekombi crkve sv. Petra, mesto da bi se po želji umrlega papeža premestilo v crkev sv. Janeza Lote - ranskega. S tem se hoče ogniti zoper-klerikal- nim demostracijam prebivalcev Večnega me¬ sta. Katakomba sv. Petra je pod ladjo bazili¬ ke, in v njej počiva več papežev in drugih plemenitih mrtvecev. Vsa stvar je skrbno za¬ stražena in vhod je dovoljen le zbranim. Težko je dobiti — težje držati. Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino i Prodaja i I PAROBRODNE LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. j 0 ral ' 11 r pfistaTi jjAo vri¬ ja j. Fe: .—Jo “S L ter d SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA * kozo ‘ juhe, a: inega Ravno tako kot je neumno misliti, da boš dobil nekaj zastonj, je neumno misliti, da boš dal nekaj zastonj. Dolar ni vreden več kot toliko kar plača, kar se zamore kupiti ž njim. Vrednost za vrednost —to je edna varna kupčija. Vsak račun, ki ti obeta stotine pro¬ centov dobička je le past za tvoj denar. W. Michigan St , DULUTH, MINN Velika bogastva nekaterih so iz majhnih zgub mnogih. VOZNI RED FARMERSKEGA VLAKA. KK* Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: [Za celo leto.$2.00 za pol leta. 5<0 J Za Evropo In Canado: Za celo leto.. za pol leta.j 50 .“‘Ul S 'Me, 'Se 'Oti .Stil I.NO Bel \ J Jc&c m iSi 2 Bet ■s '■ It t «1 A » i pušenje . iP“ en ii se upo^Ua ^'mo. in kar je i^ooine. » jed flu- J 1 v k» te v ne uhaja ^nKrita- “~ a dušenje kut' 1 ' r ‘ c lio in s« P°' dVjSŽ'“nimaš to- ' •'^5 dufiiti ja- " im “i z mehim nr „°^ali ga.R a i" S hočeš duši- K^fJadno v raz- d io':..«-i v vr : elo (Ei ife" Na ^ 3 t e 5* “J • i “ i h nrl' dušenju .mo¬ lji t■ • f 1 J 1 suha vročina. pr» vl .Jf odpiraj po ne ’ i,vnju as pj n re p e. e - u štedil- Snao??iKi« ali ko- rezance ali kaj druzega Mesto teletine lahko vzameš za to juho tudi mlado kuretino, telečjo glavo ali noge, ali pa tudi goveja jetra. . da ostane posoda, v kateri se, juha ! kuha, vedno pokrita. 12. Ruska šči. Zreži pol bolj majhne zelnate | glave pribljižno na 20 koscev ter jo skuhaj v goveji juhi, da bo mehka. 1 otem prideni rumenega prežganja iz žlice masla ali ma¬ sti in 1 — 2 žlic moke, sesekljane¬ ga zelenega peteršilja in stolčene¬ ga popra. Ako hočeš, razmotaj v juhi tudi pol kozarca kisle smeta¬ ne. zar rA';£"‘"'^ speci še JJSSE JUHE. uradna čista juha. n.-Hnta dobrega mesa lih ali mozgovih/kd-: tunstavi to v dveh litrih *" Ko meso zavre, se na- ^ vrhu rjave pene, ki jih rtuaj. ako hočeš imeti ^ Pene sedejo same po- t^, Ko jih ni več na vrhu, ■ deni vanjo malo lu- , košček korena, ko- fšilja, malo zelene in .J zelja. Ves ta pride- jeter tildi lahko zre- iUis- koščke in zdušiš to ■ m maslu ali masti lepo i potem vse v juho, in t lepo rumeno barvo, počasi vreti skoro 2 kuhano, vlij v juho cu- rode. da se učisti, pusti i stati, potem jo pre- eedilee. imeti dobro meso, ga "š v vrelo vodo, ker obdr- kianu. več soka v sebi. •' Sjava juha.- na mast, kisi jo po- '• a h na maslo na rezi- a peteršilja, korenja '. zelene, čebule ohrov- 1 funt bolj pustega go- ■ kosti ter odpadke te- '• bo se to na žerjavi- meni > Pfilij goveje ju- : 'o vreti 1 uro. Ako juho zelo cisto, jo pre- ■«". V to juho lahko ! J1 P a j° daš pri fte- ‘ Be i-1. d. čisto v.eaši- Močna juha. '5 ap o kokoš na "'•iče kosti, v kate- P« raztolei. To in 3 ■j,ljV m ‘ sa deni v Ione, ij/ 00 s tremi litri vo- e '’'rjih jeter, peter- ^7 ene repe, koren- Lo 0e( \ ’ n en »lupljen hro P°krij, da je iat S ° pariea (uajpri- | t ® tako zvani Pa- ... ? “ a postavi V ko- °ntv ° 36 3o tri ure vre- u kotla ter juho /-lusti bolni- nlflil;. ‘Ittfem, toda • M H ,' ; mora biti kuha- 0arBa juha. *t» Razreži na * duši n . eg . a niesa i oso- m nt mas- NerJi]: 1 ' ^ U< 11 pride- ' r ‘)a t J d ’ 1 Zelen J? 8 ^ rezine ter ga daj posebej k juhi. ! pripravlj f 0 pl ’ ece ? e v no m 7. Tolčena jetrna juha. pesno vodo; pridem se malo kisle Zreži na kosce V 4 funta telečjih 8met “ e - soh ’ '! opra ’ klanega e ae»a Jasice, = a graha, na koščke mas lu ocvr- ali svinjskih jeter ter jih ocvri na masti. Ocvri tudi par žemeljnih rezin in 1 jajce. To in jetra duši v kozi na zarumeneli čebuli; čez nekaj časa primešaj žlico moke, in ko je rumena, prilij julie. To juho precedi, ubij vanjo, ko še vre, rumenjak ter prideni tudi tro¬ hico muškatovega cveta. 8; Možganja juha. Deni v svitlorumeno prežganje sesekljanega zelenega peteršilja in duši v tem možgane, katerim prideneš laliko 1 jajce. Zalij jih z juho, pretlači skozi cedilce ter deni v juho opečenega kruha. Ali: Očedi in skuhaj možgane toliko, da se strdijo; potem jih zreži na kosce, povaljaj jih v mo¬ ki, jajcu in kruhovih drobtinah ter jih ocvri. Možgane in par ocvr tih žemeljnih rezin stolči v mož- narju, potem deni vse nazaj v ko¬ zo ter zalij to z obarno ali navad¬ no juho. Ko je kuhana, jo precedi. 9. Juha iz sekanice. Zreži na drobno ostanke pečene teletine, zelenega peteršilja in par šampinjonov; deni td v svitloru¬ meno prežganje, katero zalij po¬ tem z juho. Predno jo odstaviš, u- bij vanjo rumenjak. V juho deni opečenih kruhovih kock. 10. Ragu—juha. 1. Duši na surovem maslu dro¬ bovje od kuretine, peroti in vra¬ tove ; potem napravi svitlo pre¬ žganje, zalij ga z juho, deni vanjo drobovje, peroti in vratove ter ma¬ lo karfijole, katera naj bo že ].irej nekoliko prekuhana. V juho zaku¬ haj riž ali deni vanjo opečenega kruha. 2. V svitlo prežganje deni kosce kuhane telečje glave ali noge, du¬ šenega graha, gob in rakovih rep¬ kov ter zalij to z juho. V postnih dneh napravi juho z mesom od žab, rib, želv, rakov i. t. d. ter deni vanjo karfijole, belu¬ še, dušene rumene repe, grah, go¬ be ali kaj druzega. ^ ■)’? 11. španska juha. Zreži 1 funt bolj pustega gove¬ jega mesa ter ga duši na surovem maslu z dvema, bolj majhnima zrezanima čebulama v pokriti po¬ sodi. Pozneje prilij toliko vode kot potrebuješ juhe in prideni drobno sesekljanega peteršilja, prav malo zelene in muškatovega cveta. Zreži tudi na kocke malo ru mene repe,,, korenja in krompirja; ako hočeš prideni še 2 paradižniei in nekoliko paprike. V dveh urah je juha gotova. Glavna stvar je, Št. 7786. Ime . .. . Naslov Velikost. Right-Cut” tobak za čikanje = nova vrsta = tobak pristne kakovosti. Poskusite še danes škatljico “RIGTH CUT” tobaka. Ta se vam bo bolj doapdel kakor pa starovrsten, katerega ra - bite sedaj. Te je nova vrsta s prijetni mm sladkim okusom; ima Obleka sestavljena v ono celoto kot površnik je jako krasen fran - - j eoski najnovejši kroj in prikladen gladko listje predelan popolnoma po novem načinu, Jopič, ki je popolno prost oko-1 za polet J e > “gleda kot perzijska j lu pasa je nekaj povsem novomo - 1 f oda - se s svile ah kake dneo-a. Priložena slika kaže krasni dnl S e tkanine cela obleka obstoj! iz petih delov, ki za dostujejo za sprednji in zadnji del. izdelek, ki odgovarja vsakdanji modi. Slika nam predstavlja lep kroj iz svile, ki ima v ospredju le¬ po belo tkanino prikrojeno kakor srajca, ta ima nalogo držati oba krila bluze v najlepši obliki. Lepo zaokroženi zdolenji rob drži se po¬ polno prosto in neprisiljeno k živo- to potom tkanine, ki se razteza od oprsja. peteršilja in luka. Boršč pusti ne¬ kaj časa na gorkem, a ga ne pre¬ vri več da ne izgubi barve. 14. Francoska juha.. Osnaži rumeno repo, peteršilja, zelene, ohrovta, čebule in krom¬ pirja, zreži vse na ozke rezance, katere duši toliko časa na suro- vem maslu ali na mozgu, da posta'- nejo lepo rumeni. Odlij mast ako je preveč v kozi, poštupaj ostalo nekoliko z moko in ko se za¬ rumeni, zalij z juho. V juhi sku¬ haš lehko tudi malo zelenega gra¬ ha ali narezanih gob, ali če tega nimaš, pest riža, ali pa deni vanjo ocvrtih žemeljnih kock. 15. švabska juha. Razbeli precej mas*ti in nareži vanjo čebule ter na kocke par krompirjev. Ko se čebula /.rume¬ ni, prideni 2 — 3 žlice kruhovih drobtin, sesekljanega zelenega pe¬ teršilja in juhe ter kuhaj to tako dolgo, da je krompir mehak. V ju¬ ho deni opečene kruhove kocke ali pa skuhaj v njej prekajeno meseno klobaso in jo potem zreži. Ako hočeš imeti postno juho, jo naredi na surovem maslu in jo za¬ lij z grahovo juho. Mesto klobase vzemi žabe ali rakove repke. 16. Zeliščna juha. Zreži s sekljaeem precej drob¬ no mlado zelenje od peteršilja, pljučnika, trpotca, regrata, kre- buljice (Kerbel), rmana, mete, ja- neža, kadulje (žajbeljna) in peh¬ trana. Potem napravi v kozi na surovem maslu ali masti belo pre¬ žganje, deni vso to sekanico vanjo da se dobro zduši, nakar jo zalij z govejo juho ali pa s kropom, z ribjo ali grahovo juho, če jo ho¬ češ imeti za postni dan. Predno jo neseš na mizo, razmotaj (všprud- laj) vanjo tudi rumenjak ter jo vlij na opečene žemeljne kocke. 17. Krompirjeva juha. Skuhaj ne prav do mehkega par krompirjev, olupi jih ter zre¬ ži na listke; potem dem vrsto krompirjevih listkov na g o jo*. krožnik, potresi jih s sesekljano prekajeno svinjino, nato dem zo¬ pet vrsto krompirja m zopet a rsto svinjine. Tako menjavaj parkrat, na vrlm mora biti krompir. 1 otem poškropi to s par žlicami dobre goveje juhe ter postavi krožnik a ico (ror), d.» “> zgo raj lepo zarumeni. V preceje¬ no juho nastrgaj na strgalmku dva kuhana krompirja ter pride¬ ni nekaj zelenega sekljanega pe¬ teršilja in. če hočeš, tudi malo ces- Dobili boste v tej škatljici tobak z najboljšim okusom za čikanje, ki ni umetno preslajen in natrgan v pravem času. Trpel vas bo dlje časa kot druge vrste. 5c škatljica. Vrsta “New Cut” vam bo dala pravi okus. Ta tobak je bolj priljubljen, kaker pa ostale stare vrste, trpi ali zaleže dalj časa. 5 centov vredna škatljica “Righi Cut” tobaka zaleže več kot drugovrsten star tobak vreden 10 centov. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka Za srednjo velikost jopiča, kot ga kaže, slika vzemi tri jarde bla¬ ga 27 palcev široko in bele tkani - ne, pet osmink jarda široko, 36 pal cev, ki zadostuje za celo ospredje, tri osminke jarda po osemnajst palcev blaga za lišp in oklu vrata. Kroji so rezani od 34 do 40 pal - cev prsne mere. Izrežite in izpolnite Spodnji ku¬ pon ter priložite pismu z znam - kami vred. št. 7726. Velikost. Ime Naslov Najnovejši in jako prikladni jo¬ pič (bluza), za spomladansko vre¬ me. Prednji deli so rezani iz enega kosa, in široki stranski deli, ki se lepo krožijo proti sredini, kar daje jopiču jako okusno obliko, in naši- vi po vrhu pripadajo mu jako pri¬ kladno. Te našive se laliko prišije druge barve. Pazil i je le, da se bar¬ ve dobro vjemajo. Za srednjo velikost se rabi devet in en četrt jarda blaga, če je 27 palcev širok, in eden jard osem - najst ali dvajset palcev široko bla¬ go za okraske. Kroji so rezani od 34 do 42 palcev prsne mere. Izrežite in izpolnite spodnji ku¬ pon ter priložite pismu z znam - kami vred. št. 7785. Ime Naslov Vse one eenj. naročnike, kateri j morda ne dobivajo redno lista prosimo, naj nam blagovolijo to j nenudoma naznaniti po dopisnici, j Skušali bomo takoj popravit vsak morebitni nedostatek. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOlEN pOSeti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, nbsegajoče črtiee iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Najboljša Siovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. LEPA PRILIKA POSTATI SAMOSTOJEN. Na prodaj je dobro vpeljana “pop” tovarna ali izdelovalnica sodavice in raznih sladkih pijaž po jako nizki ceni. Proda se radi odhoda v drugo državo. Za natančnejša pojasnila obrniti se je ustmeno na 509 Grant Ave., Eveleth, Minn., pisma pa je nasloviti: N. M., F. 0. Box 18, Eveleth, Minn. Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLS01V. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje’ Z vsakim naročilom poročnih slik Za jopič z dolgimi »ašivi, ki ie - ga j o od spredaj preko ramen do : ^20 palcev, križa, potrebuje se 344 jarda bla - Navadne ah manjše slike tudi po ga. če je široko 27 palcev. j večujem \ vsaki velikosti. Največji sovražnik v kuhinji je nedvomno SLABA PEČ. O tem je prepričana vsaka dobra gospodinja. — Ako ti morda tvoja peč ne ugaja, pojdi k ANDREW ROINE, nasproti pošte tam je dobiti peči, ki so vsem gospodinjam po volji. STEEL CORAL RANGE najboljšega izdelka, jamčena za dvajset let. — Na prodaj pri ANDREW ROINE trgovina železnine CHSSHOLM - - Minn. Milv/aukee, Wis. VVVVVVVV, Ely, Minn. Sezona prest, kolačev in pirhov j,, minila. Pričela se je sezona ze¬ nitov. ki obeta biti letos tukaj ja¬ ko živahna. Impol t irali smo v ta namen že precej blaga v krilih iz stare kon¬ tov, pa kakor se namigava še vse Jl, premalo tako, da nikakor ne ho mogoče ustrčti vsem kandidatom pn sladkega zakonskega jarma. Tiidi za vojsko na Balkanu se hu¬ do zanimamo, včasih pa nas kaka zmaga združenih Balkancev ta¬ ko razveseli in navduši, da se pri¬ čnemo od samega veselja pacati in hiti skoraj tako kot Črnogorci pred Skadrom. To seveda nikakor ni po volji naši rotovški velevlasti. Ker že med bojem ali pa malo po zneje prične demostratirati, s svo¬ jimi špicelni (policaji). Nakar se po navadi prično že drugi dan mi¬ rovna pogajanja na tukajšnem ro¬ tovžu, ali pa celo na Virginiji. Re¬ zultat pogajanja je pa vedno le ta, da smo vedno le mi primorani ( plačevati vojno odškodnino. Meni se vidi škoda novaca, pa kaj se ho¬ če. Oni so močnejši kot mi ker so varuhi postave. Zatoraj fantje in možje ie pamet, v tem oziru. Pri zadnjih mestnih volitvah tukaj iz- j volili smo rudarskega superidenta županom. Pravijo, da bo mož jako doberkar je še pred volit vi jo ob¬ ljubil, da bo dal napraviti tlak po cestah ter električne luči do rud¬ nikov, vodovod po lokešnih ter druge dobre in koristne stvari. Drugo leto pa , ako ho zopet iz¬ voljen, se liomo vozili v avtomobi¬ lih na delo in iz dela, na kompa- 1 nijske stroške. Prav dobro nam j ho', enkrat na Ely. Naj reče kdo ! kar hoče. Slovenca v mestni za- stop smo poslali samo dva, dasi- ravno bi jih lahko več. Pa ker j smo mnenja, da mi Slovenci naj¬ rajši delamo v jamah, med tem ko se drugorodei bolj nekako hrani¬ jo. smo pa raje nje. volili.,Tako da ho za vse prav, mi bomo delali v rudnikih, oni hojo pa mesto osfer-; bovali. Pa recite, da nismo Slo- i venci na Ely napredni. Kajti mi j liočemoin. tudi delamo na to, da vsi ljudje živijo, ne pa samo mi. Zadnje čase, smo živeli tukaj v znamenju štrajkov. Prizadeti so bili section 30 lueky boy in Chan- dler rudniki. Delavci zahtevali so povišanje pla¬ če 25 c, na osebo, kar so pri prvih dveh rudnikih tudi dosegli. Delaci j Chandler družbe, pa so se po dva- tedenskem štrajku, proti zvišanju plače od 5 e do 15 c vrnili na delo. i Štrajk bi bil skoro gotovo tudi tu¬ kaj dobljen da ni imela družba na razpolago njenega shift bossa. j Človek žalostne preteklosti, kate-1 ri begal delavce večinoma družin¬ ske očete tako dolgo, da so bili is- j ti pripravljeni vrniti se na delo. Obžalovanja vredno ,da se tudi! med nami dobo j o ljudje, ki so pri-1 pravljeni se prodati sebi in dru¬ gim v pogubo. Vdruštveniin oziru, smo v neka- j ko moralnem tiru. Slovenska či¬ talnica, se giblje še precej dobro v kolikor ji gmotne razmire do¬ puščajo. Vsejedno se pa opaža vse premalo zanimanja zato edino izobraževalno društvo na Ely. Rojaki pristopajte k eitaniei pristopnina je samo 50 c mesečni- na pa 25e. Torej tako malo, da bi vsak rojak tukaj lahko zmagoval te srroške, in čitalnica bi potem ko bi imela več sredstev, tudi bolje uspevala. Kar se podpornih društev tiče, ista vsa razmerno do¬ bro napredujejo. Glede namerova- nega Slovenskega doma tukaj gre stvar do sedaj še precej povoljno naprej. Vendar se za sedaj še ne da nič pozitivnega izrečti,ker na¬ sprotniki te ideje na vso moč agi¬ tirajo proti. Zakaj, meni ni znano Mogoče vedo Bogovi! Takole ga toraj žingamo in žagamo, ter se za vsako malenkost prepiramo mesto, da bi skupno roke v roki delali za procvit napredka in bla¬ gor našega naroda na Ely. Tem potom se pred mojim odhodom iz Ely poslavljam od rojakovin roja¬ kinj skaterimi nisem mogel priti osebno v dotiko, ter od društva Sokol, št. 20, S. N. P. J., katerega čast sem imel biti predsednik. Vsem skupaj pa vam kličem žive¬ li, in na svidenje ob priliki. Frank Zajc. Poročam, rojakom žalostno no- | vieo iz naše naselbine. Dne 6. apri- . la prominula je po dolgi in mučni : bolezni Ana Žlebnik. Prišla je med i nas zdrava in vesela iz svoje rojst¬ ne domovine zelene Štajerske, ne- ! vedoč,da jo bode tako hitro uso- {jeno prominuti, daleč v tujini. Bo¬ lehala je pokojnica celili 14 rae- ! scev za nesrečno sušico. Vsi zdrav - | biki ji niso mogli podaljšati živ¬ ljenja. Približno 2 leti nazaj pod¬ legel je nje brat na isti bolezni. Pokojnica je bila doma blizu Račiče na Spodnjem Štajerskem. Zapušča tukaj žalujočega soproga in v stari domovini, mater in se¬ stre. Bodi ji lahka tuja zemljica! Soprogu in sorodnikom naše so¬ žalje.• J. Vodovnik. VEDNO VIŠJE. Odmevi za Slovensko Zavetišče I prospenjajo se vedno višje in vi- j š j e. Kakor potrebuje riba vode, t tako potrebuje tudi to plemenito podjetje reklame. To obstoji v tem, da se narodu raztolmači po¬ polni pomen in se mu ob enem opi¬ še prepotrebno zaščito ubogili si¬ rot. Dobro je, da časopisi, ki izhaja¬ jo v naši novi domovini, večkrat poučujejo priprosto ljudstvo z do- ! brirni in zdravimi članki. Članki in dobro čtivo odpirata naj bolje pot do zavednega koraka. Nimam j namena žaliti koga, a vendar si usojam povedati, nekoliko nedo- j statkov k sličnim opisom, ki radi delajo kolikor toliko zgago med prostim ljudstvom. Pisalo sc je že da ne bode nič s S. Z., kajti mi ni¬ smo zadovoljni s tern in enako; Zopet drugi kliče, z barvo na dan i. t. d. Moje mišljenje je sledeče: Ubožec, ki bode iskal v zavetišču zavetja, ne bode prinesel s seboj ne rdeče ovratnice in tudi ne lese¬ nega križa, da si izposluje potreb¬ ne življenske pogoje, brez kate¬ rih mora gotovo zginiti s površja zemlje. Križ in barva naj izosta¬ neta pri takih dopisih in člankih Slovensko časopis je v Združ. drž. naj bi se pa vedno spominjalo le¬ pe narodne svetinje, ki se je usta¬ novil la ie v človekoljubne namene. Saj vendar papir se mora natisni¬ ti predno se ga odpošlje naročni¬ kom. Odpadejo naj rajše kake brezpomembne stvari sem in tam v vsakem listu, ter se odstopi doti- čni prostor raje v narodne name¬ ne in naprave. Do danes ima odbor izkazano le malo svoto denarja, za vzvišeni namen narodnega človekuljubja. Ta svota bi zadostovala komaj za nabavo načrtov. Kje se naj vza¬ me denar za prostor? Kje za zida¬ vo in druge oprave? Toraj je in ostane prvo potrebni denar. Na- j črt sam na papirju bi ne mogel ko¬ ristiti pravemu, vzvišenemu name¬ nu, ako se ne uresniči. Torej le stvarno dalje, da se nabere pre¬ potrebna svota denarja, ki bode kos postaviti eno naših idej. Slo¬ venska uredništva naj bi nekoliko bolj pazila na posamezne dolge članke, ki nosijo lepo izražene be¬ sede. Tako n. pr. Lega zavetišča in enaki privlačni naslovi, da s tem opozori vsakega zavednega Slovenca, da gotovo črta dotični mnogokrat po dva jarda dolgi čla¬ nek. In konec konca je, da se rado kako agentovo ime, ki razprodaja zemljišča za kako bogato družbo; Take stvari priobčujejo naši listi. Da bi pa imeli vsi, ako tudi z naj¬ manjšimi črkami in na zadnji strani lista oglas, ki je steber vsa¬ kega podjetja, tega pa ne najde¬ mo dasi ravno jih čitamo pri sol¬ en i svetlob-i. Lepo je kričati, a kotiček, za katerega se dobi nekaj plesnivih grošev, je res težko od¬ stopiti v narodne namene. Kako lahko bi nam bilo kaj sli¬ čnega kot S. Z. postaviti, ko bi bili mi ene misli in enega duha. Lahko bi dosegli vse kaj drugega na narodno-izobraznem polju, ka¬ kor smo do danes. Zadnje čase navdušujejo senaši kaj lepo v časopisih za napredek, večinoma vsake naselbine. Težka je naloga vsakemu napredku, kjer primankuje edinosti. Dokler j ne bode edinosti med nami, za¬ vzema ta prostor tema, ki je podo¬ bna nepremagljivi trdnjavi. Trd¬ njava zavisti, nevošljivosti, pre¬ pirov, osebno vladovanje inlastna iobičkaželjnost so samo stvari, ki podirajo vsako napredno misel tned nami. Te stvari moramo iz¬ trebiti, da postanemo dobri in na¬ predni Slovenci. Združimo se tes- ieje, ne da bi nastopali brat proti bratu, in le v škodo milemu na¬ rodu. Pojdimo le svojo pot in mimo¬ grede olajšajmo.gorje inzlo, ki se nahaja v premnogih slučajih na¬ ših sobratov. Ne ozirajmo se na one, ki bi radi podirali blagor na¬ roda. Ne čakajmo predolgo na pismouki izraz: pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Pomagaj¬ mo si sami sebi. Držimo se izreka, kar daš hitro, daš dvakrat. Vsak¬ do naj prispeva po svoji moči. Mi delavci smo taliorekoč navezani na sami sebe. Delavski narod je naš povečini, kar se ga nahaja v AmVriki. Nimamo veliko premož¬ nih rojakov, Če jih pa tudi ima¬ mo, navadno nečejo veliko vedeti, da so slovenske narodnosti. Oni nam ne bodo pomagali če si sami ne bomo. Ne držimo se pa onih, ki mnogo čvekajo in so proti S. Z. Oni hočejo biti le voditelji in vsi bi morali trobiti v njihov rog, s tem bi se jim vstreglo. Takih ne smemo poslušati. Če oni' pridejo na površje, bode gotovo stvar po kratkem zaspala. Delavec bi bil pa na istem, kakor je bil pred de¬ setletji. Prebijmo stene duha in združimo se z vso vnemo za oti¬ ranje ubogim njih grenke solze, ki jih mučijo do grba. V svesti si bomo, da smo storili človekolju¬ bno delo, ki bode nam in našim naslednikom v ponos in v zaščito ubogih naših bratov. Pogorelc. “POMAGAJ SI SAM...” Lep nauk, ki je rodil že marsi¬ kateri plod. V življenju poedinca in narodov. Tisti Aškerčev člo¬ vek, Ki je bil v jarku in je prosil vse svetnike na pomoč, sam si pa ni pomagal, je pbedincem in naro dom v zgled. Pa velja le na pol in samo ča¬ sih, kakor vsi obči izreki in nre- modri nauki. “Ni dobro človeku samemu biti,” je druga resnica, oni prvi precej nasprotna. Pametno življenje spoji oba principa, hi tako je tisti Bismarck ki je rekel: “Mi Nemci se bojimo samo boga in nikogar drugega na svetu,” z drugimi besedami: “Sa¬ mi smo in močni smo,” sklepal zveze z Avstrijo in zahrbtno še z Rusijo. Dandanes se celo največji na¬ rodi skušajo naslanjati na druge Bajka je tista sijajna izolacija! Trozveza in tripelententa so jasna priča, da dandanes Ie tisti pomeni¬ jo kaj, ki se — naslanjajo. V kul¬ turi je enako. Čisto sama zase ni kultura nobenega naroda; litera¬ ture naj večjih narodov so sprejele in sprejemajo tuje produkte in postanejo same tem rodovifnejše, čim več drugih elementov so spre¬ jele vase. Pri naših malih literatu¬ rah in kulturah vobče pa je uvaže- vati še dejstvo, da vsaka sama za¬ se — ne pomen j a nič, ker so pre¬ majhne; šele združene so faktor ki pride v poštev. Slovenci smo često hodili v ek¬ stremih; šele zdaj se zdi, da se oba gori navedena principa spajata, t. j., k samopomoči družimo zveze, ali naslanjamo se. Mislimo tu na Jugoslovansko idejo. Ta ideja ne izključuje slovenske samopomoči, obratno, krepi jo in jo razvija. Če danes še veliki narodi in sil¬ ne države iščejo zvez, imamo tem večjo potrebo mi, mali narodi, da se družimo, edinimo in čim bolj zlivamo. “Balkanska zveza” je ja¬ sen dokaz, kaj zmorejo zveze. Ako bi poedine balkanske države slu- šale še nadalje sirenske zapeljive glasove zaslepljenih svojih ljudi in podkupljenih tujih agentov, ter bi vsaka zase dejala: “Ne bom se naslanjala na nikogar, ne bom se približevala nikomur,” bi še da¬ nes Balkan bil turški in radovali bi se oni, ki so tako krasen uspeh dosegli s svojim načelom: “Divi- de et apera! ’ ’ Končno bomo dandanes vsako¬ mur, ki nam pride z besedo: “Na nikogar se mi ne naslanjamo,” rekli: Koga misliš pri besedi ‘mi’ Pravi Slovenec pri tem ne misli več le na Slovence, ampak obe¬ nem tudi na Srbohrvate. Še pred 10. leti je Hrvat izključeval Srba in Srb Hrvata, a dandanes se dve tretjine hrvaške in srbske inteli - genee čutita eno, kakor jim narod živi v lepem edinstvu. Da, mi Ju¬ goslovani si hočemo pomagati! Za vsako samopomoč je treba neke absolutne moči in vsi Jugo¬ slovani vkup jo imamo. Revizija našega programa in de¬ la je naša — samopomoč. piše Ko končujemo ta članek, časopisi :Skader bi bil že davno del, ko bi Črnogorci ne odkla li pomoč kraljevine Srbije, te v trmi ne bi držali usodnega cipa: “Ne naslanjamo se na gar!” Skader je nauk za vse Slov posebno pa za Slovence! pr nil sejo pa- la- se i'in- ko- anj ane, Kazni za zdravniške zmote Dr. Kennedv predložil je colo- redski zakonodaji postavo, katera bi zahtevala kaznovanje zdravni¬ kov za zmote v zdravljenju. Zdravniki, ki operirajo osebe za bolni slepič, morali bi pokazati slepič po operaciji, in če je slepič zdrav, podvržen bil bi zdravnik denarni globi od $500. — do $ 10, 000. — ali pa zaporu od jednega do desetih let, ali pa obojim kaz¬ nim. Prijatelji predložene posta¬ ve trdijo, da 'je 90 odstotkov ope¬ racij za slepič ne potrebnih. Pred¬ log zadeva tudi druge operacije; in če tri zdravniki sklenejo, da je bila ta ali ona operacija nepotre '»na, kaznuje se zdravnik, ki jo je •;vršil, z gornjo kaznijo. Dr. Ke- >medy-jev predlog prepovedal bi mazačem, in tudi cerkvi “Christi¬ an Seientists” in jednakim vsako zdravljenje. (Nadaljevanje 3. strani.) govi čez glavo; da si so bile dokla¬ de leto za letom zvišane, ni bilo vrnjeno niti posojilo 1000 K; na¬ jeto pred 7 leti. Letno bi se mora¬ lo odplačevati 200 K; to se je pa zgodilo v teli sedmih letih le en¬ krat in od 1. januarja 1912 dalje niso plačane niti obresti. Računi deželne bolnice, ki znašajo več sto kron, niso plačani že dve leti. Vsled drznega in nerodnega nas¬ topa bivšega občinskega zastopa je bil zaprt most v Podljubelju; že vsled tega so trpeli mnogi po¬ sestniki Slov. Pliberka veliko ško¬ do ;Škoda znaša več tisoč K. . .Ponesrečen gluhonemec. Pri Šentpavlu v Lavantinski dolini so se igrali ob potoku bratje, stari 3, 7, 12 in 14 let, vsi gluhonemi. Med igro je padel 31etni Valentin Ri- tter v vodo in utonil. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Vorkem in Avstro. Ogrsko, Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Naznanilo-in priporočilo. Cenjenim rojakom naznanjamo, da je MR. LOUIS VESSEL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 Paul C. Oman CHISHOLM, MINN. NAŠI ZASTOPNIKI. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MASTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil se obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz VVashingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6 . tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8 . dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega ■ 'Ošljein zasl od j. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Za Biwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. Za Chisholm, Minn,: Anton Mahne. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tic-h. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieh. Za Crosby, Milin.: Tonv Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, III.: Frank Krnic. Za Chicago in Joliet, HI,: j 0 s. Blisch. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za VVaukegan in North Chicago, 111,: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell ml. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Ilenrv Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jaektown, Stringtown, Boektown in So. Chicago, Colo.: f! W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. 1 Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestuar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. p 0 . renta. Upravništvo "NARODNEGA VESTNIKA" SC3Z2 » » >£- * * * * JOSIP SCHARAfti BLIZU UNION POSTAJE ^t 415 West Michigan St., DUHj t KADAR PRIDETE V DULUTH Pn ’ * ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZv/cS, 8 ®^ • • STPEŽRn v tutott c STREŽBO V MOJI GOSTIJ 0 \ Pošiljam denar v staro d PO SVETOVNO ZNANI BANKI t ,° Illo Vj l : ; : NACHOD & KUEHNg ^5, Prodajam parohrodne in želez ni -——— ifiZSZI ►K I* 1 Ugodna prilika za nakj I51 Si Sp O tz _ - O 1 A je” V A*. kil * 1 Imam jih le še 25 v zalogi. ../V' V' Lili Posrečilo se ai ao znane nrar si6 , eio . to r?- " o O množino t Kolesovje je Da . vrste. Adjustea n 0 v? S** * ' flJ celih 9.n i«* ~ pokr ov BeŽ-jaBlftfcim. celih 20 let. Pop Ie rSSP fine ure po $ 20.00 A?i* tv f ’ 1 d)I '> 1 jemni ceni ’ ^ 'V ‘jjjP 0 . k KV; fj.nr B as 23alje imam v 7 ai« • ^»SilverinepoC^r -fU' pradajem za krsti,. , 814.1)8 4> is ..a*' r„ f a ,,goi .to J e ' iK« pradajem za kratko £ Blago pošiljam p 0 e w čam e k S p res aaai svota vnaprej, v du-J . naročnik plačati ekspr'®'^ . MATH. POGORELC 29 E. Madison St., Room 1112, CHICAGO E 3E Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na nainovejšo angleško knjigo; “VELIKI SL0VENSK04NGLEŠKI TOUit" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine.- ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore _ vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje a:» škili pisem in kako se postane amerikanski državljan. V: tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slon Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strni stane $ 2 . 00 , in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th STREET, NEW Y0RK, VI edino in največje založništvo slovensko - angleških in n slovenskih knjig..— pišite po cenik. :’rec e 'ddaj niis" K« iševed D se > b peinet 1 trgsni Klinje P°° fVjfllO in P 1 ' Pok da se® P* ml tf . jn svojo 1 ...hode ~ , najbolj opr vonesrečenea, eto," odgovt ije na misel 1 lasti vodja pi j pa bi radiz' ioie Domini,je j gospodar in rst se zasveti f je rekel/“I njegova glava, BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VEST Španski s| SLOVENSKO ZAVETIŠČI V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illinois.) NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSCii ®jivka! Na Wa i®jini še ‘Popeljal na 1 ’ a ^m dirii ""Prijela 2f ki jp j NAROD V AMERIKI. v«) Hndito : > to dušn ' ei8 kili vr H zn URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Neff L-H Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet ® Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Latvndale Ave., Chicago Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Elv, Minn. ltfs b r . ) ?0s Ped ž Zli 0 v tel T NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Avč-. C -1 k-.Maie. - tiii e Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank hoj, vsi v Chicago, 111. P/H tiste ua jr , DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in na' kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, Ilb Louiis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, Ilb E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. N saka slovenska organizacija, ki šteje P 1 jj* več društev, je opravičena do enega člana t' 1 "- Vool, o)-- • • J- -Skai, , .Mi,- . tr ° Sl 1 , K| tZe vičen ? ujjia.viutjua u ..(S »s rssr*ew biseri ^0 spisa H. E. Haggart. — Prevel J. M. J J __ ra & **u «U, .s* 1 * *Wl (Dalje.) zalU išljen v svoji pisarni, nekdo potrka na S6U ei so vno in vstopil je majhen človek kratko pri klK ' e l ’ braza . Tujec se je zdel Kalebu znan. Toda ta ! " lito'poškodovan, pod očesom je imel črno liso %Jsj iu :,i n« pokrita z obližem. Možak je tudi šepal in ,, 1 . h J 1 ’ 1 ■ i^akor da bi ga vse bolelo. Ko je tujec spre- i(4 U r “' lial " kl . at spoznal. Bil je Dominiejanov hišnik, Iti • —- n dt je rekel. “Sedi, prosim, kajti »a §Hoo ‘ani „ . n ***[ ** 2a W„M’ to *! ^9,00 Prej, T ako H t ,lažat “5si^ • K d '.rinil« s s v oj° ponudbo. *^p,emeniti Saturij” - ,to stoj'® 1 ' i, volil Saturij, “vendar bom vseeno stal. Sinoči h J 1 ' • (»oda, jako neprijetna nezgoda,” in pokašljal je ^luluiiti besedo, _ i^ jo j e menda tvoje ime, ali ne 1 ki mu je prišla na jezik.“ln ti, časti- Tudi ti, nisi pose- gleško knjigo; »KI TOUUr >1 angleščine.--;, o-angl. razgov -; , avo, spisonnje ^ L; ki državljan. wi| in angl.-sloT. P-s. ina (nad 430 n~zn.. , NEW YORK. V' ■ angleških in po cenik. j{ a ],'h, “tudi meni se je pripetila nezgoda — oh ! ki pa bo zelo neprijetna, kakor se bojim. kaj bo dobrega?” ' ' __ prične Saturij, “da sem jaz zaupnik zelo ' 'V V ':FIRST NATIONAL BANKI Chisholm — M inn. X Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! «• $ Naročajte, širite Narodni Vestnik. avi ZA SLOVA¬ KI- dt, st : m St-, V4 Cal"® jo K A ve " 0’ ! £]y Ali^ A SP blC ’ idu 1 ftv ja ^ it* pa- > s ' III- P st , : «*>*’ i' f „ - * ,/< e , r eJ 0 ' S . j n „ V°’ 1* n Miseria (Janez Nevolja) Španski spisal P. L. Coloma. Prevel E. T. (Dalje.) 'ka. Xa lastne oči sem videla, ko so tiste vreče razkla¬ li"" ® e P r cd zoro, gospod župan, tisti stari mož tam- t---t-l.jal na oslih, boter Dondito.” ‘ vvn dirindaj! Kakšni peklenski jeziki!' ’ je zavpila Sa- ^ , .Hm za glavo. Kakor da ne misli nič posebnega, je B ’ 1 i“ s t n ne poslušal ta vriše, in mu je reklapotiho- J 2 Jo mlj° molčite, če ue sem izgubljena!!” t- ( V lto v i e stopil dva koraka naprej in rekel zelo osor- »“ 8 ouušnostjo: Hij, ,. ' la1 se spremim svojiga prijatelja, naprej pa ne .' l za Ustnega očeta ne.” ‘ n 1 t a ženska,''vpraša komisar in ga ostro po- *&.*»?**■ Predvčerajšnjim zjutraj sem pripeljal v Nvi.ji 'j 1 ' na trdili oslih, in sicer sem petkrat pripeljal.' ifc: . o v teh vrečah?” ra ’ i e rekla ta ženska, ki jih je kupila od ii v"rii,* l r. i" ' |aPl Policaja Salamanko. Tudi Dondito Zat dl Par vreč m prikazal se je ječmen, Peri š , irQ lP° te ™ 3 e zagrebel obe roki globoko cc ječmena ter ga raztresel po tleli. Njen moz že je •lage v bele in se nazadnje razpočile kakor rakete. sled Zakaj se pa nebi pri ječmenu na robe zgodilo l Pater Franc, ki je po svoji navadi obiskoval vse jetnike, kai jin je hotel videti tudi Salamanko. Toda ta je ' nihče ni smel znjo govoriti in tudi njemu niso hoteli je prišlo v ječo, ~ ““ -“^ lla v naj strožjem zaporu tega dovoliti. . , , Skoro samo ena stena jo je ločila od Janeza, katerega je ona tako zločinsko spravila v nesrečo. Janez je vtem času P^^al v svoji tem¬ nici knjižico ki mu jo je dal kapucin,da se pripravi za spoved m o D hajilo. Pater je presodil, da je fant že sposoben, v da ^^“‘slovesnost kramente in ga je nagovarjal, naj to stori; dolocil e zato .slo esnost cvetno nedeljo. Skesan je obrnil mladenič svoje o« na pieteklo ' (Dalje prihodnjič.) NAGROBNE KRilE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima' v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SlIPERIOR ST., DLLITH, MINN' Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro¬ bove. — Na razpolago več polival od Slovencev. Fitger Brevving Co. Duluth - Mino. Večina slovenskih gostilničarjev loči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Btalesota . Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu ie priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- * M. F. SKALA, agent za Pabst“ Milwaukee in K K £ ffi Mi S Mi (C Peoples" Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v iočati blaeo sedaj, predno ne nasto pi huda zima. Z velespoštovaniem A. W. EMER1CH, vinska trgovina in distilacija žganja vogal Holmes & st. Clair Ave., ’ j LJj Cleveland, ohio. HibFtffiHiHiMiififfibfiaiifiiliaiffiKMiiHiSKKKMiKiEMiii ELY, MINN. lelephone No f52. Mi m k ME !f5 m ifi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi NEŽEN MLADENIČ ALI GLOBOČINA GROZE. Dulsrai-ski spisal Kiril Uiistot.' Poslovenil prof. A. Bezenšek. Iskal sem v neki sofijski bolni¬ ci svojega znanca. Slučajno naj¬ dem tani najdražjega tovariša iz dijaških let. On je bil bujne na¬ rave, jako glasbeno in poetično nadarjen. Ta mladenič se je kot dijak odlikoval s takšno • krotkos- jo, da smo ga zvali “gospodična”. Nikdar ga nihče slišal zmerjati ali izreči kako ostro besedo. Ako se je kdaj zgodilo, da je nastal pre¬ ji ir v njegovi navzočnosti, se je močno vznemiril, ustne so mu tre¬ petale in takoj se je kateri izmed nas oglasil: “Gospoda, pomirite se, ‘gospo¬ dični’ bo postalo slabo. ’ Za šale je bil ta nežni mladenič silno vnet. Ko sem ga zagledal med ran¬ jenci, sem osupnil. “Kaj, tudi ti si bil v vojni? Da¬ nes sem doživel nekaj nenavadne¬ ga.” Približam se njegovi postelji. “Sedaj razumem, zakaj so tur- ki poraženi...” Mladenič pogleda mučno v strop, zamaje z glavo in mi poda levico v pozdrav, s sladkim na¬ smehom na ustnih. “Čudno,” pomislim jaz gleda¬ joč ta prijazni nasmeh. Resnica je, kar je rekel modri¬ jan: Ženijalnost in junaštvo sta najmilejši deteti.” “Slušaj, mili tovariš,” izprego- vorim jaz, “pogled na tebe me je silno razburil. Povej mi, za Boga, si ranjen ali znotranje bolan?” “Ranjen sem na štirih mestih,” odgovori on st ako mirnostjo, ka¬ kor bi rekel na primer: “Danes sem bil na izprehodu, štiri kilo¬ metre daleč”... “Toraj si se udeležil bitke?” “Da, sedmih bitk!” V duhu se mi pojavi predčustvo da mi bode ravno ta moj tovariš povedal nekaj najzanimivejšega o vojni, nekaj, kar od nikogar drugega ne morem pričakovati. “Ne srdi se nad mojim začu¬ denjem,” mu rečem jaz. “Zakaj bi se srdii?” reče tova¬ riš in se nasmehne. Kdo je mogel misliti, da je to¬ liko nerealizirane zmožnosti v bolgarskih dušah. Razgovarjava se o raznih stva¬ reh. Poprašujem tovariša o vojni ter o vsem, kar se je med tem zgo¬ dilo. V glavi se mi je vrtelo ved¬ no neko važno vprašanje, katero se mi je takoj prvi dan vojne po¬ javilo in zahtevalo odgovora: Ko¬ liko more prenesti duša Bulgara? Ogromna telesna moč mu je dode¬ ljena : on je dobil rekord v pešhoji stradanju, zdržanju zime in spa¬ nju v mlakah. No, kako vpliva nanj krvoprelitje? Ali je plašljiv? Bodem li dobil povoljen odgovor na to vprašanje? Mi poznamo naš narod. Mi ve¬ mo, kaj je zmožen storiti in kaj ne. Mi uganemo skriti misel, kate¬ ri bi drugače ostal mrtvo zgodo- visko dejstvo. No, kateri mi bode povedal res¬ nico, si mislim jaz. Pripravljam se ter čakam ugodnega trenutka, da stavim tovarišu to važno vpra¬ šanje. Hotel sem ga prijeti nena¬ vadno, ne pustivši mu časa za pre¬ mišljevanje. Ko se mi je dozdevalo, da je se¬ daj primeren čas, prekinem raz¬ govor, katerega sva vodila, in re¬ čem : “Znana je stara angleška bala¬ da, ki ima sledeči refrein: Oni be¬ žijo, mi bežimo; mi bežimo, oni bežijo, mi bežimo — a končno smo mi zmagali. Povej mi odkritosr¬ čno, kaj ne da je resnica, da Bol¬ gar ne pozna, kaj je strah? Dru¬ gače bi on bil brezdušen mehani¬ zem, — to je temperamenten na¬ rod, kateri se vrže kakor burja na sovražnika.” “Kaj ti naj odgovorim?” ‘ ‘ Naravnost! Naravnost! Brez pomišljevanja!” “Takšnega strahu, kateri bi oviral zmago, Bulgar ne pozna. Jaz nisem imel pred očmi Hunov in divjih zveri, tora j nisem mogel precenjevati nevarnosti. A visoko *Kiril Kristov je eden najzna¬ menitejših bulgarskih mlajših pi¬ sateljev. Isti je nadarjen pesnik, kateri je zložil o sedanji vojni mnogo krasnih pesmi z veliko ro¬ doljubno in pesniški navdušeno¬ stjo. ] prosvetljeni ljudje, z bogatim du¬ ševnim mišljenjm, profesorji arti- it.i, umetniki ali pa seljani s tako nodrimi glavami, da bi bilo tre¬ ba zapisati vsako besedo; vkljub temu so se zagnali neustrašeno, z resnično naporno burjo proti so¬ vražnim postojankam. O strahu se tukaj ne more govoriti!” “Kaj pa pret bitko?” “Da, pred bitko sem bil malo razburjen, v strahu za svoje mile, ki so ostali daleč proč, ter v skr¬ beh za svoje nade v življenju. V takem slučaju se je pa nameril vedno kakšen šaljiv vojak, kateri je s svojimi burkami razveselil ce¬ li oddelek. Spominjam se na pri¬ mer prve bitke, katere sem se udeležil. Nekega, jutra zarano dobimo povelje, da se odpravimo ia bojno polje, od koder se je cu¬ lo grozno pokanje. Pot je bila po¬ sejana s sledovi nedavne bitke. Srečali smo prevoz ranjencev. Videl sem krvave glave, zdroblje¬ ne roke in noge, a kljub temu so bili vsi ranjenci bodri, ni bilo sli¬ šati niti enega stoka. Ne daleč od voza zagledamo par korakov od pota dva še ne pobrana lepa mla- I leniea, mrtveca, gledajoča proti nebu z osteklenimi očmi. Glave nas vseh so bile obrnjene na isto i etran. Zasliši se tiho pomilovanje. No, to je trajalo kratko, dokler našteješ do tri. Kajti zaslišal se je glas 1 - K, ti prijatelji pa mnogo zi¬ jajo... ”To je bilo izgovorjeno s tako globokim naglasom samosvo¬ jega človeka; besede, če prav so bile robate, a vendar modre, — modrost nevstrašljivosti pred smr¬ tjo. Vojaki so se nasmehnili, tudi ranjenci ž njimi, a vse je minilo. Odkorakali smo pevaje naprej, proti bojnemu polju.” Prijatelj je umolknil, po dol¬ gem odmoru zopet nadaljuje: “Slučajno pride trenutek, v ka¬ terem čuti človek globočino gro- ■ze. Ne samo pred, ampak tudi med vojno, ko nima časa izpregovoriti niti besede o grozi.” “Kako je to?” On me pogleda začudeno in od¬ govori : “Ne morem ti dopovedati. Zna¬ no mi je samo to, da tudi največ¬ jega strahopetnega mine strah, ako začne pokati okoli njega; vsak si misli, to je naravno.” Jaz se nasmehnem nevoljno. “Prosim te, povej mi še kakšen slučaj. ” “Da. Bilo je v poslednji bitki pri Oadaldži, v kateri sem bil ran¬ jen. Naš oddelek dobi nalogo, da prevzame neko važno točko. Pla¬ zeč se po tleh, popolnoma blatni z neumitimi obrazi se pomikamo proti sovražni postojanki. V krat¬ kem času prične turško topničar - stvo streljati: mi se nahajamo pod dežjem svinca in železa. Skočimo po konci in se zaženemo naprej. Povelnik našega oddelka, mlad poročnik, ki je ravno avanziral, koraka naprej ; s sabljo v desni - ci, z ognjevitostjo dvajsetletnega mladeniča. Gledajoč njegove ele¬ gantne kretnje, iz katerih je odse¬ vala blagost duše, se mi je storilo milo za nadepolnim mladeničem, katerega tira ljubezen do domovi¬ ne na vrh, kjer švigajo strele, tira ga naravnost smrti v naročje. V trenutku opazim nekaj groznega: granata prifrči — čuden ‘ slučaj — ne da bi se razpočila, ih odbije poročniku glavo. Videl sem toli¬ ko trupel razkosanih od granat, razmesarjenih, da jih ni bilo mo¬ goče spoznati. No, tukaj ti povem še nekaj drugega: Videl sem mladeniča, kateri je z odstreljeno glavo na¬ pravil par korakov napre -— po inerciji. En vojak je letel par met¬ rov naprej proti turški postojanki brez glave, mahajoč s sabljo v ro¬ ki, — pri teli prizorih sem občutil grozo, tako globoko grozo...” Prijatelj umolkne, bil je silno razburjen. Usmiljena sestra, katera je od daleč opazovala ranjenca, se pri¬ bliža ter reče s sestrinsko nežnost¬ jo : “Vi ste pozabili, da vam zdrav¬ nik ne dovoljuje mnogo govoriti in se razburjati.” “Oprostite, sestra, precej pre¬ neham,” odgovori ranjenec. Jaz stisnem roko temu milemu tovarišu, kateri je dobil štiri ra¬ ne v strašni, a sveti vojni. Opro stim se pri usmiljenki, da sem ji vznemiril ranjenca, ter zapustim bolnišnico z radostnim čustvom, da sem sin tako mladega, sveže¬ ga naroda. Smešnice. I Mamica, je rekel nekega dne Pepček, povej no, kako pa je bi¬ lo takrat, ko si se s papanom zaro¬ čila. Krasno je bilo, je odgovorila mamica in se zatopila v spomine. Na izprehodu sva bila... na obzor¬ ju so svetlikali bliski... začelo je deževati... udarjale so strele... in takrat sva se zaročila. A, zato se papa strele in groma tako boji, je pripomnil uzado- voljeno Pepček in šel svojo pot. «• o * Jetnišničar: Arestant Joško Uzmovie — za Vas je prišlo pis¬ mo, pa nima znamke — plačati je treba 20 vinarjev. Joško Uzmovič: Prosim pokor¬ no, ali bi ne mogel tudi teh 20 vi¬ narjev — odsedeti ? w % * Nevesta: Ali me boš v decem¬ bru tudi še tako ljubil, kakor se¬ daj v februarju? Ženin: Še nekoliko bolj. Nevesta: Nekoliko bolj ? Ženin: Da, saj ima december tri dni več, kakor februar. * * « — Kako je neki to, da gospodič¬ na Marička, kadar poje, vedno meži. — Ker ima tako dobro srce, da ne more gledati, kako mi trpimo. & % m Gospa: Ah, križ božji -— Urša, nerodna, kaj pa uganjaš. Take dekle še nisem imela. Ali morda misliš, da je pri meni no¬ rišnica? Dekla: Še ne vem, gospa, ker sem šele dva dni pri vas. * *= « Kaznilnični duhovnik si ogle¬ da novega obsojenca. — Kaj te je pa spravilo semkaj, ] ljubi sin? — Oh, gospod, nesrečna števil¬ ka 13. — — Kako? — Da, gospod, dvanajst porot- nikov pa en sodnik. c« * *. — Ciganka je le prav vedeže- vala. Rekla mi je da dobim v kratkem sto kron — pa se je iz¬ polnilo. — A, glej, glej! Od koga si pa dobil 100 K? —Od sodišča — 100 K ali de¬ set dni zapora. # * s -— Kaj še vedno niste našli svo¬ jega psička, ki se vam je izgubil? — Še vedno ne! Ali, prosim vas svetujte mi, kaj naj storim. — Veste kaj, ljuba gospa, v časopis dajte, da se vara je psi¬ ček izgubil. — Ah, kaj naj to pomaga, saj moj šipsel ne, zna brati. *= «< *. Mož': Tn vendar je padla. Žena, ali si brala — Janina je padla. Žena: Mar je meni — zakaj pa te punice ne pazijo in verjamejo vsakemu lumpu. # * m Ti tor a j zdaj vse ješ s kar tvoja žena skuha? Prej si vedno tožil, da ne moreš ničesar užiti, kar ti skuha. Ali se je tvoja žena kuhati naučila ? — Ne! Ona se ni kuhati naučila — ampak jaz sem se naučil jesti. # ® # — Ali je filozof Matiček res tako strasten hribolazec? — Res; Celo leto ne pride iz obves. * « * Pri gospodu svetniku so dobili novo deklo. Pravo 'nedolžnost s kmetov. Že stokrat ji je bilo po¬ vedano, kako se mora obnašati, pa si ni ničesar zapomnila. Na vratih je pozvonilo; dekla je odprla in videla pred seboj da¬ mo. — Ali so gospa doma? vpraša dama. — Seveda, kar notri naj gredo. — Prosim, javite me gospej, je dejala dama, — A, kar notri naj gredo. — Ne, ne, je izjavila dama, le javite me prej. Dekla se je nato obrnila in za¬ kričala v stanovanje: —Gospa! Ena gospa so tukaj, pa jih je sram notri priti! # # * —No, prijatelj — ti izgledaš tako sijajno, da se moram vpra¬ šati, kako se ti godi? — Izvrstno! Danes sem ženo, dopust in Vorschuss. SMODKE Kranjski brinjevec, Sllvovec, Tropinovec, Hfgh Life Bitters, vzel NAJFINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD- POBNE ZVEZE, IZDELANE 13 NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VBST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočani vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI X S /CJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. Naročajte in širite “Narodni Vestnik tMsJce gur bank i Vbur bank.When you need f^advice Consult us pravico »■* _vLi korp° ra 1 *%]:trar» e ’ A. Horvvatovo Grenko vlnr Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT, j 0 j iet .. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI' Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v \Y M® l0 i a ' ;# _ ist. — Ako k naročilom, priložite denar, Vam dam St -.lili popiista. ker prihranim s_ tem zamudo časa, vozne stroške hd^i S vzhodno '- e . ktira »4 .kmo korist Illinois i lis. —^ '//' NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po samezuih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Mfners State Bank cnishoim, Minn, Probate Gourt Notices. . .Order to Examine Pinal Account, Ete. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PBOBATE COURT. In the Matter of the Estate of Frank Hantar, Decedent. THE PETITION OF John Povsha, as representative of the above na - med decedent, together with his final account of the administration of said estate, having been filed in this court, representing, among other things that he has fullv administered said estate, and praying that said final account of said administration be examined, adju- sted and allowed by the Court, and that the Court make and enter its final de- cree of distribution of the residue of the estate of the estate of said decedent to the persons entitled thereto, and for the discharge of the representative and the sureties on his bond. IT IS ORDERED, That said petition be heard, and said final account exa- mined, adjusted, and if correct, allowed by the Court, at the /Probate Court Rooms in the Court House, in the City of Duluth in said County, on Monday the 5th day of May 1913, at teh o’clock A. M., and ali persons interested in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. J ORDERED FURTHER, That this or¬ der be served by publication in .the “Narodni Vestnik”, accoraing to Iav» anci • tlmt a v a each heir and interested party 14 days before said day of hearing.- Dated, Duluth, Minn., April 4th, 1913. By the Court, S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: Arthur E. Templeton, Clerk of Probate. Seal, Probate Court, St. Louis Co. f Minn. April 7, 14, 21 '13. District Court. Eleventh Judical District State of Minnesota, County of St. Louis ss. NOTICE. IN THE MATTER of the Estate of Nick L. Martinovitch, Deceased. To the Northern Trust Company and ali other persons, Interested in the esta¬ te of Nick L. Martinovitch, Decedent: Pursuant to order the above named District Court made and filed in the above entidled matter, notice is hereby given you that the North\vestern Trust Company, a Corporation, as administra¬ tor of the estate of Nick L. Martino¬ vitch, has received a certain sum of mo- ney as damages on account of the wrongful death of said sum decedent which money should stili be in its possession. THAT AN APPLICATION has been made to the District Court of St. Louis County, Eleventh Judical District of Minnesota for an order allowing and adjusting ali attorneys’ fees and other expenses incurret in connection \vhit the collection and distribution of said fund, determinig the lawful hehres and next of skin of the decedent, and other persons entitled to share in the distri - bution of said fund as creditors or otherwise, and authorizing and direc - ti n g the said Northwestern Trust Com- pany to distribute said fund in ac- cordance with such determination. THAT SAID APPLICATION will be brought on for hearing before said court at a special term thereof to be held in the Court House in Duluth, Minnesota on the lOth day of May, 1913, at 9:30 o’clock in the forenoon of said day, or as soon thereafter as counsel can’ be heard, at which time and plače ali per¬ sons interested in the distribution of said fund may assert their claims and will be heard therein. Dated this 27th daj of March, 1913... Milica Martinovich. Mother and sole heir of Nick L. Martinovitch, Dece - dent. Wm. Watts, Attorney for Petitioner 510 First National Bank Bldg., Duluth’ Minn. r r ----- - . v . ’ Stroški se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolektira to si lahko prihranite ako naročite direktno in priložite Mii naznanjamo imate od tega sami dJbiček. ™ M jj gjg Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna trt, r Pni! ;, ( l importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi cerd D roaj . nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti '* ,polirati narOCl | A. HORVVAT, 6C0 N. CHICAGO ST., JO®* Re . iakora 1 SLOVENSKE TRGOVINI katere se priporočajo cenjenim rojako " blagohotno vpoštevanje. (volijo žljkti delo pr, Upravniš' USODNI v: l Michigan AUEOBA. ..Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- čič. — Obleka in čevlji: Josip Seltula. EUHL. Gostilne: John Spolar, Fr Perhaj, Frank Arko. Mesnica in grocerija: Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Cham- pa, St. Praprotnik, A. M. Geržin. Grocerije: John Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Štaudohar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurčkovi J. DULUTH. Gostiliie: Jos. Scharabon, Elija I?at- kovič, Marko Danculovieh. NSW DULUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Gouze, Jos. Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. Kapš, Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in sin. Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. l rgovina z mešanim Blagom in mes- mca: Math. Karasch. Brivec: Frank Cerček. ■^‘Jdači: Jos. Sclrsreiger, John Te¬ ran, Math. Spreitzer. Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji m obuvala: John Grahek, John ^alar. ’ EVELETH. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavič, Math. AntTFrjtz * Agni0h ’ Jak ° b AMin ’ Mesnice in grocerije: G ep. Brine, Pe- nich Unke ’ Plank šebat . A. C. Nema- Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. čanšelf r0Valna agellcIja: M aks Vol- Fotograf: I. Fugina. gilbert. GostUne: John Francelj, John Praz- Archm m 2 ™ 1 ®? T ° njr Zalokar, Tony Marko’MateTovich. 111 ”’ J ° lm MUStar ’ T 1 SK 0 VN MODNI V! »e la. železnina: Kukar & 5fe! tfil prostori! Mesnice: Lapp Bros., Ivu l .,-j ' Slaščice: Touy Brodnik. ■ etna s ? Ure in zlatnina: Jos. Cii* 1 družbo' Knjige: Jos. Schmalz. Zavarovalnina, zemljišča i: ništvo listov: Louis VesseL HIBBING. , Gostilne: John Povsha, A* mar. lr We «lru meadovs. Gostilna: Marolt & KoeifiP . McKINLET. Gostilna: Tony škoda. !<■ ; BIVVABIK 1'VSov^j Grocerija in trgovina s “ Vidas. pineville. ■' • Mit železnina in grocerija. - toweb. Jak. Skala M>‘ ; Brozieh otvo uri zvečer ^»Moleti Usedaj' ■v '' števi: S ai Ve S t Pril cm d 'Kuta) •’ , 2 hI ?° ltl teč IbJfopc K’ J 8 ' 1 s ' Hi H - L7 01 1912 Gostilne: «». ■ čevljar: John Meierle 1 Krojač: Jos. StoniS. EINNEV' ^ Mesnica: Math Pluth k l ' , / VIRGINIA-_ Gostilne: Jos. Spred 21 " . ra] push. CHICAGO, 1^' . H - —-fliko, 'Se Gostilne: Frank it* ^ ‘kt šiček, Narodna Dvora h | . Xj^ tokar, Maks Smilj« 1 «’,, J «He Jos. Perko, Avgust M ^ p 0( j Mladič, John Cern0 ' ' l ir : 0 v«. !'«% j Grocerije: Frank J« J ,, V 0 Banič. 0i> , 1 Mesnica in grocerU ^ .. j b Stavbeni podjetni* Brata Lukežič. M Vi« 11 l, ^ )v Izdelovatelj smodk: - ^ v 'Hr ■ Izdelovatelj koz Žumer. '4 joliet. iwN Vl Ni. jn_a i TnS. Boii^.U L . Vtf viak, Logan & Groserije Anton Grocerije: Trgovina z llKe J nom: A. Horvat. ^ J0LIET- k ° C . ‘ Gostilne: M art ‘" k rentič, Anton Anže* ^li, SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA? v - • -.»tn- "