Številka 31 (493) Velenje, 10. avgusta 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 r~ Posvet o gospodarskih vprašanjih Oceniti posledice vseh sprejetih stabilizacijskih ukrepov in akcije v sleherni delovni sredini povezati z zaključnimi računi in poglabljanjem samoupravnih odnosov V Celju je bil minuli torek posvet predstavnikov osmih občin celjske regije, katerega namen je bil proučiti problematiko izplačevanja osebnih dohodkov v nekaterih tozdih in oceniti gospodarjenja prvega polletja letos na širšem celjskem območju. Ker se v nekaterih tozdih na tem področju srečujejo s težavami pri zagotavljanju sredstev za osebne dohodke so v razpravi poudarili, daje treba v dolgoročnejših priza- devanjih za stabilnejše gospodarjenje takoj pristopiti k razrešitvi tega vprašanja tam kjer je odprto. Prav tako je potrebno povsod (oceniti posledice vseh sprejetih stabilizacijskih ukrepov in te akcije v sleherni delovni sredini povezati z zaključnimi računi in poglabljanjem samoupravnih odnosov.) Pospešiti je treba tudi akcijo vračanja viškov sredstev v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih nazaj v združeno delo. Tudi počitniški dom? V GIP VEGRAD Velenje nimajo zadosti lastnih zmogljivosti za letovanje delavcev — Na Malem Lošir:u, Vrsarju in v Piranu imajo prikolice za letovanje, v Ankaranu pa tudi počitniško hišico Sindikalna organizacije v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje si prizadeva, da bi njihovi delavci, ki delajo v izredno težkih delovnih pogojih, saj so izpostavljeni vročini in mrazu, kar najbolj koristno izrabili čas letnih dopustov. Imenovali so komisijo, ki si prizadeva, da bi delavcem pomagala pri letovanja Žal pa razpolagajo mnogo premalo mest. Na voljo imajo le petnajst prikolic za letovanje. Te so postavili na Malem Lošinju, Vrsarju in v Ankaranu. Tam imajo še počitniško hišico, kjer je prostora za dve družini To seveda ni dovolj za tako številčen kolektiv. Zaradi tega so morali izdelati pravilnik, po katerem imajo prednost pri letovanju tisti delavci, ki še nikoli niso letovali ali pa so letovali pred več leti Zanimanje za koristno izrabo letnega dopusta je izredno veliko, zaradi tega razmišljajo o dodatnih zmogljivostih. Do naslednje sezone bi radi nabavili še pet prikolic. Vendar vseh potreb s tem še vedno ne bomo pokrili. Počitniške prikolice bodo kupovali tudi v prihodnje, razmišljajo pa o gradnji počitniškega doma nekje ob Jadranski obali. M. T. Maksimiranje cen Izvršni svet skupščine občine Velenje sprejel odredbo o določitvi najvišjih cen oziroma maksimiranje tistih cen, ki sodijo v pristojnost občinske skupščine in sicer na ravni, ki je veljala 3. avgusta letos Prizadevni turistični delavci na Ljubnem ob Savinji so minulo soboto in nedeljo pripravili že 19. Flosarski bal po vrsti. Zavidanja vredna tradicija narodopisnega značaja. Ob vsem seveda ni manjtal pravi flosarski krst. Flosar pač mora biti moker od zunaj (in znotraj). - Več o tem preberite na 4. strani. Foto: J. P. Pretekli torek so se člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje sestali na 35. redni seji Največ pozornosti so namenili informaciji o gibanju cen v letu 1979 in ukrepom, ki naj bi to gibanje obdržali v začrtanih okvirih. V zvezi s tem so spre- BRIGADIRJI ODŠLI NA KOBANSKO V nedeljo, 5. avgusta je odšla naša stalna brigada Karel Destovnik-Kajuh na zvezno mladinsko delovno akcijo Ko-bansko 79. V brigadi je petdeset mladincev, ki bodo na Kobanskem ostali 21 dni Komandant te mladinske delovne brigade, ki se bo poskušala izkazati tudi na Kobanskem, je Vito Aleksič. PRISPEVEK ZA DOGRADITEV PRIZIDKA Na predlog izvršilnega odbora in odbora za družbeno pomoč je skupščina samoupravne interesne skupnosti občine Velenje sklenila dodeliti 4 milijone dinajrev za dograditev prizidka domu za organizirano varstvo odraslih Velenje. Prvič tudi za rudarje kolektivni dopust 2e prve ocene potrjujejo upravičenost in smotrnost odločitve o kolektivnem dopustu — Julija so nakopali velenjski rudarji 195.000 ton premoga, oziroma v poprečju po 8.863 ton na dan - po 10. avgustu se bo proizvodnja normalizirala v vsem premogovniku Na rudniku lignita Velenje so se letos prvič odločili, da bodo rudaiji odšli na kolektivni dopust. Izkoristili so ga v dveh delih. Rudaiji iz Prelog so bili na dopustu od 1. do 22. julija, rudaiji iz temeljnih organizacij združenega dela Pesje in Skale pa kolektivni dopust zaključujejo prav danes. Predstavniki velenjskega premogovnika so povedali, da Nove naloge mozirskih sindikatov .Sindikati mozirske občine so ocenili svoje delo v prvem polletju in dopolnili program za drugo — Slabo delo nekaterih vodstev in premajhna vključenost komunistov — Načrt terja dosledno uresničitev Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje, so člani sveta najprej obravnavah in sprejeli program priprav na konferenco republiškega sveta, prav tako pa so sprejeli tudi načrt priprav na sklic konferenc osnovnih organizacij sindikata Gornje Savinjske doline. Ugotovili so, da vodstva nekaterih osnovnih organizacij ne delujejo kott bi bilo treba. Predvsem pa so poudlarili dejstvo, da so v njihovo delo vsse premalo vključeni člani zveze kiomunistov. Prav zaradi tega bo treba na prihodnjih konferenca osnovnilh organizacij nameniti največ pozcornosti reševanju kadrovskih probleimov, zlasti glede na zahtevnost nallog, ki jih bodo morali sindikati uresničiti v sedanjem in pri-hodnjerm obdobju. Članii sveta so sprejeli tudi delovni program občinskega sveta zveze sindikattov za drugo polletje letošnjega le:ta. Na prvo mesto dopolnjenega prcograma so postavili nadaljnje uresničevanje pomembnih družbenih nalcog, ki so že zajete v delovnem prograrmu gornjesavinjskih sindikatov in zzahtevajo aktivnost skozi vse leto. Seim sodi celoten splet nalog na SSSEB^ ifšd Mamjše poslabšanje, ki bo danes i in jutri, bo le kratkotrajna), saj bo za vikend po-novnco ugodno in precej sončno vvreme. področju utrjevanja družbenoekonomskega položaja delavca, predvsem pa bo treba izboljšati gospodarjenje in zagotoviti ustrezno raven odgovornosti delavcev pri spremljanju gospodarjenja v vsaki delovni sredini Prav tako bo treba nadaljevati z uresničevanjem načela delitve po delu, se z vso vnemo lotiti priprav novih srednjeročnih razvojnih načrtov, utrditi vlogo delavcev pri snovanju kadrovske politike, še posebej pa bo treba uveljaviti pravo vsebino družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in na področju zdravstvenega varstva delavcev. Drugi sklop zajema področje utrjevanja vloge, položaja in odgovornosti delavcev pri dejanskem uveljavljanju političnega sistema samoupravljanja. Pri tem bodo morali nadaljevati s procesom demokratizacije in kolektivnega dela v zvezi sindikatov, krepiti delegatske odnose, razvijati sistem informiranja v združenem delu in utrjevati odgovornost delavcev in sindikatov v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Tretji sklop nalog zajema povsem konkretne naloge, katerih uresničevanja se bodo morali zavzeto lotiti vse osnovne organizacije in vsi njihovi člani To so zlasti ocene demokratizacije odnosov v zvezi sindikatov, uveljavljanje stališč delitve po delu,' aktivnost pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnih razvojnih načrtov, sprotno ocenjevanje gospodarjenja in priprava načrtov za prihodnje leto ter tvorna vključitev v akcijo Nič nas ne sme presenetiti in občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov mozirske občine. Na vseh teh smernicah in nalogah temelji podrobno izdelan in časovno opredeljen delovni program občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje in odlašanje doslednega uresničevanja sprejetih nalog mora biti sindikalnim organizacijam povsem tuie. JANEZ PLESNIK že prve ooene potrjujejo upravičenost in smotrnost odločitve o tem, da bi imeli tudi rudaiji kolektivni dopust. Zaposleni na rudniku lignita Velenje so tako lahko del dopusta organizirano preživeli skupaj z družinskimi člani, in to v glavni sezoni, ko so sicer pogoji za delo v jami, zaradi vročine, najtežji Niti na čelih, niti zaradi ugrezov težav med kolektivnim dopustom ni bilo. Zadnji dan kolektivnega dopusta rudaijev iz Preloga je prišlo na mehaniziranem odkopu Dowty do požara, ki pa ni nastal zavoljo tega, ker čelo 3 tedne ni napredovalo. Prišlo je do samovžiga premoga zaradi še nedodelane tehnologije odkopavanja s hori- zontalno koncentracijo. Požar so pogasili in odkop sanirali. Škode, z izjemo stroškov gašenja, ni bilo. Pri gašenju požara so se izkazali tudi gasilci IGD REK ter poklicna gasilska četa iz Celja, ki je sodelovala pri gašenju požara s peno. Nerazumljiv pa se zdi velenjskim rudarjem postopek predstavnikov gasilskega društva Velenje. Ko so jih zaprosili za pomoč pri gašenju s peno, so jim pojasnili, da morajo imeti peno v rezervi za primer, če bi kje gorelo (!). Čas kolektivnih dopustov so na rudniku lignita Velenje izkoristili za temeljite preglede in remonte vseh izvažalnih strojev, (nadaljevanje na 5. strani) jeli odredbo o določitvi najvišjih cen oziroma maksimiranju tistih cen, ki sodijo v pristojnost občinske skupščine in sicer na ravni, ki je veljala 3. avgusta letos. Ta odredba stopi v veljavo takoj (objavljamo jo v celoti na 2. strani), poleg tega pa so sprejeli še sklep o takojšnji oceni stanja na področju gibanja cen v občini Velenje in o organizaciji posveta z vsemi poslovodnimi organi gospodarstva naše občine, na katerem bodo analizirali razmere in predlagali ukrepe, po katerih naj bi sledili dogovorjenemu gibanju cen. J. K. Praznovanje šoštanjskih gasilcev Osrednje slovesnosti ob 100-letnici tega najstarejšega gasilskega društva v Šaleški dolini bodo prihodnjo nedeljo, 19. avgusta V soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta bo v Šoštanju veliko gasilsko slavje, na katerem bodo svečano proslavili vdik in pomemben delovni jubilej domačih gasilcev. Šoštanj-sko gasilsko društvo slavi namreč letos 100-letnico ustanovitve in je najstarejše društvo Šaleške doline. Visoki jubilej bodo počastili s pestrim prazničnim programom, ki se bo pričel v soboto, 18. avgusta zvečer s svečano akademijo v šoštanjskem kulturnem domu ter bakljado, ognjemeti in kresovi V nedeljo pa bo na sporedu gasilsko tekmovanje, slavnostna seja društva in gasilska parada. Več o velikem prazniku šoštanjskih gasilcev bomo poročali v prihodnji številki Našega časa. J. K. NOVO IGRIŠČE V SKORNEM Mladinci osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti Skor-no-Florjan bodo jutri, v soboto, 11. avgusta proslavih novo pomembno delovno zmago. V Skornem, v neposredni bližini brunarice, ki je postala priljubljeno shajališče mladih, so asfaltirali igrišče za rokomet, mah nogomet in košarko, ki so ga mladi v krajevni skupnosti Skorno-Florjan že dolgo težko pričakovali. Tudi tega so uredili z udarniškim delom ter z denarno pomočjo krajevne skupnosti in telesno kulturne skupnosti občine Velenje. Slavnostno otvoritev igrišča bodo pripravili v soboto, 11. avgusta ob 16. uri popoldne, s srečanjem v malem nogometu. J. K. Velenjski rudaiji si tudi letos prizadevajo, da bi nakopali kar največ lignita. Napovedujejo, da bodo planske naloge (4,5 milijona ton lignita) presegli. Največ premoga pošljejo šoštanjskim Termoelektrarnam. (Foto: B. Z.) 2i\* Številka 31 (493) - 10. avgusta 191 Sanacijski in stabilizacijski program Združeno delo bo razpravljalo o pokritju visoke izgube občinske zdravstvene skupnosti Velenje - Zdravstvene organizacije dohodkovno odvisne od gibanja staleža? Prejšnji teden sta se na skupni seji sešla izvršilni odbor in predsedstvo skupščine občine zdravstvene skupnosti Velenje. Člani so razpravljali o predlogu sanacijskega programa za kritja nekritih odhodkov občinske zdravstvene skupnosti v letu 1978 in sanacijskem programu za uskladitev odhodkov s prihodki v letu 1979. O veliki izgubi, s katero se srečuje občinska zdravstvena skupnost v letošnjem letu in o razlogih za takšno stanje, smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk Našega časa. Tokrat pa namenimo nekaj besed sanacijskemu načrtu, ki so ga obravnavali na seji in ki bo v kratkem posredovan združenemu delu v obravnavo. Občinska zdravstvena skupnost Velenje, občinska konferenca SZDL Velenje in občinski svet zveze sindikatov Velenje so med nekaterimi možnimi variantami za odpravo nastale izgube v naš zdravstveni skupnosti izbrali naslednjo možnost: občinski zdravstveni skupnosti Velenje se dovoli uporabiti sredstva, zbrana v SIS družbenih dejavnosti, v drugem polletju 1979 v višini 1 odstotka prispevne stopnje od kosmatih osebnih dohodkov. Predvideni presežki samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, zbrani nad dovoljeno uporabo, se prenesejo v korist občinske zdravstvene skupnosti. Občinski zdravstveni skupnosti se tudi dovoli zvišanje prispevne stopnje za 0,12 odstotkov, za enak odstotek pa se zniža stopnja prispevka iz kosmatih osebnih dohodkov ostalim SIS. Občinska zdravstvena skupnost prav tako lahko porabi sredstva nad planiranimi ter vsa ostala manjkajoča sredstva nadomesti iz sredstev za investicije, zbranih v letošnjem letu. Ta predlog, ki je očitno najustreznejši, saj omogoča nadaljnjo investicijsko dejavnost občinske zdravstvene skupnosti, bodo morali seveda odobriti delavci v združenem delu. Med temi predlogi pa so podani še nekateri drugi, B jih morajo uresničiti uporabniki in občinska zdravstvena skupnost. Tako naj bi dokončno zaživele tovarniške ambulante, zmanjšalo naj bi se število prvih in ponovnih pregledov, v drugem polletju pa bi bik) potrebno zmanjšati bolniški stalež za 1 odstotek, saj bi takšno znižanje staleža; ta je v nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah nerazumljivo visok, prinesel velik ostanek sredstev. V prihodnje bo treba posvetiti večio skrb smotrnemu zaposlovanju ter pted nastopom dela opraviti potrebne zdravniške preglede. Iz enačiti bo potrebno pravice zavarovancev občinske zdarvstvene skupnosti Velenje (te so sedaj večje), s pravicami, ki jih imajo zavarovanci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih v Sloveniji Ugraditi je potrebno kriterije, ki bodo vzpostavili sodvis-nost dohodkov zdravstvenih delovnih organizacij z gibanjem staleža, stopnjo hospitalizacije, številom pregledov in drugih zdravstvenih storitev. Spremeniti je potrebno način dela zdravniške komisije in prenesti neposredno odgovornost za bolniški stalež na pristojne zdravnike. To so le nekateri ukrepi, ki naj bi zaživeli v letošnjem letu in prispevali k omejitvi potrošnje preko zastavljenega plana. Na seji je bilo dogovorjeno, da je potrebno poleg sanacijskega načrta in stabilizacijskega programa združenemu delu posedovati tudi okvirni program zdravstva v občini Vse ukrepe je potrebno dopolniti z roki in nosilci, ponovno pa je potrebno pretehtati če je sanacijski načrt realen, in če bodo izvedljive vse naloge, ki so zastavljene. Dogovorili so se, da mora gradivo v najkrajšem času prispeti v delovne organizacije, najkasneje pa po kolektivnih dopustih, da bi bila lahko javna razprava v združenem delu zaključena že v začetku prihodnjega meseca in bi nato na prvi seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje delegati to aH dopolnjeno gradivo tudi potrdili. Hiša z okolico prvonagrajene družine Zagmajster na Šlandrovi 7, v Velenju. Velenje je lepoy urejeno mesto Nad 100 objektov je lani po zunanjem videzu in urejenosti preseglo poprečno dobro oceno — V teku ocenjevanje za urejeno bivalno okolje v letu 1979 Dejavnost turističnega društva Velenje obsega poleg že znanih Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Velenje Izvršni svet Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniii (Ur. Ust SRS št 32/72) in na podlagi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Ur. vestnik občine Velenje št. 4/73) ter 2. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 7/74) je izvršni svet skupščine občine Velenje na seji dne 7. 8. 1979 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih ravni cen 1. člen Cene živil v prometu na drobno (razen cen sladkorja, olja in mokeX cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. 2. člen Deleži za kritje stro&ov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pripstojnosti občine se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3.8.1979. 3. člen Za cene iz 1. člena te odredbe se štejejo vsi zneski, ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo i.p.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma oprrvi storitev. 4. člen Cene iz 1. člena in deleži iz 2. člena se lahko povečajo na podlagi odločitev občinske skupščine ah izvršnega sveta do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Ur. list SFRJ št 7/79) na predlog občinskega organa za cene v sodelovanju z zavodom za cene SR Slovenije. 5. člen Pristojni organ za cene občinske skupščine bo do 10. 9. 1979 izdelal kriterije za selektivno izvajanje politike cen iz pristojnosti občine, izvršni svet pa bo sprejel ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva. 6. člen Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje in se uporablja od 5.8.1979 dalje. PREDSEDNIK izvršnega sveta SO Velenje FRANJO KLJUN dipL ing. str. zanj FERDO KUKOVEC nalog s področja turistične propagande, varstva okolja, ohranjanja kulturnih vrednot in ljudskih običajev tudi skrb za urejanje in vzdrževanje lepega videza stanovanjskih in komunalnih objektov ter zelenih površin. Za spremljanje slednjega skrbijo posebne komisije, ki svoje delo (predvsem svetovanje in ocenjevanje urejenosti okolice hiš in cvetja ter urbanistično skladnost) opravljajo vsako leto v obdobju razcveta in bujne rasti Ogledi fotografiranje in ocenjevanje so v skladu s posebnim pravilnikom, ki ga je turistično društvo sprejelo za izhodišče in osnovno merilo. Rezultati lanskoletne akcije so bili objavljeni na letošnjem, tretjem turističnem zboru v Velenju. Komisije so udotovile, da je mesto z okoliškimi krajevnimi skupnostmi primerno urejeno, preko sto objektov pa po zunanjemu videzu in urejenosti presega poprečno dobro oceno. Na 3. turističnem zboru so predstavniki društva Velenje podelili plakete ter zlato, srebrno in bronasto vrtnico za najlepšo urejeno okolico in. cvetje. Bronasto vrtnico sta prejela Slavka in Ivan Grajžl iz Velenja, srebrni vrtnici družini Broz in Pocajt iz Pesja, zlato vrtnico pa Franc in Pavla Zagmajster s Šlandro-ve 7, v Velenju. Plakete in priznanja so prejeli še številni drugi občani hišni sveti in delovni kolektivi Ocenjevanje za urejeno bivalno okolje v letošnjem letu je v teku, rezultati pa bodo objavljeni na turističnem zboru jeseni letos. J02E MIKLAVC TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE, POKROVITELJ KMEČKEGA PRAZNIKA Te dni je bila na Graški gori seja upravnega odbora turističnega društva Velenje. Med drugim so spregovorili o kmečkem prazniku, ki ga bo letos že drugič organizirala krajevna skupnost Plešivec. Letošnji kmečki praznik bo v nedeljo, 26. avgusta pri kmetu Maroltu. Na seji so se dogovorili, da prevzame pokroviteljstvo nad to prireditvijo turistično društvo Velenje. Podali so tudi predlog, da bi ustanovili v tej krajevni skupnosti turistično društvo. Spregovorili pa so še o na-daljnih nalogah turističnega društva Velenje v letošnjem leta M T. Problematika stanovanjske izgradnj _v občini Velenje_ Informacija strokovne službe samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občin Velenje Problemi stanovanjske izgradnje so postali osrednja vprašanja, ki so v tem obdobju v ospredju aktivnosti domala vseh organov in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji Podobno je tudi v občini Velenje. Vzrokov za to, da smo morali stanovanjski problematiki posvetiti več pozornosti, je mnogo. Zagotovo pa so med osrednjimi tile: 1. V izgradnji stanovanj zaostajamo za potrebami po stanovanjih. 2. Premajhen vpliv pričakovalcev stanovanj in vseh, ki združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo na potek in kvaliteto gradnje stanovanj. 3. Preveč enostransko reševanje stanovanjskih potreb, kar se je odražalo v tem, da smo v glavnem gradili le gola stanovanja, brez spremljajočih prostorov in objektov, kot so trgovine, razni servisi, obrtne poslovalnice, garaže in parkirni prostori, otroSca igrišča in prostori za delo hišnih svetov ipd. 4. Neurejeni družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, kar pomeni, da stanovanja nismo znali dovolj ceniti kot ekonomske dobrine, pa tudi odnos do investicijskega vzdrževanja in opremljenosti stanovanj je bil zelo različen. Poleg tega pa so bih tisti, ld so gradili svojo stanovanjsko hišo, in oni, ki so stanovali v družbenem najemnem stanovanju, v dokaj neenakopravnem položaju. Da bi dobili delovni ljudje in občani, ki čakajo na stanovanja vsaj približne odgovore na nekatera od prej zastavljenih vprašanj, istočasno pa tudi odgovor na to, kdaj bodo dobili stanovanje oz. v kakšnem času lahko pričakujejo rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, so strokovne službe samoupravne interesne stanovanjske skupnosti na pobudo komiteja občinske konference ZKS pripravile naslednjo informacijo: Po srednjeročnem planu je v letošnjem in prihodnjem letu predvidena izgradnja družbenih stanovanj: v soseskah Šalek-Gorica III - 360 stanovanj, v soseski Šalek II 618 stanovanj, ob Tomšičevi cesti v Velenju 30 stanovanj, v Šoštanju 19 in v Šmartnem ob Paki 17 stanovanj, skupno torej 1044 stanovanj. Dinamika izgradnje po soseskah: 1. a) V soseski Šalek-Gorica III seje pričelo z urejanjem stavbnega zemljišča v letu 1977. Istega leta so investitorji: TGO, Gorenje, REK in solidarnostni sklad pri SISS pridobili stavbna zemljišča za gradnjo družbenih stanovanj. REK gradi stanovanjske bloke iz EFE zidakov, ostali investitoiji pa po outinord sistemu (beton-&a konstrukcija). Gradnja stanovanjskih blokov nekoliko zaostaja za planiranimi roki, predvsem zaradi obsežnejših del pri pripravi stavbnih zemljišč. Zaradi neugodnih geoloScih razmer so bile potrebne spremembe lokacije posameznih objektov, spremembe višin objektov, potrebno pa je bilo izvajati celo ddno stabiliziranje nosilnih ti s piloti Izvajalo se je tudi naknadno ugotovljeno potrebno dreniranje terena in izgradnjo opornih zidov. Težave so bile tudi z nabavo gradbenega materiala, npr. EFE zidakov, kar je vplivalo na manjšo kasnitev rokov izgradnje. Ta dodatna dela in spremembe lokacij stanovanjskih objektov so pogojevale seveda tudi dopolnitev načrtov komunalnih naprav, kar pa ne bo bistveno vplivalo na planirane roke. b) Po družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji bi moral biti med dejavniki stanovanjske izgradnje v soseski Šalek-Gorica III sklenjen samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj. Samoupravni sporazum je tudi osnova za izdelavo finančne konstrukcije urejanja stavbnega zemljišča. Posebno pomembna je določitev elementov, ki sestavljajo ceno stanovanj. To je možno ugotoviti samo na podlagi samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum je bil že od podan vsem udeležencem družbeno usmerjene stanovanjske izgranje in pričakujemo skorajšnji podpis. Če ne bo pravočasno podpisan samoupravni sporazum in na tej osnovi zagotovljeni viri finančnih sredstev,- ki so predvideni pa zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, bodo zastala dela na opremi stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami in ne bodo mogli pravočasno zgraditi planiranih 134 stanovanj letos in 226 stanovanj v prihodnjem letu v tej soseski. 2. Soseska Šalek II (prostor med Pako in Šaleško cesto) ni bila prvotno vključena v srednjeročni plan gradnje družbenih stanovanj. V letu 1977 je SO Velenje sprejela zazidalni načrt za sosesko Salek IL Takoj seje pristopilo k odkupu stavbnih zemljišč in h gradnji komunalnih naprav. Še v istem letu je bila odkupljena pretežna površina zemljišč v soseski, v naslednjem letu pa se je zgradilo primarno omrežje toplovoda in del primarnega vodovoda. Zavod za urbanizem je izdelal skoraj vse projekte komunalnih naprav. Zaradi dopolnitve projetkov stanovanjskih objektov pa komunalne naprave še niso izdelane za celotno območje. Na podlagi javnega razpisa v letu 1977 je bilo oddano v tej soseski stavbno zemljišče za gradnjo družbenih stanovanj z lokali in pokritimi pati rišči GIP Gradiš za gradnjo blokov B 1 in B 2 ti GIP Vegrad za bloke D 3, D 4 ter A 1 in A Sedaj so v gradnji bloki B 1 in B 2 ter B! Gradnja blokov nekoliko kasni, in to predvse zato, ker investitorja oz. izvajalca nista pran časno pridobila gradbenih dovoljenj. Pridobitev gradbenega dovoljenja je bila vezana ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo in s p trebnimi soglasji Zaradi racionalizacije in boljše funkcionalnosti stan vanj so bile potrebne spremembe glavnih projektov, k je tudi vplivalo na predvideni rok dogradnje stanom Glede na družbeni dogovor o oblikovanju cen v stan vanjski graditvi v SR Sloveniji je SISS občine Velei med dejavniki stanovanjske graditve v tej soseski orgai zirala Sklenitev samoupravnega sporazuma o družb« usmerjeni graditvi stanovanj. V tej soseski je poleg družbenih stanovanj planiral tudi izgradnja poslovnih prostorov, lokalov, v staa vanjskih objektih, pokriti parkirni prostori, otroški viti in poslovni center. Ze v postopku za dclenitev samoupravnega s porazim je bilo potrebno razčiščevati problem financiranja p stavnih prostorov in pokritih parkirišč. Predvsem pereč problem financiranja poslovnih površin, ker niso znani bodoči investitorji Komunalni stro9ci so seveda razdeljeni tudi na invel torje poslovnih prostorov, ki še niso v celoti znani, zt je nastal problem zagotovitve sredstev tega dela kom nalnih stroškov. Na zadnji seji občinske skupščine je izvri svet predlagal, da se bloki BI, B2, D3inD4 so v gradnji) zgrade v celoti s projektirani lokali in parkirnimi prostori, IS pa bo rešil vpi šanje investitorstva teh lokalov. Blok B 1 s i stanovanji in lokali ter blok D 3 s 96 stanoval in lokah bosta gotova spomladi 1980. V naie njih objektih pa bi se poslovni lokah gradili sidopu gabaritov objektov (samo v obsegu veit kalnih sten blokov), izven objekta pa, ko ba znani investitoiji Za urejanje stavbnega zemljišča v soseski Šali II je bil sestavljen finančni načrt marca letos njim je v skladu s sporazumom in določba zakona o upravljanju razpolaganju s stavbni zemljiščem predvidenih več virov finandranja, pa v celoti še niso zagotovljeni. Tako še niso zagotovljena sredstva iz virov, katerimi je dosedaj razpolagala samoupravna munalna skupnost (0,7 % do 9,7 %) iz BOD prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, spevki za priključke), kakor tudi še ni zakljuii postopek za določitev višine sredstev za finani ranje komunalnih naprav individualne (omrežje vodovoda, kanalizacije, elektrike, topi voda in telefona). Objekti poslovnega centra v tej soseski (hotel, trgo ski objekt, PTT, itd.) se v letošnjem in prihodnjemld - ko se bo končal pretežni del stanovanjskih objektof še ne bodo zgradili Večino komunalnih naprav p potrebno zgraditi skoraj v celotnem obsegu Ustrezni J stroškov bi morali že v tej fazi poravnati investita bodočih poslovnih objektov. Zaradi premostitve fm ciranja je bil zaprošen pri LB - TB Velenje kredit, ki| še ni pridobljen Da bi ne bilo zastoja na področju ureji stavbnega zemljišča bo nujno čimprej zagotmi potrebna sredstva. 3. Da bi se izognili takšnim težavam, ki i spremljajo v gradnji stanovanj v soseskah Gorica IIIi Salek II, bi bilo nujno potrebno: Zagotoviti finančna sredstva za pripravo stavb« zemljišča za sosesko Šalek III, kjer je planirana izgradi družbenih stanovanj po letu 1980, odkupiti zemlji celotne soseske Šalek III, izvesti geološke raziskal izdelati vso potrebno investicijsko tehnično dokumeal cijo, graditi vse primarne in del sekundarnih napa Predvsem pa je potrebno pravočasno začeti z izdela projektov stanovanj, da bi bodoči stanovalci lahl vplivali na zasnovo in funkcionalnost stanovanj. Za preteklo obdobje je značilno, da je veliko prob mov na področju stanovanjsko komunalne izgradi izviralo e tega, ker investitorji niso združevali sredsl za stanovanjsko izgradnjo. V Šoštanju bo v juniju naslednje leto gotovih i stanovanj, v Šmartnem ob Paki pa po planu ob kon junfia 1980 17 stanovanj. V okviru ukrepov novih družbeno ekonomskii odi sov je zelo pomemben sklep za obvezno združeni stanovanjskih sredstev. S tem bo omogočeno I usklajeno planiranje na področju stanovanjskega goi darstva in pravočasna izdelava investicijsko tehni dokumentacije. Tako bo omogočen večji vpliv priii valcev stanovanj in vseh ostalih dejavnikov. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLAN STANOVANJSKE IZGRADNJE V OBČINI VE LEN (Obdobje 1976 - 1980) Primerjava plana z realizacijo izgradnje stanovanj: Leto plan realizacija indeks razlila 1976 594 294 49 % - 300 1977 600 354 59 % - 246 1978 511 342 67% - 169 1979 444 134 30% - 310 1980 618 910 147 % + 292 L1! U_P a j: _2767 ___=_2034 - 733, V obdobju 1976 do 1980 odstopamo od planiran števila stanovanj za 733 stanovanj, ali za 26,5 %■ Za leto 1979 in 1980 je realizacija izgradnje stanm ocenjena. Po nekaterih analizah, ki so še v teku, smougotoil da planirano število stanovanj ni realno. Kot ptk navdamo teto 1976, kjer so sobe v samskii dom« Gradisa in Vegrada prikazane kot stanovanja (124+10 = 293 sob - stanovanj), niso pa up oštevana v realk« Dejanski primanjkljaj v izgradnji stanovanj je ta manjši kar pa dokončno še ni ugotovljeno za n delovne oiganizacije (733-293=440). Priznanje revolucionarnemu delu Prvoborec, Ivan Gusič, iz Šoštanja je pred nedavnim prejel novo pomembno priznanje za prispevek k delu in razvoju Zveze borcev NOV ; Težko je v nekaj skopih vrstic st rniti življenjsko zgodbo, polno zanimivih poglavij, od katerih bii vsako zase lahko bilo tudi roman. Življenjsko pot človeka, prvoborca, revolucionarja,'vnetega borca za svobodo in pravičnost, za boljši jutri, mioža, ki mu ni težko prijeti za ddo, pa naj mu je prišlo pod roke kjerkoli in kakršnokoli Ta ko zgodbo piše življenje Ivanu Gusiču, Šoštanjčanu, ki ga marsikdo pozna kot borca, ki je ob prvem sovražnikovem koraku na Slovenskem vedel, kaj mui je storiti, ki je revolu-cionarno ustvarjalnost nato nadaljeval po vojni in jo nadaljuje tudi dames kot aktiven družbenopolitični delavec. Minulih let se Iv am Gusič takole spominja: „Kott mladenič sem živel in ddal na kočevaiskem posestvu v Mawerlenu pri Črnomlju. Pridno sem obdeloval belo-kranjskio zemljo in gospodar mi je oblljubljal dobro plačilo. Kmalu pa sem spoznal, da bo ostalo lle pri obljubah in da bo ves mojj trud ostal nepoplačan. Takoj po okupaciji, leta 1941, sem se priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Ti najbolje poznaš smisel našega boja, so mi dejaili na prvem sestanku, ko sem pcoiskal zvezo s partizani, saj si 1 bil vseskozi izkoriščaa Ker serm dobro poznal Kočevar-je sem cdobil nalogo, da ostanem med njijimi in bdim nad njihovimi nakkanami. To delo sem opravljal do leta 1942, ko so Kočevaije preselili v okolico Brežic. Na Be lokranjskem so se začeli ustanavljati partizanski odredi in oborožene akcije so bile vse pogostejše. Postal sem aktivist Osvobodilne fronte na terenu z nalogo, da organiziram in obveščam ljudi Organizirali smo odbore OF, narodnoosvobodilne odbore in celo pionirske odbore, ki so prav Ivan Gusič tako takrat odigrali pomembno vlogo. V tem času sem postal tudi komunist in se kot sekretar pokazal s prizadevnim delom Postal sem član okrožnega komiteja komunistične partije ter začel opravljati aktivistično delo za okrožno območje celotne Bele krajine. Skrbel sem za organizacijsko delo komunistov in opravljal seveda še številne druge naloge. Težko je opisati vse, kar se je dogajalo v teh letih, ko smo rušili staro in gradili novo. Leta 1944 smo imeli prve svobodne voli /e v narod- no skupščino in še danes hranim plakat teh volitev, na katerih so me izvolili v izvršni odbor izvršne skupščine. Bil sem tudi delegat Kočevskega zbora, nato pa sem obiskoval partijsko šolo v Rogu ter šolo za izgradnjo narodne oblasti pri Slovenskem narodnosvobodilnem svetu v Črnomlju." V tistem času jo je Ivanu Gusiču zaradi napornega terenskega dela zagodla bolezen. Moral je v partizansko bolnišnico in v zasebno nego, dokler ga niso prepreljali v Italijo. Najprej v bolnišnico v Bariju, ker pa so mu četnikič preveč stregli po življenju, še v San Fernando, v partizansko bolnišnico. Tu je dočakal svobodo in se vrnil v domovino. Pot ga je zanesla na zdravljenje v Topolšico in leta 1950 se je dokončno ustavlil v Šoštanju, kjer si je ustvaril dom in družino. Tudi v novem življenjskem okolju je nadaljeval z družbeno političnim delom Opravljal je številne odgovorne naloge v takratnem okraju, pa v občini in v različnih organizacijah ter društvih. Delal pa je tudi v bolnišnici v Topolšici, do upokojitve pa kot upravnik sanato-rija v Ravnah Še danes je aktiven v borčevski organizaciji, kjer skrbi za vojne invalide, poznajo pa ga tudi kot mnogi mladopoie čenči, saj v Šoštanju sklepa zakonske zveze. „De lam še rad, seveda, kolikor mi dopušča zdravje. Cenim vsakršno delo in ko gledam okoli sebe, kar ne morem verjeti, koliko smo uspeli narediti med narodnoosvobodilnim bojem in zlasti v letih po njem Še vedno pa se borimo, toda na drugačen način. Rad sem med mladimi in jim pripovedujem o minulih letih in naših bojih. Kamorkoli me povabijo, z veseljem grem Zlasti pa me je razveselilo povabilo šoštanjskih mladincev, da z nasveti sodelujem pri njihovem dela Kljub temu, da je dela dovolj, pa si utrgam tudi urice zase. Posvetim jih domu, delu v vrtu ali sprehoda Tako najbolje skrbim za svoje zdravje." Ivan Gusič, nosilec partizanske spomenice iz leta 1941, je za svoje revolucionarno udej-stvovanje med narodnoosvobodilnim bojem in v letih po njem prejel različna odlikovanja in priznanja. Mnogo jih je. Posebno pa mu je pri srcu, kot pravi sam, kip marša la Tita, ki mu ga je zveza borcev NOV občine Velenje podarila ob lanskoletnem praznovanju 60. rojstnega dne. Pred nedavnim pa je Ivan Gusič prejel še eno pomembno odlikovanje. Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije mu je podelila plaketo za delež pri delu in razvoju organizacije zveze združenj borcev NOV in pri doseganju ciljev, za katere se le-ta bori. JOŽE KRAJNC Velenje bomo zatemnili Izjavva predsednika občinske konference Velenje, Toneta Šelige SZDL presenetiti 1979 o uresničevanju akcije Nič nas ne sme Na občinski konferenci SZDL, , ki vodi vse priprave za a kcijo > Nič nas ne sme preseneti .ti, so žee uskladili programe krajevnih skupnosti, nekaterih organizzacij združenega dela, družben nih organizacij in društev. TTako je sedaj že precej bolje uaisklajen program aktivnosti za ^ 29. in 30. september ter progranm, ki mora biti uresničen do teh a dni. Celootna akcija bo potekala po doioločenih predpostavkah, tem p^a je potrebno podrediti ves profogram. Program pa obsega možnosost bombnega napada na mesto i Velenje, bombnega napada nana vodni jez pred jezerom v Šoštatanju, vdora diverzantskih skupin n na naše območje, možnost so % vraž ne propagande in nekaterih h podobnih akdj. Vse to zahtevava zelo široke priprave na 29. in 4 30. september, ko bomo izvršili S preizkus naših obrambnih in i družbeno samozaščitnih rsobibnosti Takrat bo potreb- akti:tivirati vse pripadnike narodne z zaščite, saj bo ta delovala tako p informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421- , ,'72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. hmeljarskega dne se pričenjajo danes, v petek 10. avgusta s posvel vanjem hmeljarskih tehnologov " venije, ki bo ob 9. uri v avli bra: ške osnovne šole. Jutri, v soboto 11. avgusta se praznik hmeljarjev nadaljeval najpi s tradicionalnim odbojkarskim ti nirjem za pokal turističnega društi Braslovče ob 15. uri popoldne, m pa zvečer ob 19. uri s pro me nad m koncertom godbe na pihala pn zgradbo sozda Hmezad v Žalcu soboto se bo druj>i dan praznoval zaključil s srečanjem slovensk hmeljarjev v Žalcu, kjer bodo delili priznanja in izvolili hmelj! princeso ter starešino in z vesel hmeljarskim rajanjem, ki ga pri ljajo na prireditvenem prostoru Braslovčah. V nedeljo dopoldne 10. uri bo na sporedu še ena va športna prireditev, ko bodo novi plastični smučarski skakalnia Braslovčah nastopili smučarji si kalci Osrednji in hkrati zaključni i letošnjega praznovanja hmeljarske dne, pa se bo pričel v nedeljo obl uri popoldne s slavnostnim spra dom, ki bo iz središča BraslovčU nil proti prireditvenemu prostori prikazal hmeljarstvo. Tu bodo stavili starešino in hmeljsko princt ter pripravili tekmovanje v hmelj skih veščinah za veliko zlato kol lo. Prireditev se bo kot običajno ključila z zabavnim popoldnevi med Savinjskimi hmeljarji Sicer pa imajo hmeljarji po » Savinjski dolini ta čas polne io dela, saj je letošnje obiranje hme takorekoč pred vrati Kmet? strokovnjaki ocenjujejo, da boleli nja proizvodnja hmelja zaradi slai vremenskih pogojev za kakih lOl 20 odstotkov slabša od lanske. N slabše proizvodne rezultate bo dosegli s sorto Golding, nekoli boli še pa s sortami Aurora in Ati J. KRAJI •»Ml UP if VELENJE SPOROČA Od 13. avgusta naprej velika razprodaja v trgovini M na Cankarjevi cesti v Velenju Tovarniško znižanje cen izdelkom od 311 do m% vas reši skrbi pred pričetkom novega OBISK V VELEBLAGOVNICI šolskega leta. Na oddelkih Veleblagovnice vam nudimo veliko izbiro in po ugodnih cenah: nama VELENJE ŠOLSKE TORBICE, PERESNICE, COPATE, ZVEZKE iN OSTALE DROBNE ŠOLSKE POTREBŠČINE Skrb za gozdove ima seveda veliko razsežnosti, ki pa se jih vsi vedno ne zavedamo ali pa se jih nočemo. Gozdatje in druge, ki skrbijo za to, bi bilo treba večkrat in v večji meri podpreti, če ne želimo še bolj okrniti neprecenljivega bogastva, ki ga nudijo gozdovi. Kot da o tem razmišlja tudi malček med mladimi smrekicami in morda bo njegovo (in drugih) razmišljanje le rodilo ustrezne sadove. (J. P.) Čeprav je jesen čas poljščin in kmetovalcev, pa tudi sedaj dela ni malo. Dozorel je hmelj, dozorela pšenica, sedaj pa se je razbohotila tudi koruza in kaj kmalu bodo kmetje potrgali okusne storže, sad trdega dda. Čeprav nismo ravno kmetijsko področje, pa vsaka obddana njiva prispeva svoj delež k našemu blagostanju. (B. Z.) GOBARSKA SREČA - Gobanka sreča se gred dnevi široko nasmehnila Antonu Žepu Sercerjeve 12 v Velenju. Našd je tri ajdovke-vt kanke, saj so tehtale 82,84 in 63 dekagramo Kje jih je odkril, nam stari gobar seveda ni i upal. Prav gotovo pa bodo kar s fotografije mai koga zvabile k iskanju. (J. K) V Šoštanju je pričelo te dni gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje zgrrdnjo stanovanjskega bloka, v katerem bo 19 stanovanj, i pritličnih prostorih pa bo imel prostore vzgojno varstveni zavod. Kot je povedal vodja graalššča, Branko Hladin, naj bi bil objekt predan svojemu namenu v začetku junija prihodnje leto. Investitoija objekta sta samoupravna interesna stano-v anjska skupnost in skupnost otroškega varstva, investicijska vrednost pa znaša 13 Ujonov dinarjev. (M.T.)