XIV. letnik. V Gorici, dne 8. marca 1906. 10. številka. * '* Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se 110 vračajo. Ncfrankovuua pisma sc uc jspre-jcmajo. Cena listu znaša za celo leto 1 krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za po! leta K 1 *B0. Za Nemčijo je cena listu 5 K. za drup dežele izven Avstriji 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini št 9. 1— 1—— Naročnino in naznanila s pr ej orna upavništvo, Gorica, SemeniSka ulica št. Iti. Posamezne šte-■ -vilke se prodajajo v tobal.arnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 11 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 11 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. ■{zda?Žflelj in ^govorni prednik: Ivnn Bajt t Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna** (odgnv. J. Mirušič) v Gorici. Dva občna zbora. — V nedeljo ob 4. url pop. bosti imeli „Slo-vensko kat. društvo** in društvo „Skalnlca“ izreden občni zbor v prostorih g. Gorjanca na Kornju v Gorici. Vabimo vse društvenike, naj se udeleže v obilnem številu. Vspehi i pri užitnini in davščinah na pivo. (Dalje.) b) V kanalskem sodnem okraja ni bilo nobenih rimanenc, čisti dohodek lanskega leta je pa znašal 18.170 K 83 vin., dočim je odkopno krčmarsko društvo I. 1904 plačalo le 7.535 K. Grar je pridobil tokaj lani potemtakem 10.935 K 83 vin., dežela je imela isti pridobitek, obe skopaj torej 21871 K (Hi vin. Če pomislimo, da so imeli krčmarji in zadevni obrtniki v tem okraja tadi pri občinskih dokladah na različne davščine lep dobiček, je pač lahko razumljivo, zakaj je bila večina njih strogo .narodno-napredna**. c) V goriški okolici se je plačalo 1. 1904 za ažitnino 75 500 K, lani je pa ista nesla 114.697 K 60 vin., in rimanenc je bilo 1.379 K 87 vin., skupno je dobil torej erar lani 116.077 K 47 vin. V tem okraja je dobila torej vlada lani 40.577 K 47 vin. več nego predlanskem. Ker je dobila dežela isto toliko, je znašal čisti dobiček skupaj 81.154 K 94 vin. V celem goriškem glavarstva je znašal dobiček za erar 57.906 K 54 vin., za deželo isto toliko. Lanski dohodki odužit-nine vina, mošta in mesa za LISTEK. Jezuit in prostozidar. (Dalje,) V šolah, ki jih vodijo framasoni, n. pr. na Francoskem, so prave gojilnice brezbožnoBti in nenravnosti. Študenti v Bruselju so vpili na zbora : „Doli z Bogom 1 Naj živi hudič l- Zadnji kapelan in misijonar storita več za nravnost in plemenitost kot ves framasonski red s svojimi praznimi re-šenicami. Koliko se tradijo a. pr. redovniki za omiko, a framasoni sede v ložah in govore pri šampanjcu o omiki, ali pa dražijo Ijadi, da postanejo divje zveri. — Nekdanji pruski minister in framasonski veliki mojster Haogvic je pisal leta 1828: .Prepričan sem, da to, kar 86 je i začelo leta 1788 in je, kmala po tem i počilo, namreč francoska prekncija, kra- j Ijevi umor itd., je bilo že takrat (1788) sklenjeno in napeljano po zvezah in . prisegah v framasonskem redu. Ali je to prelivanje krvi plemeoitust ?*) — Čas- j *) L. 1871 je Slo 5000 framasonov — zastopnikov 120 lož — pred mestno hišo, da so vsprejcli tam rdečo zastavo kot bratovsko znamenje. Torej so se izrekli, da so bratje onih zveri, ki so umorili nadškola in jezuite in onih požigalcev, ki so požgali Pariš. — Misijonar, ki je bil 25 let med divjaki, pravi, da ni videl še take zdivjanosti. To je omika — napredek, človekoljubje 11 deželo in erar presegajo tore j z a 115.813 K 08 vin. tozadevne dohodke predlanskega leta III. Tolminsko glavarstvo. V štirih sodnih okrajih tega glavarstva se je ožitninski dohodek v lanskem leta skoraj potrojil, kakor je razvidno iz sledečih podatkov: a) Bovški okraj jo plačal I. 1904 za ažitnino erarja 6.460 K, dočim je dobil lani za to davščino 8.937 K 98 vin., in na rimanencah 88 K 40 vin., skupaj torej 9.026 K 38 vin. Potemtakem je dobil erar lani 3560 K 38 vin. več nego predlanskem. Deželna nprava je imela isti dobiček, obe upravi sta torej pridobili 7.132 K 7« vin. (b Cerkljanski okraj je dal I. 1904 na užitnini 3.920 K, lani pa 9.652 K 83 vin., in na rimanencah 88 K 40 vin, skupaj 9.711 K 86 vin. Državna uprava je imela torej v primerja dohodka iz leta 1904 tu 5.791 K 86 vin. dobička, deželna oprava isto toliko, potemtakem obe skopaj 11.583 K 72 vin, kar je za tak majhen okraj mnogo. Pri občinski užitnini ni bilo ta niti izgube niti dobička, ker niso občine vpeljale do letos skoro nič tozadevnih naklad. c) Kobariški okraj je plačal predlanskem 9000 K za nžitninski davek erarja, lani je nesla ažitnina 15.034 K 56 vin. ter je bilo 252 K 42 vin. rimanenc Ves lanski dohodek je znašal torej 15.286 K 98 vin. V primerja z dohodkom predlanskega leta je znašal dobiček na račnn vlade 6.286 K 98 vin. in na račan deželne oprave ravno toliko. Obe upravi sla dobili torej lani 12.573 K 96 vin. več nego leto poprej. č) Tolminski sodni okraj je prekosil vse drage, kajti lani je znašal užit-ninski dohodek 43666 K 65 vin., rima- nikar Prudčon je pisal, da je leta 1789 bilo poklanih 985 013 ljudi; in poleg teh še premnogi v Talona, Versčlja in Marselja. In bilo je porušenih 50000 cerkev in kapel, 12 000 opatij in samostanov, 12.000 gradov in 80.000 knjižnic I In vse to v imena prostosti, človeških pravic in pameti 11 Framasoni slepijo ljudstvo in obrekujejo nasprotnike, kar se dh, pa jih potiskajo iz služb, ali jih zadržujejo, da niso povišani. — Imenujejo se „svetle brate“, češ, da vzgajajo ljudi. Čemu pa je njih glumaštvo ? Čemu se skrivajo, oblačijo v firtohe? Zakaj zvedo njih namene le nekateri izvoljeni, ki več plačajo, in morajo obljubiti molk, da nobenemu nič ne povedo?" Kugler posrka kavo in odpihne močan oblak dima od sebe. „Ali, kako pa da govore toliko o človeljabju, da še podpirajo ?“ omeni Avgust. „Denar, ki ga nabirajo, imajo za svoje gostije, pa tudi za potrebne .brate". Ali večinoma nihče ne ve, kam pride denar. Posebao podpirajo in širijo svoje brezbožne časopise. Ge pomagajo kakemu svojih, ki je prišel na kant, je to le vaba; in mnogi vstopijo le za to, da imajo od tega kako korist. Framasonska ljubezen do bližnjega pa ni niti senca krščanske ljubezni I Jaz jih poznam 1“ Avgust je moral nehote pritrjevati. nence pa 3.027 K 04 vin., skupnega dohodka je bilo tortj 46 693 K 69 vin. Ako odbijemo od tega zneska predlanski donos v zneska 13.200 K, pokaže se čisti dobiček 33.493 K 69 vin. Dohodek lanski za deželno in državno opravo presega torej za 66 987 K 38 vin. oni prejšnjega leta. Celo tolminsko glavarst-voje dalo torej državni in deželni npravi I a n i. v s 1 e d pobiranja užitninskih doklad po tarifa »8.277 K 82 vin. letnega dobička. Toje neverjeten znese k, č e p o m i sl i m o, daprejšnja leta sta dobivali vlada in dežela za vso ažitnino le 63.160 K. IV. Sežansko glavarstvo. To glavarstvo ima le dva sodna okraja, sežanski in komenski. V komenskem okraja se ni lani pobirala užitnina po finančnih organih, marveč je bil okraj oddan v zakup. Zato pa ni nam mogoče navesti, koliko bi dajala ta davščina v tem okraja po tarifa. Zakupnik je odrajtal za ves okraj 19400 K državi in isto toliko deželi, skopaj torej 38.800 K. Če bi hoteli določiti istiniti užitni neki donos v tem okraja, uporabiti bi morali v to svrho verjetnostni račan, opiraje se na zadevne uradne podatke v sežanskem sodnem okraja, kjer je dobila vlada čistega dohodka od užitnine 45.200 K 48 vin. in so znašale rimanence 62 K 25 vin. Skopni dohodek je znašal potemtakem 45.262 K 73 vin., dočim je vlada dobila v ta namen potom zakupa 1.1904 le 25.200 K. Vladnega dobička je bilo torej v tem okraj 20.062 K 73 vin., deželnega isto toliko, skopaj torej 40123 K 46 vin. Z ozirom na te podatke je opravičen računski sklep, da bi dobili obe »Če so jim vse vere enake1* — je menil — „in se ne mešajo v vero, zakaj pa tako sovražijo jezuite in ligvorijance ?“ .Tako je, ljubi Avgust 1“ odvrne stotnik. V tem potrka nekdo na dari. .Noter!" — Bil je župnik. „Ah, naš ljabi stari hišni prijatelj. Ravno prav, da pridete, uprav imava tu zoprn in siten pogovor1*. .Kaj pa, o čem?1* .Čakajte, naročim kave I" „Tn je g. Hardeg, gojenec tukajšnje vojaške šole1*, reče na to. .Saj ste poznali njegovega očeta ?■* „0 da I1* odvrne župnik tožno. .Dobra mati je prišla pogosto k meni, in tndi stari brat Karol, ki je šel k jezuitom. Plemenit mladi mož I Kje je zdaj ? Kako pa je z vašo sestro ?■* .0 bratu nič ne vera. Sestra pa je v samostanu „gospa sv. srca Jezusovega.** .Prav tako, ljubi Hardeg! O, vaša družina je bila vedno pridna, plemenita in katoliška; ne dvornim, da bo tak tadi najmlajši njen potomec.** Avgust se je čutil zadetega. Stotnik ga pogleda. .Dober mladenič, ta gospod. Ali g. župnik: tovariši večkrat pokazajejo dobre daše. Framasoni, framasoni I .Da ta svojat je prizadejala Har-degovim že veliko britkosli.1* upravi, deželna in državna, v komenskem okraju potom tarifa okolu 30.000 K dobička. Sežansko glavarstvo je neslo lani torej 40.123 K 46 vin. več nego predlanskem, ne oziraje se na pridobitke občin-s k i h uprav a nesti bi moralo okroglih 70.000 K več nego predlanskem, ako se ne bi bil odtegnil komenski okraj pobiranja po tarif a. Sestavimo sedaj na temelju teh podrobnih podatkov ves dobiček, kateri je imela državna uprava vsled označenega načina pobiranja užitnine v celi deželi. Kakor vsakdo lahko sprevidi in izračuna, je dobila država I. 1903 za užit-nino v vsej deželi 399.430 K, a lani, vsled pobiranja po finančnih organih, pa 582.492 K 71 K, dobiček znaša torej 183.062 K 71 vin., in če se upošteva previdni dobiček komenskega okraja, bi znašal ta dobiček okroglih 200.000 K. Doštevši temu jednak dobiček, kateri pritiče deželi, trdimo, da je znašal isti za obe upravi realno 366.125 K 42 vin., in bi bil znašal okroglih 400000 K ako bi bila vpeljala vlada pobiranje užit-[ nine po tarifa tadi v komenskem okraja. A ta ni še vse I Tema je treba dodati še dobiček, kateri so imele občine od te nove akcije. Tega ne moremo danes pa še navesti, ker nimamo še skopaj vseh podatkov o tozadevnih občinskih dohodkih 1. 1904 in onih lanskega leta. Ne oziraje se na te višje dohodke naših občin, vidimo, da sta imeli dežela in država od užitnine lani 366.125 K 42 vin. več dohodka nego predlanskem ter da bi bil prišel ta znesek na okroglih „Dprav me je vprašal Avgust: ali se mešajo framasoni tudi v politiko in vero ?“ „Nu, gospod Hardeg gotovo ve to iz svojih študij.1* „Ah, kaj bo vedel tak mlad človek** mrmra stotnik. „Ssj je znauo, kako načeloma pačijo zgodovino in kako oče po šolah, kjer imajo framasoni upliv 1“ .Seveda framasani taje, da bi se mešali v politiko in vero, ali |vsa zgodovina priča nasprotno...** .Pri vseh prekucijah dobimo fra-masone na krmilu, ki hrepene po najvišjih službah Rsbil jih je že Kromvel pa Napoloon I Nahajamo jih pod raznimi imeni : Humi nati, Jakobini, Karbonarji, liberalci na Španskem itd. Marks, ustanovitelj delav-kih dražb je tadi bil fra-mason. — Gosko so bili framasoni : Voltčr, Diderč D’ Alamber, Danlon, Ro-bespier, Marat. Enako Friderik II. in neki avstrijski velikaš; ali ta ja izstopil zaradi izdaje nekega generala. V sedemletni vojski je rabil framasone Friderik II. Framnson je bil tadi neki dragi vladar izven Nemčije, ki je 1. 1756 podpiral sovražnika z živežem. — Turško vojno za časa cesaria Jožefa je napravil fra-mason Hercberg, minister Friderika pruskega, da bi tako Avstrija izkrvavela 1 (Dalje pride.) 400.000 K, ako bi se bila pobirala užit-nina ludi v komenskem okraja po tarifu. Daljo da je dobila dežela pri pivu lani okroglih t-0.000 K več nego leto poprej, goriško mesto pa pri piva 20.000 Iv in pri užitnini pa 15.000 K več. Ne smemo zabiti pa, da bi bila dobila dežela na leto gotovo 100 000 do 130.000 K več od opojnih pijač, nego dobiva sedaj, da ni vlada to davščine I. 1901 podržavila. Tetre nasproti stojd sledeči stroški, za katere se ta dobiček zmanjša. Vlada ima približno 65.000 K za pobiranju užitnine, dežela 7 000 K za pobiranje naklad od piva. Kol vestni poročevalci moramo tudi omeniti, da zanaprej ne bodo imele ne država, ne dežela, ne občine rimanenc. Te odpadejo v bodoče in so znašale za dežela in državo v minolem letu 45.915 K 56 vin. Račun ..Sloosftega sirotičča" za leto 1905. V letu 1905 je imelo društvo „Slo-vens-ko sirotišče“ : Dohodkov........................K 393533 Stroškov ......................,, 61117 Preostanek . . K 3324*21 Ako prištejemo k tej svoti čiiti preostanek 1. 1904 K 6915 73 bilo je čistega imetja koncem 1. 1905 K 1023994 Ta Bvola se nahaja : 1. V državnih obligacijah . K 2200 — 2. V ..Centralni Posojilnici" n 6334 14 3. V „Hranilnici“ (Mont) . . )) 154799 4. V poštni hranilnici . . . n 100 — 5. V blagajnici w 57 81 Skupaj . . K 10239 94 Dr. Josip Gabrijevčič Dr. And. Pavlica predsednik. blagajnik. Račan sva pregledala in našla r redu. Ant. Jakončič. Ivan Rojec. Dopisi. Iz Kobarida.*) — Pri zadnjem poročilu o veselici, ki jo je napravilo dne 18. februvarja „Sl. kat. podporno društvo** v Kobarida, pozabil sem omeniti deklamacije. Ker je tako obširen program, se lahko kaj pozabi. Pozabil sem jaz, pozabili pa niso na to točko društ-veniki, kajti mladenič A. K. je kaj lepo, razumljivo in z občutkom deklamoval S. Gregorčjč-evo pesem: „Naš narodni dom*4. Če pomislimo, da se še med na-obraženci dobi le malo dobrih dekla-matorjev, moramo tembolj občudovati, da je navadni mladenič tako dobro rešil svojo nalogo. Seveda bo drugič še bolje, kajti sedaj se mu je videlo, da se nekoliko boji ljudi, ker si ni upal veliko pogledati po občinstva — pravi dekla-mator pa mora občinstvu kreti v oči, da pesnikove občutke iz svoje daše presadi v dušo občinstva. Tudi je najbrže preveč mislil na besedilo in zato so roke večkrat obstale mirno, namesto da bi s primerno gesto spremljalo besede in kazale občutke. Vendar, kakor rečeno, dovršil je svojo nalogo gladko, za kar je žel tadi obilno pohvale. — Tudi glede prvega tenorista (tenorjev prvih bilo je sicer več, pa eden se je posebno odlikoval) moram reči, da je težko kje dobiti boljšega. Visok, čist in prijeten glas — to pove vse ! Omeniti pa moram, da je mladenič slep in da je imel vse note ia druga znamenja vtisnjena v spominu, kljub temu, da je bil le trikrat pri vaji in enkrat pri skupni skušnji. X. Iz Kobarida. — Pred dobrim letom ia pol nabili so v naši c. kr. davkariji sledeči razglas: Vsled odloka c. kr. finančnega ministerstva z dne 7. maja 1904 št. 18464 daje se naznanje, da je denarno poslovanje pri podpisani c. kr. davkariji omejeno na dnevnih šeBt ar. Po četrti ari popoldne se tedaj niti ne izplačuje niti sprejema denar. — C. kr. davkarija, Kobarid 1904. Dobro, nimamo ničesar proti temu, prosimo pa slavno c. kr. davkarijo dveh reči, in sicer 1. oaj nam blagovoli naznaniti v časnikih ali pa naj blagovoli nabiti na oglasno desko, kako računa teh še it ur; t. j. od katere in do katere are nradaje dopoldne in od katere ure popoldne pa do itirih (mi bi račanali tako-le: od 8, —12. ore dopoldne in od 2.—4. ure popoldne, pa ne vemo če je prav); 2. da se blagovolijo gg. nradniki držati potem teh *) Op. ared.: Za zadnjo številko prej tino ur, kakor sb moramo mi ozirati na gori omenjeni razglas. Več davkoplačevalcev. Z Cerkljanskega. — Ljudski shod v Cerk nem v nedeljo je bil veličasten in z»do pomenljiv. Do 600 oseb objjpR« spola se ga je udeležilo. Dvorana „Gjspodarskega Dotna“ jo bila natlačena polna, ravno tako ludi precej prostorna vetu, in colo po stopnicah je bilo vse polno ljudij. Gjvoril je novaški kurat Josip Abram o groznh razmarah na Franco kem in o nameravani razdružitvi kat. zakona v Avstriji. Najprej je opisal v krepkih besedah satansko počenjanje brezvercev in zdivjane drahali v Rimu I. 1849, nato ;a orisal v glavnih potezah razvoj cerkvi sovražnih postav na Franc skem. V po-jasnenje jo vpletal govornik podatke o delovanja francoskih redov in cerkvenih družb v korist države, ljudstva in cerkve ter našteval pognbne posledice skrajno krivičnih novih postav o ločitvi cerkve od države. Jedino dobro, ki bodo rodili ti okrutni zakoni je to, da bo katoliško ljudstvo vendar enkrat zdrami in politično organizovano prečrta zlobne nakane framssonov. Tndi v Avstriji bi protiverski živiji radi vprizorili po francoskem ozor-cu gonjo proti cerkvi. Govornik našteje in obrazloži najhajše posledice, ki bi jih provzročila nameravana razdružitev katoliškega zakona v Avstriji v duševnem in tadi gospodarskem oziru. Nev arnoBt proticerkvenega gibanja v Avstriji povspešnje celo vlada sama. To nam priča najbolj nerazlično brezobzirno postopanje bosanske vlade proti nadškofa Stadlerju v Serajevu radi krščenja polnoletnega mohamedanca Si-naroniča. Sumljivo je tadi gibanje protiverskega društva »Svobodna šola“, ki delaje nato, da se prežene iz avstrijskih šol vsaka sled verske vzgoje. Govornik je konečno pozival udeležence, naj posnemajo vedno mladoletnega francoskega delavca Rase-ja (Rizeja) ki je odgovoril Bodnika, pred katerega je bil klican radi demonstracij v cerkvi o priliki nasilnega inventiranja, to-le: „Nikdar nismo premladi braniti sv. vero0. Med celim govorom je vladal uzoron mir. Pogovora se oglasi na poziv predsednika shoda, dekana cerkljanskega jurist Tušar. Omenjal je med drugim zlasti to, da so vera oziroma cerkev preveč vtika v državne zadeve in da hoče čez državo gospodovati, in zato bodo sicer prestrogi francoski proti-cerkveni zakoni koristili državi. Na'poziv predsednika, naj utemelji s fakti svojo trditev, da bi cerkev škodila v kakem slučaja državi, jo mož — molčal. Sicer pa moramo priznati, da je jurist Tašar v ostalem dostojno govoril in marsikaj priznal. Nadučitelj Raka šček iz Cerkaa je trdil v strastnem tonn, da duhovniki z nabiranjem podpisov proti nameravani razdružitvi zakona ljudi slepijo. Tej izjavi jo sledilo silno in gl8sno ogorčenje in ugovarjanje predsednika in udeležencev. Rakušček je nato z ogromnim glasom zagovarjal ločitev zakona. A vse dokazovanje mu ni pomagalo nič, ker je stalo in bo stalo le na piškavih nogah. Predsednik mu je krepko, z mahljajem pobil vsako trditev in dokazovanje ob živbhnem pritrjevanju in ploskom zbrane množice. Ogorčenost ljudstva je naraščala med govorom Rakuščeka tako, da je mogel govoriti o presledkih. Nadučitelju Rakuščeku in vnem njegovim somišljenikom svetujemo, naj se uče raje iz katekizma nauka o sv. zakonu, ne pa iz „ Slovana11 in libera'nega časopisja. Nemiri bodo na shoda I Tako se je govorilo med liberalci. Zato so to pretresajočo vest naznanili v Tolmin. To sklepamo iz tega, ker so je udeležil shoda glavarstveni komisar v vaej uniformi, pred dvorano pa so stali 4 žan-darji z nasajenimi bajoneti. V senci bajonetov smo torej zborovali, dasi se ni bilo bati od strani ljudstva nobenih izgredov; ljudstvo v dvorani pa tadi ni vedelo za žandarje, dokler ni zapuščalo dvorano. Bali so se torej liberalci! Ali so morda namerjali na shoda vprizorili škandale ter tako izzivati dostojne in mirne udeležence h kaznivim dejanjem ? No, vladni komisar je pohvalil red ! Izjalovilo oe je liberalcem, če so to namerjali. S cer pa bo je kazal njihov protiven in fanatičen dah že koj početkom pri volitvi predsednika. Ugovorov nismo pričakovali na shoda, odkrito povemo I Ni se šlo za volitve ali kaj podobnega, strankarskega — šlo se je le za skapno zadevo katoliško — za pravice sv. cerkve. Prepričani smo bili, da jih bodo zagovarjali tudi liboralci — ali da bodo vsaj — molčali. Da nimajo smisla za katoliško cerkev, to so pokazali na shodu liberalci, da jim ni do vore. Ludstvo vas je obsodilo javno, in ako treba — vas bo še !! Iz Ivoninn. Kukor kaže, no bod > do konca zapričetemu prepiru v Devinu. Sidaj ho obetajo še laške „cajlengeM. Za devinsko občino je tak prepir jako neumesten in to lem bolj, ker je drugega važnejšega opravila dovolj. Tudi bi morali vedeti, kako je sploh prišlo do prepira?! Kolikokrat je bilo to nekojim na-" ignjeno — a zastonj. In, kakor je zakrivila zanikernost prepir lansko leto, tako ga je tudi letos. Le drugi zanikrnež namesto prvega. To vedo pač vsi. Zvoni se pred točo in ne potem, ko je že pobila! Ako je res, da sem bil tako priljubljen v devinski občili, kakor se že drugič zatrjuje v „Soči‘* — sicer ne vem zakaj bi ne bil, vest mi ne očita n ti najmanjše reči, naznanjam, da mi je mnogo ljubše, ako so me v ,Soči<: ne hvali. Torej dovolj I Franjo A. Lavrenčič, kaplan. Poiitični pregled. Državni zbor. — Vlada je predložila v torek zakon glede prispevkov k skupnim stroškom za leto 1906. Predsednik se ie v toplih besedah spominjal poslanca Cezarja pl. C >mbija. Zbornica je nato pričela razpravljati o nujnem predlogu o dogodkih v Nizniovva, ki sta ga atemeljevala posl. Romanczuk in Breiler. Posl. Daej.ynski je hudo napadal bivše in sedanjega namestnika ga-liškega. Vsi dobri nameni centralno vlade, da celo deželne vlade, izpodlelajo ob vsemogočnosti poljskega kluba, ki jo, kakor so je nadejati, zlomi volilna re-forma, tako da bo podana možnost, da pride narod in dežela do trajne avtonomije. Minister vnanjih stvari grof Bylandt-Rheidt je podal avtentično pojasnilo o dogodkih v Nizniovvu, iz katerih je razvidno, da se nima vladnim organom ničesar očitati. Izvajanja ministra za notranje stvari so ponovno s protestnimi klici motili socijalni demokrati in Malo-rusi. Nato je govoril posl. Divid Abra-hamevvicz. Zbornica je vsprejela predlog, naj kompetente oblastnije uvedejo stroga preiskavo omenjenega dogodka. Zbornica je pričela potem razpravljati o zakonskem načrta glede avskultautov. Včeraj je najprej posl. zbornica rešila zakonski načrt glede zboljšanja plač avskaltaatom, potem pa je prišlo na dnevni red prvo čitanje volilne reforme. Prvi je govoril minister za notranje reli grof By!andt, ki je konsta-tiral, da večina parlamenta ni nasprotna volilni reformi, ampak da vsi ogovori in protesti so naperjeni le proti razdelitvi volilnih krajev. Govoril je tudi poslanec Robič, ki je protestiral proti za Slovence krivičnemu razdeljeaju mandatov na Štajerskem in Koroškem. Debata bo trajala več dni. Dogodki na Ogrskem. — Mi-nit-terski predsednik barun Fejervary je prišel v torek na Danaj, da poroča cesarju o rekonstrukciji ministerstva. Kakor poročajo lisli, objavi ogrski uradni list v kratkem ta-le imenovanja: Sodnik upravnega sodišča Ilegodii« postane finančni minister, ravnatelj Poszt naučni minister, FML Papp minister deželna brambe. Badimpeštanski magistrat je izročil na povtlje kraljevega komisarja Radnaya 1,300.000 K prostovoljno vplačanih davkov drž. blagajni. V pondeljek so bili veliki nemiri v Debrecina, ko jo dašel v mesto novi kraljevi komisar. Kraljev komisar bo je peljal v mesto zastražen od orožništva in huzarjev. Pri ljuds«em vrtu je razburjena množica pričela metali kamne na spremstvo kraljevega komisarja. Orožniki so prijeli in odvedli v sodnijske zapore več napadalcev. Pred sodnijo so je zbrala nato velika maožica, ki je hotela oprostiti zaprte napadalce. Množico so razkropili z bajoneti. Ranjenih je bilo več oseb. Kraljevi komisar ni poškodovan. Kraljevi komisar Naszadj je v torek predpoludne, spremljan od eskadrona hazarjev in 20 orožaikov, prišel v ža- panijsko hišo, kjer je zastopniku podžupana pokazal svoj imenovalni dekret. Zastopnik podžupana jo naprosil kraljevega komisarja, naj se orožniki umaknejo iz žapanijske hiše; on da jamči za njegovi osebno varnost, Nato so orožniki odšli. Kraljevi komisar se je potem podal v stanovanje velikega župana, kjer bo imel svojo uradno pisarno. Oltod je kraljevi komisar šol v meBtno hišo, ki so jo medtem zasedli orožniki, tu je pokazal županu svoj imenovalni dekret in ga vprašal, hoče-!i olpreti posvetovalno dvorano ter sklicati municipalno skupščino. Župan je odvrnil, da mn je to prepovedano. Kraljevi komisar je nato izjavil, da že prisili žapana na pokorščino. Ako tega ne utori, nkaže odpreti dvorano z brahijalno Bilo. Prišel je semkaj mirnimi nameni, ako pa ne dopu-fto, da mirnim potom izvrši svoje naloge, potem bo rabil silo. Kraljevi komisar se je na to podal v svoje stanovanje. Na ulici jo bila zbrana velika tnnožiča ljudstva, ki se je vedla mirno. Maročanska konferenca. — Glede sporazutnljenja na maročan9ki konferenci v Algectrasn mej zastopniki raznih držav so mnenja od dne do dne spreminjajo. Glavne težave dela na konferenci urejanje policijskih razmer v Maroka. Zastopniki skoro vseh držav stoje v tem pogleda na strani Francoske, ki zahteva, da se organizacija policije na Maroka prepasti francoskim in španskim častnikom. Nemčija se pa ti zahtevi še vedno ustavlja. Ako se glede te točke spora-zumljonje no doseže že v par dneh, bo konferenca pretrže, na kar bodo zastopniki zaposlili Algeciras. Novi* sekta na Poljskem. — Brzojavke in dopisi prinašajo iz Varšave senzačna poročila o novi sekti, ki se v zadnjem časa zelo hitro razširja v guberniji varšavski, lubelski in plocki. Privrženci te sekte se imenujejo „marjaviti“, ljudstvo pa jih zove »mankictnike**, za-volj t>*ga, ker „mtrjaviti“ ne nosijo „mankietov‘ (manšet). Marjaviti ne priznavajo škof j v za svoje predstojnike, ampak samo papeža, 11 katoliških duhovnikov, ki so pristaši to sokte, je bilo te dni suspendiranih. Nova sekta je nevarna, ker preprost :mu l^ulslvu ngaja zunanje izredno ascetično življenje njenih privržencev. Marjavili med dra{im učijo, da jo treba oprostiti ljudstvo izpod vlade antikrista, ki je že prišel na svet itd. Posebno častj ) Miter božjo vedae pomoči. Največ marjavitov se nahaja v župniji ceglov-ktantov, sedaj pa, ko vidi, da soc. deinjkrat'0 zlorabljajo sektante v svoje namene, je začela na novo sekto ostro pritiskavati S jc demokraciji seveda taka sekta pride kakor nalašč. Novice. Njuga Prevzvišenost mou-Biglior (lr. Sedej je odšel v torek na Dunaj, kjer bo prisegel Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju. Posvečenje bo dne 25. t. m. Imenovanje. — Veleč. g. Josip Ličan, tajnik knozo-nadškofijakega ordi-nurijsta v Gorici, ki je napravil meseca decembra pret. leta profesorski izpit a prav dobrim vspehom,je imenovan hkrata za *uplenta specijalne dogmatike v go-riškem osrednjem semenišču. Dobrodelni koncert za „$oUki Dom**. — Kakor žo mnogo let, bode tndi letos v „Čitalnici“ koncert za „Šol. Dom * in sicer 7. aprila. Smrtna kosa. — V nedeljo je po dolgi bolezni na svojem domu v Koprivi na Krasu umrl g. Andrej Zega, tehnik na graški politehniki. V petek je amrl v Gorici davčni sluga pri tuk. c. kr. glavni davkariji g. Matija Primožič. — N. p. v m. I Omrl je v nedeljo v Novem mesta kanonik Matija Jeriha, papežev častni komornik in lastnik zlatega zaslužnega križca. Za ..Slovensko slrotlščc": P. n. gg. N. N. 10 K, Goričan, ki je bil zadr žan iti k veselici Marijine dražbe v Podgoro, 1 K, Franc Jaretič 1 K, Ivan Ev. Kolavčič, žnpr.ik 2 K, Jos. Godnič, kurat 2 K, Nekdo 30 v. Bog vsem stotero poplačaj I Naročila lin kmetijske potrebščine. — Člani ^Centralne posojilnice" v Gorici in onih posojilnic in zadrag po deželi, ki so združene z rGori§ko zvezo“ v Gorici, se morajo pri tej naročiti na sledeče kmetijske potrebščine : žveplo, živinskain navadnasol, klajno apno, superfosfat 1 4| 16% 'n 1 2/14% kajnit in Tomaževa žlindra. Vsa potrebna pojasnila daje „Go-riška zveza gospodarskih zadrug in društev1* v Gorici, ulica Vetlurini št. 9 (kjer je tndi „Centralna posojilnica11). • Modra galica ali bakreni vitrijol, edino uspešno sredstvo proti peronoBperi, ki puBtoši in slabi naše vinograde, je letos v ceni precej posKočila. »Goriška zveza1* r Gorici, ulica Vetturini 9 jo oddaja svojim drufitvenikom po 64 R 60 h kvintal. Kdor jo misli naročiti, naj se oglasi za časa, ker visoka cena za-povedoje previdnim biti na vsako strani Cepljene trte, ki bo fic na razpolago v deželni trtnlcl v Podturnu — Na razpolago so še sledeče vrste : Cepiči na Ripariji portali s. 1-letni : beli casselas, Frtih von der Lahn, bela rebula, vlaški rizling, renški rizling, brli Sanvignon, verduc, Cabernet Sanvignon, črni bargunder. 2-letni: črni pinot, frankonja, Cabernet Sanvignon, vlaški rizling. — Cepiči na Rope-8trie Monticoli. 1 -letni : beli cas-selas, Friih von der Lahn, beli burgunder, vlaški rizling, renški rizling, cividin, črni burgunder. 2-letni: vlaški rizling, bela rebula, cabernet Sanvignon, beli casselas, beli Pinot. Kdor želi kupiti cepljenke, naj se da čim preje zaznamovati, kajti naročila so mnogobrojna. Iz seje goriSkega mestnega sveta. — V petkovi seji goriškega mestnega sveta je stavil znani dr. Pinaucig dva nujna protestn a predloga. Prvi se je tikal odvzetja poslov prve politične instance tržaškemu magistratu, drugi pa razdelitve mandatov vsled nove volilne reforme. Dr. Piuaacig ne bo nikdar privolil v to, da bi imeli Slovenci na Goriškem tri državne poslance, Italijani pa le dva, in v kar dr. Pinancig ne privoli, to Be ne sme tudi zgoditi. Dr. Pinaucig je namreč tisti junak, ki je stavil v mestnem svetu svoječasno slovesni protest proti temu, da bi bil za goriškega knezonadškofd imenovan kak Slovenec. Da se na merodajnem mestu dr. Pi-naucigaboje, to je že dokazalo imenovanje goriškega knezonadškofa, in nadejamo se, da bode imel prav tisti vspeh tudi njegov najnovejši protestni predlog glede državnozborskih mandatov na Goriškem. Ogenj. — V nedeljo popoludne okolo 3. ure nastal je v Podgori ogenj v hlevu posestnika Antona Delpina. Ogenj je uničil hlev s senom in slamo, ki se je nahajala v njem. Da ni ogenj napravil večje škode, se ima zahvaliti spretnemu gašenju tovarniških ognje-gascev. Delpin je zavarovan. Koralni kurz v Gorici. — Od 20. do vštetega 23. februvarja se je vršil v Gorici knrz za duhovnike in organiste zlasti v ta namen, da se priuče tradicionalnemu koral u. Knrz je sklical presv. g. novoimenovani knez uadškof dr. Fr. Sedej, bivši predsednik »Cec. društva44 za goriško nadškofijo, vnet, neutruden sodelavec za povzdigo cerkvene glasbe. Kurz je bil jako dobro obiskan: vseH udeležencev je bilo krog petdeset, ki so z veliko pazljivostjo in vztrajnostjo poslušali predavanja in se tudi praktično nč ili v cerkveni glasbi. Poučevali so sledeči gospodje: g. stolni koralist Fr. Trop iz Maribora in gosp. kaplan F r. Kimovec koral, gosp. nadučitelj D. Rajgelj iz Gorice orgije, g. župnik 1. Kokošar metodiko petja in harmonijo, gosp. P. Aleksander Vavpotič liturgijo. Vsa predavanja so bila zanimiva in živahna, saj so bile učiteljske moči izbrane; posebno smo ie občudovali lepi, sonorni glas g. Tropa, ki je poslušalce 4ar elektriziral. Uspehi kurza so, kakor se zdi jako dobri, udeleženci ao zlasti v koralu pridobili toliko, da so prav dobro izvajali blov esn e vespere in posebno še lepo slovesno črno mašo, ki jo je daroval presvetli knez nadškof sam. Obenem so se naučili razne druge koralne spevo, ki jih duhovnik in organist najbolj potrebuje, izolikali so estetični okus zlasti glede korala, ponovili na kratko harmonijo, tudi glede poučevanja petja so se jim odprla nova pota pa iz liturgije so izpoznali najvažnejše določbe gledo cerkvene glasbe. Otvoril pa tudi sklenil je kurz presv. g. knez nadškof dr. Frančišek Sedej, ki je z vneto besedo poživljal udeležence, naj po začrtanem potu delujejo z lepim petjem v ča6t božjo in zveličanje bližnjega. Obljubil je tudi, da bo storil, kar mogoče, da se žalostni stan organistov čimpreje zboljša. Za spomin je razdelil med udeležence koralne knjige, ki so se rabile pri kurzu, za kar bodi Presvetlemu najtoplejša hvala I Z zavestjo, da je semo padlo v dobro zemljo, smo se razšli: naj bi to seme tudi vzrastlo in redilo stotere sadove 1 Nagla smrt. — V nedeljo zvečer vračal se jo 23 letni David Pin nekoliko vinjen domov v ulioo Cappella št. 15. Ko so domačini — Pin je namreč stanoval pri svojem bratu — v pondeljek zjutraj zamanj pričakovali Pina, da bi prišel iz sobe, so vstopili v njo ter se prepričali, da je Pin ležal mrtov v svoji postelji. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel druzega nego smrt konstatirati. S sekiro si je nogo ranil. — Ko je v petek 20 letni Josip Poberaj iz Št. Mavra drva sekal, se je s sekiro tako močno ranil na levi nogi, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Iz Gal>rovlce nam pišejo, da razsaja tam že delj časa sitna in nalezljiva bolezen garje. Iz Bovca nam poročajo : Kakor drugod, je pust tudi pri nas zahteval svojo žrtev. Na pustni torek je namreč neki finančni stražnik prišel skozi okno v spalnico svoje ljubimke, katero je dvakrat ranil z nožem. Lepega mladega bika, starega Se-le 2 leti in 7 mesecev, je prodal včeraj v Gorici posestnik Janez Sauli iz Čepovana za 431 kron. Bik tehtal je živ 6 kvintalov in 81 kilogramov. Voli>na reforma in htrs ki Ilaljanl — Istrski Italjani se hudo jeze nad tem da je vlada v novi volilni reformi določila istrskim Slovanom 3 mandate, Ila-Ijanom pa le 2 Istrske Italjane prav nič ne briga dejstvo, da živi v Istri, in sicer po uradnem štetju, ki je pa jako krivično in lažnjivo. dvakrat toliko Slovanov kot Italjanov. Italjani se sicer sklicujejo na to, da plačujejo oni veliko več davkov nego Slovani. Pa tudi ta njih trditev ni opravičena. Govoreč o razdeljenju mandatov za Istro, se puljski .Omnibus** protivi prizadevanju italijanskih listov, da bi, sklicevaje se na davčno silo, dokazali, da so Italijani oškodovani. V prvo ni davčna svota, ki jo plačujejo takozvani italijanski okraji, tako velika, »kakor trdijo italijanski listi; v drugo pa no plačujejo teh davkov samo Italijani, ampak tudi dragi, deloma Slovani, deloma ljudje, ki niso ne Slovani no Italijani. Če jemljemo v poštev številno razmerje, potem smo mi Slovani — pravi nOmnibus41 — tisti, ki imamo vzroka, da se pritožujemo. Dejstvo absolutno je, da bo v onih okrajih, kjer bosta izvoljena italijanska poslanca, žrtvovanih najmanje 60.000 Slovanov. To sta okraja Poreč in Pulj. Italijani nimajo torej — zaključuje „Omnibus“ — nikakega vzroka za la-mentiranje, razun, da bi hoteli lu“di ob tej priliki to pokrajino predstavljati kakor pretežno italijansko. NndSkof Stadler ni pomllo&čen. — Nekateri listi so prinesli te dni vest, da je cesar odpnstil milostnim potom sarajevskemu nadškofu Stadlerju globo f>00 kron, katero mu je naložilo radi krščenja nekega mohamedanca sarajevsko sodišče. „Hrvatski Dnevnik" pa pravi, da ta vest ni resnična, ter da je bilo nadškofa Stadlerja od njegeve plače odtrgtnih f>00 kron, od plače njegovega tajnika pa 40 kron, proti čemur da se j9 nadškof Stadler pritožil. Moški zbori, uglasbil Fr. Ferjančič. .Kato). Bakvarna44 v Ljubljani je preskrbela prav lično in okusno izdajo moških zborov znanega nam skladatelja Ferjančiča. Zbirka ob*ega 9 skladeb na 26 straneh velike Četvorke. Pesmi bodo prav za hvalo prišlo vsem mnogoštevilnim osobito starejšim in izvežbanejšim moškim zborom; kajti kolikor bolj se širijo izobraževalna društva, tembolj se čuti potreba novih skladeb. Z ozirom na to moramo hvaležni biti g. skladatelju, da nam je podal tako zažejeno zbirko, ki se odlikuje po vrlo lepi vsebini ter po krasni opremi in vnanjosti. Med zbori, ki imajo povečem umetniško vrednost, se nahaja tudi krasna pesem : „Lisica in petelin**, ki so je z ženskimi glasovi proizvajala pri zadnjem „Ljudskem koncertu** v Ljubljani ter je poslušalstvo bilo kar očarano ob njej. — Kaj dobro bodo služile: „Budi!na“, „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo4*, kantata v treh odstavkih (besede obeh zborov dr. Krekove) in „Naš prapor**. Vso so namreč bodrilnega, slavnostnega značaja ter kot nalašč za društvene zbore, kadar nastopajo ob posebnih prilikah ali svečanostih. Naj bode to novo, krasno delo na našem glasbenem polju vsem zborom toplo priporočano. Gena ni pretirana, zlasti ker je pripravljena »Katoliška Bu-kvarna** tistim društvom, ki vzemo vsaj 8 izvodov, dati komad za t‘50, K ako se takoj plača. Posamezni snopiči stanejo 2 20 K. Dpamo, da nam pozneje gosp. skladatelj poda še kaj pesmi za mešane zbore. — Krvav odpor proti zapisovanju cerkvenega premoženja na Francoskem. — Francosko kmečko prebivalstvo v departementu Haute Loire je jako razburjeno vsled modernega ropanja cerkvenega premoženja v obliki zloglasne inventure cerkvene oprave. Poročajo, da so skopali kmetje po cestah, ki vodijo v vasi, s smodnikom podsute rove. Kmetje pričakuiejo vojake oboroženi Deški polk v Buknreštu. — Ob priliki 401etnice vladanju kralja Kirola bo sodeloval na Rlavnosti tuli polk, ki bo sestavljen iz samih dečkov iz okraja Bukarešt. Polk bo sestavljen iz 12 stotnij, poveljeval mu bo najstarejši sin prestolonaslednik in defiiliral pred — ru-mnnskim kraljem. Dvajset let zaročena. — Major Ru'Io'f pl. Mil č v Pešti se je bil zhIiubil kot častnik v meščanko Ef*lko Muller in so z njo zaročil. Poročiti se nista mogle, ker ni bilo kavcijo. Tako sta ostala zaročena 20 let, zdaj pa je prosil Milič za dovoljenje poroko brez kavcije cesarja samega. Tema jo bila zvestoba všeč in je dovolil. Ljubezen preko groba. — Minole Bobote jo umrl v Stolnem Belemgradu po dolgi bolezni mestni odbornik Ivan Siitter. Smrt Ijubljem-ga soproga je tako delovala na vdovo, da je eno uro pozneje umrla tndi ona. V pondeljek sta bila oba položena v skupen grob. Umrla vsled plesa. — V Natz-mersdorfu je te dni umrla mlada deklica vsled tega, ker je preveč1 plesala. Bila je namreč pri sosedu na žen tnini, k j tir je plesala vso noč. Doklicu je s plesa šla domov ter legla v postelj, 6 katere pa ni več vstala. Zlravnikiso izjavili, daje umrla vsled neke vrste kapi, ker je preveč plesala. Za kratek čas. Narobe. „Nikdar nisem tekal za ljudmi, ker so imeli denar1. — Seveda ne. Toda ljudje so velikokrat tekali za teboj, kor ga nisi imel“. b kosami in vilami, žensko pa imajo, pripravljen krop, da bi polivale ž njim vojake. Med kmeti so razširjene govorice, da namerava vlada vzeti kmetom njihova stanovanja, V Saugnesu pričakujejo prefekta, ki dojde baje z 1200 vojaki. Nemiri so bili ob inventuri cerkvenega premoženja tudi v departementu Savoice. Zgradba novega cesarskega dvora na Dunaju, ki je veljala že neizmerne vsote, je baje popolnoma ponesrečena, tako, da je cesar izjavil, da se noče preseliti v novi dvor. Obenem je ceaar baje razpustil stavbni odbor ter poveril nadvojvodi Franu Ferdinandu vodstvo nadaljne gradnje. Z vlaka je padel med postajama Herpelje in Boršt v pondeljek dopoldne 57-letni sprevodnik državne železnice, JoBip Polc, ko je ščipal vozne listke. Pri tem si je večkrat zlomil roko in dobil več drugih poikodb. Našel ga je šele pozneje neki čuvaj, ko je šel po progi nadzorovat. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Poškodovan železuiški most. — V soboto je neki tovorni vlak z iskrami iz lokomotive užgal leseni del železniškega mosta med postajama Draga in Boršt v Istri, vsled česar je bil most tako poškodovan, da so morali potniki v nedeljo prestopati. Zdaj je most že toliko popravljen, da ni več nevarnosti. Zelo postrežljivi so latti iraleu-tovci iz kraljestva. Rimsko društvo „Dante Alighieri**, ki onečaščuje ime velikega krščanskega pesnika s tem, da dela propagande za framasonsko neod-rešenstvo je poslalo liberalnemu tržaškemu volilnemu odboru društva „Pa-tria“ 100.000 lir. Z deaarjem, kovanim v imenu Njihovega Veličanstva, kralja Viktorja Emanuela, bodo v Trstu podkupovali volilen, da volijo judovsko ka-moro. Če bi teh 100.000 lir poklonili lačnim Kalabrežom v Italiji, bi boljša storili. Ti pa bodo za ta denar v Trstu marca meseca napajali lačne in (žejne laške volilce. O italijanski kraljici Heleni pripovedujejo sledečo dogodbico: Pred kratkim je srečala neko revno deklico in jo vprašala, kaj zna delati. Deklica je odgovorila, da zna nogavice plesti in se izrazila tudi, da pozna kraljico. Dobila je na to naročilo, naj napravi dvoje nogavic, in je to storila. Za plačilo pa je dobila nazaj dvoje svilenih nogavic, izmed katerih je bila ena napolnjena s sladkarijami in druga z denarjem. Kmalu zatem je dobila kraljica od obdarovaae deklice naslednje pismo: .Gospa, Vaše darilo mi je provzročilo ne malo solz. Moj oče mi je vzel denar, večji brat sladkarije in mati nogavice**. Na lovu. Lovec (la vpraša pastirja); „Mali, ali nisi videl Brno, tu memo bežati?-4 Pastir: „Ja“. — Lovec: „Ko-liko časa je od tedaj ?•* — Pastir : „0 'trv. Martinu so minula tri leta*. Nesporazumljenje. Sodnik : „Ali niste bila že enkrat radi ponare-jenja mleka zatožena?“ — Mlekarica: nDa44. — Sodnik: „Koliko ste takrat vdobila ?“ — Mlekarica: „Dobila nisem prav nič, deset kron sem morala plačati4*. Mož beseda. Dva moža sta šla memo krčme. Ko sla bila kakih 20 korakov oddaljena, jeden pravi: .Vrniva se in spijva vsaki eno merico41. — Toda jaz sem mislil, da ste vaši soprogi obljubili, da ne pojdete nikdar več v gos1 stilno**. — Nikakor ne, jaz sem ji le obljubil, da bom šel mimo krčem. To sem tudi izpolnil, in sedaj za kol nagrado za mojo vestnost lahko spijeva še jedno merico. Loterijske številke. 3. marca. Trst............... 27 72 08 15 77 Line................46 3 42 87 72 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . „ Portorico . „ Santos . . Slakdor .... Otrobi debele drobne . Petrolij v sodu . „ zaboju Moka ogerska: št. 0 K 3u 40 št. 1 K 29 20 št. 2 K „ 3 „ 26 70, „ 4 „ ib 60 „ o ,. št. 6 K 22 6 J. K 294 — do 300 — » 260 — )) 280'— » 200 — )) 230'— » 76 — )) 80'— » 12 60 'M 14 — V 1160 f) 13 — )l 44 — » —•— n 13 — tl 1360 28 — 2143 V O-CrS 'h Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je po Kathreinerjeven načinu tvojega proizvajanja okusna, zdravja v prospeh in poceni, ima torej neprecen Ijive prednostiza vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko Župnik Kneipp Papirnico Smitha Maynier na Reki, J Lekarna išče delavcev, ki zainorejo takoj nastopiti službo in sicer: 8 holandskih mlinarjcv, 6 bc-iilcev, 1 kuharje, (» rezilce v J papirja in 2 voditelja papirnih strojev. Neoženjeni delavci dobo prosto sla- , novanje. Oženjeni dobe ali prosto stanovanje ali (5 K mesečno. Ponudbam je priložili spričevala. •imm** Delavnica cerhUenih posod in ccrki/enega orodja Fr. Leban, Gorica, Mogistratna ulica štefl. 8. Prporoča preč. duhovščin svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago sp razpošilja Mo. Cristefoletli v Gorici Pravo in edino žel. kapljico a anamko av. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-\ prekosljiva. — Ti* , kapljice uredijo / redna prebav-Ijanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstven# znamka) popjje _ Okrepi želodec, atord, da aginc v kratkem času omotica in &i-vatna Unost (nirtvost). Te kapljice tndi slorč, da človek raje ji. ^ Cena steklenici 60 vin. f(r And. Fajt, pok. i zvedenvc Gorica lekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna Mia), In pcdiuinlta i Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k' hOr ea nove tnale in godove, kolači, s a birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po atnemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. IEN.SUL1G01 urar pri SO. Luciji ob Soči naznanja slav. občinstvu, da ima v svoji zalogi najnovejše in najtrpežnejše švicarske ure in najboljše šivalne stroje, o o o o Šivalne stroje daje tndi na obroke. ———-— Prosiva a a h t e v a t i listkel ® TJ 8) fe d d o d o 5 u o M o o. k Največja trgovina z železjem KONJEDIC £ ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže n potrdili najine nove »merikaiske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. i f ,Centralna posojilnica6 | i j f registrovana zadruga v Qonci, ulica Vetturini St. 9. Posojtije svojim članom od 1. novembra t. I. na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menico po S'|2°|0, no vknjižbo po S°|0 Č z 1 *nn upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Anton Krušit trgovec, krojaški mojster, tekališče i. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 35 Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej čč. duhovščini, da mu je ravno dospelo sveae avstrijsko iti angleško blago aa vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamii. DP =3 P>" C/> CD ****** C. KR. PRIV. ***** Assicurazioni Generali vTrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi; civilna odgovornost. V s p e h delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K Prosiva aahtevati listkel ns 72 co rt S :i«s > M M S >x S «= e=* ^ S -^3 Ou = O c •S > s * "j C3 CC3 ci. t—X = o o • >« s m • H ci 'S M ~ <3P H tu H Polic Zavarovalna štev. svota Januar .... 1146 8,671.754*60 Februvar . . . 1315 9,015.22815 Marc .... 1375 11,674.749-07 April .... 1234 8,636.643-42 Maj 1425 9,279.011-14 Juni 1260 11,446.332-06 Juli 1362 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686-78 September . . . 1165 7,858.960-15 Oktober . . . 1126 8,930.590-— November . . . 1272 9,822.417-29 December . . . 1571 12,048.897-46 Skupno v letu 1905 15438 114,737.141 15 ai n »a a X" v mu M 5K o< CD tu < s n. «x W Ul Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. ** Jako izdatno sredstvo proti revmatizmu je liker <>OMNA, katerega napravljata v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,.AIIa Madona della Salntteu priS?. Jakopa, ia t ulici F....IO It 4. - Stekleničica stane 1 K 40 vin. - Potom poSte h« ne poiilja manj kakor 4 steklen.č.ce, in a.cer proU poštnemu povzetju aU dopoilje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in bo t tem zneska zapopadeni vsi poSiljatvem stroški. Dobiva v vs „AII’ Igea\ pa, ako b(»