Velja po pošti:
za celo let® naprej K	60—
za pol leta	„	„	30'-
*a četrt leta	„	„	15--
za en mesec	„	„	5 50
Vel ja v Ljubljani:
celo leto ... K 56-— pol leta . . . „ 28-— četrt leta . . . „14-— en mesec. . . „ 5-—
Na pismene naročbe brez poiiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pofilljajo n aročnino "o nakaznici. "38*0
Og.uii se » at	o porabljenem pa	in si-
cer 1 mm vise 63 mm širok prostor v x enkrat 25 vin., za večkrat popust
fjsar lireaaištvo j« aa Starem trg« štev. 10. UorK¥«i3tvo |e sa Marijinem trgK Stev. 8. — Telefon 8tev. 3RG. =fs5-s.^
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede jaaeratov j, dr. se naj priloži zz odgovor dopisnica ali ziiam ka. — »opisi anjj ae hankirajo. — Rokopisi s« ae vračajo.
Mirovna konferenca.
Pariz, 18. febr. 1919.
O	dunajskem mirovnem kongresu je znan izrek:	„Le	congres	danse,
mais il ne marche pas“. O pariškem kongresu se tega, vsaj kar se prve točke tiče, ne more trditi, kajti duslej Se ni bilo oficijelnih prireditev, ki bi služile zabavi delegatov: Očitalo se mu je. pa od raznih strani, da prepočasi posluje. V začetku je bilo to morda navidezno opravičeno, zadnje seje Pa so pokazal^ vendar še lepe vspehe, med njimi v prvi vrsti načrt za ligo narodq.v. Velesile so prišle na kongres z gotovimi predpripravami; medsebojno soglasje nekaterih glede najvažnejših točk pa je bilo osnovano na pogodbah in dogovorih, ki ne odgovarjajo načelom, ki so jih velesile z malimi pridržki sprejele za temelj bodočega miru in ki so nače a predsednika Zedinjenih držav. Vsled tega je za nekatere velesile situacija popolnoma drugačna, kakor sedaj, ko so na podlagi svojih imperialističnih aspiracij delale predpriprave za mirovno konferenco. Izhoda iz tega zanje ne prijetnega položaja iščejo s tem, da skušajo spraviti sprejete Wilsonove principe v soglasje s tajnimi dogovori, ki temelje na diametralno nasprotnih principih. V koliko se jim bo to posrečilo, bo pokazal izid konference. To kar se sedaj viši, se more imenovati mirovna »pogajanja" samo v toliko, da se res pogajajo samo velesile med seboj, kateri problemi naj pridejo na vrsto, katere države nai se pri razpravljanju zaslišijo kot „puissance a interets particulier". Med velesilami in malimi državami je nastalo z ozirom na to in na število zastopnikov nesoglasje, ki se je v precej ostri obliki pokazalo v seji, v kateri je zastopal Clemenceau vehementno predpravice velesil, in naglašal posebno dejstvo, da so pri sklepanju premirja imele velesile 12 milijonov vojaštva na fronti, na kar je ne manj ostro reagiral v imenu malih držav belgijski delegat Hymans v obrambo njihovih interesov. Ni pravično, če se take države, kakor so Nicaragua, Honduras, Liberija in
podobne stavijo v eno vrsto s Srbijo in Belgijo, ki sta z neprimerno o-grommjšimi žrtvami pomogli do zrnate.
Težišče konference se nahaja pri desetorici zastopnikov 5 velevlasti, takozvanem „Conseil de Dix“, aii „Co-mite de Dix“, katerim interesirane države na poziv predlože svoje zahteve in utemeljujejo njihovo upravičenost. Po zaslišanju odkaže desetorica celotno vprašanje posebni komisiji v proučevanje in na podlagi elaboratov teh komisij bo izrekla svojo razsodbo, ki pa bo veljavna šele, če jo potrdi plenarna konferenca, ki bo torej imela poslednjo besedo. Tako so že prišla v razpravo vprašanja o zahtevah Grčije, Arabije, Romunije in kolikor se tiče poslednje tudi Jugoslavije glede Banata; vsa ta vprašanja so se dodelila komisijam v proučevanje. V gotovih vprašanjih bo torej delo komisij odločilne važnosti. (Glede Banata smo priobčili že včeraj uradno poročilo iz Belgrada, da je ta komisija ugodno rešila banatsko vprašanje. Op. uredn.) Seje so seveda tajne, o njih se izdajajo oficijelni komunikeji, ki se redno začenjajo s tipičnim stavkom: predsednik Združenih držav Ameriških, ministrski^ predsedniki in zunanji ministri Združenih držav ameriških, Anglije, Francije, Italije in zastopniki Japonske so imeli sejo itd., in v katerih je na kratko označen predmet in njih rezultat. Na mirovni konferenci najbolj interesirana velesila je seveda Francija; njena želja je bila, da se obravnava najpreje najvažnejša vprašanja, t. j. meje Nemčije. Zato je bilo francosko mnenje nekoliko razočarano, ko se je sprejela metoda Wilsonova, da naj se preje obravnavajo neterito-rijalna vprašanja, v katerih ne tiči preveč nevarnosti za povzročitev nesoglasja med velesilami. Wilsonovi nazori so prevladali tudi pri vprašanju nemških kolonij, katere naj po zadnjem sklepu konference takorekoč upravlja bodoča liga narodov, dasi bi države, ki imajo sedaj te kolonije zasedene, želele obdržati saj deloma te kolonije zase. Ne manjše razočaranje, da ne rečem razburjenje, je povzročil
sklep konference, da se povabi bolj-ševiška vlada skupno z drugimi ruskimi vladami na otok Principe na skupno konferenco.
Proti temu sklepu so takoj nastopile ruske vlade, boljševiki pa bi se mu odevali le pod gotovimi pogoji, med katerimi je najvažnejša zahteva po javnosti razpravljanja, katerih pa konferenca seveda ne bo sprejela. Tako je vspeh tega sklepa negativen; bolj-ševikum pa je dal v roke važno agitacijsko sredstvo in znatno ukrepil njihovo pozicijo. To dokazuje brzojav s katerim je Lenin o tem obvestil Zi-novjeva in ki se glasi: „Naša zmaga je popolna. Wilson, Lloyd George in Ciemenceau prosijo miru; predlagajo premirje in nas vabijo na konferenco. Pridite v Moskvo!"
Glavni dosedanji rezultat konference pa je načrt za ligo narodov, ki ga je odobrila komisija desetih in ki je tvorila temeljni kamen za zgradbo miru.
Tako so doslej v glavnem prodrli nazori V/ilsonovi in je amerikanska metoda, ki obhtoja v tem, da se napravi pri zgradbi najpreje streha in se pod njo na varnem gradi dalje, dosegla vidne uspehe.
Dodatek. Jugoslovansko vprašanje je stopilo v zadnjih dneh v jako važen stadij. Ponudba vlade kraljevine SHS, da naj bo Wilson razsodnik v jugoslovansko - italijanskem sporu je vzbudila veliko senzacijo in francosko časopisje jo vsestransko komentira. Naši nasprotniki so dvignili precejšen krik proti temu, češ, da se s tem izraža nezaupanje mirovni konferenci, če se hoče tako važna zadeva izločiti iz njene kompetence in da si s tem ustvari nevaren prejudic. Drugič zopet sumničijo Jugoslovane, da se s tem hočejo prikupiti Wilsonu. Zadnja po-r°, ® javljajo, da je Sonnino arbitražo odločno odklonil. Danes 18. februarja ob 3. uri popoldne je imela komisija etonce sejo, v kateri so jugoslovanski delegati obrazložili in utemeljili nase teritorijalne zahteve. Prisotni so
rneJ drugimi Pichon, Lansing, vVhite, Baifour, Sonnino; izmed eks-
pertov Amerikanci Johnson in Lunt, Anglež Lipper.
Prvi le govoril Vesnič o vojni in ocenil pomen jugoslovanskega naroda kot najsilnejše trdnjave proti Nemčiji, njegovo smotreno delo za razpad Avstro-Ogrske in odločilni vpliv jugoslovanskega vojaštva na razpad njene armade, zato jugoslovanski narod ne sme biti razočaran v svojih upravičenih nadah. Za njim je obrazložil in stvarno utemeljil delegat Žolger naše zahteve na severu in opozoril na na-silstva, ki so se in se še vrše na Koroškem. Trumbič je govoril o zapad-nih mejah Jugoslavije, o jadranskem vprašanju in o naših zahtevah glede Trsta. „Združitev Trsta z našo državo je prirodna rešitev, ta zahteva je popolnoma upravičena" to je bil sklep njegovih izvajanj.
Dr. Ivan M. COK.
Potovanje naše delegacije na mirovno konferenco v Pariz.
Pariz, dne 18. febr. 1919.
Kot prvi od jugoslovanske delegacije je odšel v Pariz na mirovno konferenco njen predsednik g. Nikola Pašič. Z njim je šlo nekaj srbskih uradnikov, a od Slovencev smo istočasno potovali delegat dr. Otokar Rybaf, inž. Janko Mačkovšek in pisec teh vrst. Odšli smo 30. decembra iz Belgrada s parnikom do Zemuna, potem s posebnim vlakom do Bos. Broda in istotako s posebnim vlakom od tu preko Sarajeva in Mostara v Dubro v-nik. Silvestrovo smo praznovali v Mo-staru, kjer so nas tamošnji oficijelni predstavniki m^sta — med njimi g. prof. Murko, brat pok. graškega univ. profesorja -- slovesno sprejeli in prav po slovansko gostoljubno pogostili; mostarske narodne dame so se pri tem zelo častno izkazale. Tamošnje pevsko društvo nas je pri prihodu in odhodu ter med ručkom slavilo s petjem, himnami in narodnimi pesmi. Ustavili pa smo se v Mostaru le eno uro, ter prišli na novo leto v jutro v naš prekrasni Dubrovnik. Tu smo
VLADIM1R LEVSTIK.
32. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
In lov se je pričel. Šele zdaj sta opazila študenta, dar Postopa v okolici »Imperiala« dokaj več ljudi, ne£° smo jih vajeni srečavati v našem mrtvem in "f^judnem mestu; videla sta, da mora biti grof Jeanom dobro znan, zakaj večina pešcev se je a°°vedno ozirala nanj, dvigala klobuke in buljila a. nj:m, dokler ni izginil. Nekateri so se celo Poklanjali; grof je stopal prožno in samozavestno
f.v°jo pot, ne meneč se za te dokaze češčenja. Dve ICejki sta mu sledili z obožujočimi pogledi ter čebljali med seboj;
»Ježeš, kako je fletkan! Snedla bi ga.«
»Bog ve, ali je oženjen — kaj praviš, Milka?«
Marsikdo je žrtvoval par sto korakov, da se ga nagleda do sitega, četudi od zadaj; najbolj trdovratna rne{?. vsem» sta bila dva študenta, ogoljeni Rovan s svojim pomečkanim klobukom in gospodski Rožma-nnček z vihrajočo ovratnico, ki sta teptala njegovo senco tri dolge ure, čakala nanj, kjer je vstopil, ter 3° ubirala za njim, dokler se ni vrnil v hotel . ..
.<? Beaupertuis von Kiinnigsbruch se je bil °.!VI že razgledal po mestu ; le redko je odprl
*	edmka za tujce«, ne da bi pri tem ustavil korak.
0 ga je vodila skozi Gorenjsko ulico-, pred Pohlinovo
1 o je obstal, pogledal na vrata, pomislil, zmajal z g vo m šel dalje. V njegovih gibih se je družila
umerjenost z nekakšno razposajeno veselostjo, in oči so inu zrle živahno, kakor bi mislil na mnogo zabavnih stvari; da ga je videl Pohlin, bi bil težko spoznal melanholika, ki mu je nedavno odprl svoje dušne rane. Le včasih mu je preletela simpatično obličje senca, le tuintamtrd in preziren smehljaj, nemara odmev spominov iz širnega sveta, pred katerim se je hotel skriti v našo krotko idilo. Večkrat je zavil po stranskih ulicah, kakor bi jih poznal po opisih domačega človeka; vojskovodja, ki bi se obračal na svojem bojišču tako sigurno, bi moral dobiti zmago. Ljudem, ki so ga srečavali, se je zdelo, da žvižga odlomke tujih bulvarskih popevk, mašinalno in poluglasno kakor stari šahisti, zagrbančeni v težko partijo.
Lenuharski izraz Črt in gibov se mu je prelival tuintam v radovedno zanimanje; človek bi bil stavil, da hodi po opravkih ter študira gredoč. Zlasti se je pomudil na Cesarskem trgu pred sodnijo; mramorni pavijan sredi cipres in brez, v katerem so mestni očetje ovekovečili našo zvestobo, ni mogel ostati brez vpliva na sinova čuvstva. Menda v strahu, da mu pogled v obličje njegovega Veličanstva ne bi preveč razburil srca, je sčdel grof na klopico, kjer je imel spomenik za hrbtom, pred seboj pa košatijo veljaških hiš. Zamišljeno je črtal s palico v pesek; včasih je vzdignil oko in romal ž njim po visokih pročeljih; eno izmed njih, moderna zeleno-rjava zgradba, je nosilo spodaj ob vratih napis:
»Dr. Josip Smučiklas, odvetnik«, in grof se je zalotil da ga bere že tretjikrat.
»Ob petih bom tarn.« je dejal sam pri sebi, zbiraje čelo, kakor bi mu gnetla možgane važna in težka skrb. »In ga bom gledal, oko v oko, njega, ženo in otroke; vsa nekronana dinastija mi bo pela tedeum in vihtela kadilnico, jaz pa bom sipal milost na te domišljave meščane — jaz, da, jaz . .. Slišiš, papa?« se je zlobno ozrl na spomenik. »Grof Beau-pertuis von Kiinnigsbruch vzhaja kakor novo solnce, in zvezde neba ugašajo pred njim; zbogom, tiha idila, zbogom oddih, o katerem sem pel učenemu Pohlinu; toda hiteti moram, da mi profesor ne skoprni.«
Oglasil se je na glavni pošti in vprašal, ali imajo kaj zanj; vse uradnice so pritekle gledat, kakor hitro se je pokazal za šipo. Brkati oficijal, ki je hodil že tretji dan v praznični uniforni, je spodil vse druge stranke od line, pregledal z drhtečimi rokami grofove listine ter mu izročil kup finih ovojev z inozemskimi znamkami in vtisnjenimi grbi. Ali visokemu gostu je bilo manj do listov nego do težkega denarnega pisma, ki ga je tudi čakalo; še v uradu si je nabasal listnico ž njegovo dragoceno vsebino. S pošte je krenil v »Narodno banko« zmenjat tuji denar; desettisoč kron je pustil naloženih in ravno-toliko je nesel h konkurenci; odtod je šel v poštno podružnico na Jubilejnem trgu ter poslal večjo vsoto na imeniten londonski naslov.	(Dalje.)
prebili dan novega leta ter se pozdravili z g. narodnim zastopnikom dr. Čingrijo. A naslednji dan smo odrinili s francosko križarko preko našega Jadrana v laški Bari. Potovali smo od 5. zjutraj do 3. popoldne, spremljani od krasnega vremena in velike ljubeznivosti posadke francoske križarke, zlasti njenega komandanta. Iz Barija smo takoj odpotovali v Rim, kamor smo došli dve uri kasneje, nego predsednik Wilson iz Pariza in skoro istočasno, kakor prvi direktni brzovlak iz Trsta, s katerim se je pripeljala tržaška deputacija v Rim k vsprejemu Wilsona. Videl sem na kolodvoru to deputacijo, ki je mimo nas šla v sprejemno dvorano, ravno ko smo bili iztopili iz vlaka. Iz nje sem takoj spoznal dobro poznani mi obraz našega župana — sedaj „sitidako“ tržaškega — dr. Valerija. Vsprejel je deputacijo na kolodvoru rimski občinski svet, na čelu mu principe Co-loma. V Rimu so nas pozdravili neki člani tamošnje naše kolonije, med njimi g. notar Premrou iz Kobarida.
Še isti večer smo preko Firenze, Genove, Turina in Modene odpotovali v Pariz, kamor smo došli 5. januarja ob pol 11. dop., vsprejeti od našega poslanika g. Vesniča, osobm poslanstva ter članov tukajšnje naše kolonije. Ker smo imeli diplomatske potnice, nam po poti nihče ni delal nikakih sitnosti.
V	Parizu smo kmalu imeli priliko pozdraviti g. predsednika Jugoslovanskega odbora in tedaj že zunanjega ministra dr. Trumbiča ter skoro vse odbornike, med njimi stare naše prijatelje dr. Gregorina, dr. Trinajstiča, dalje steber uzorno urejene pisarne ^Jugoslov. odbora, g. notarja Tomo Šorlija iz Podgrada, ravnokar iz Amerike došlega dr. Bog. Vošnjaka, prof. Niko Zupančiča itd.
Že površni obisk pisarne Jugosl. odbora v rue Cadet št. 17, ti pokaže, kako ogromno, da, velikansko delo je ta odbor dovršil tekom vojne. Nebroj spisov, brošur, knjig, drobnih in debelih, geografičnih kart našega ozemlja itd. v francoskem, angleškem, ruskem in celo španskem jeziku so izdali ter s tem upoznali inozemstvo z našimi razmerami, zahtevami ter njih upravičenostjo. Izdajale so se perijodično »Bulletin yougoslave“ ter razne publikacije (novine) v srbskem in francoskem jeziku. Največjo zaslugo so si sicer člani Jugoslov. odbora stekli s propagando, ki so jo izvrševali osebno pri merodajnih in vplivnih osebah na Francoskem, Angleškem, v Rusiji, Ameriki in Italiji, toda tudi, če bi bili le napisali, kar so napisali, so zaslužili, da se jih domovina vedno spominja z globoko hvaležnostjo. Kajti Jugosl. odbor je oral ledino in dosegel definitivne uspehe: naše razmere (zlasti pa slovenske), ki so bile prej tu terra incognita, so danes vsem merodajnim in vplivnim faktorjem jako dobro znane in točno poznajo naše zahteve in tudi sporne točke med nami in sosedi. —
IVAN TEPTANI:
Koroške elegije.
III.
To je vprašanje, ki vam bo zvenelo na ušesa in v srce in v dušo — ako jih imate — ob uri sodbe, bodisi da pride ta ura na tem ali na onem svetu: »Kaj ste storili z našo domovino?" Kaj ste storili z njo. vi, ki ste igrali — poklicani ali nepoklicani, tudi o tem bo odločal sodni dan — usodo naše domovine?
Mislil sem v minulih dneh, da je treba voditeljem naroda razsodnosti, previdnosti, modrosti, ne otročajske kričavosti in napihnjene vrtoglavosti. Danes si govorim z bridkostjo: Kaj naj modrost med nami, v narodu rtaj-hujših šarlatanov, najnevarnejših har-lekinov? Kdor je najglasnejši kričač, najpredrznejši glumač in harlekin: na prestol z njim, narodov voditelj bodi!
Sodil sem v nekdanjih, lepših časih, da naj bodo voditelji naroda kaljeni v borbah in v trpljenju, kakor jeklo v ognju. A kje ste bili vi, ki ste zasedli, po lastni volji in volitvi,
V	času, ko so biii od domovine odrezani in neredko po marsikaterem našem voditelju naroda v domovini desavoirani v svojem delu, so ti gospodje doprinesli i moralne i — a to ne irelevantne — materijelne žrtve ter so vspeli ne le tujino zainteresirati za našo stvar, nego tudi pridobiti si tujino tako, da nas ta danes smatra za svoje prijatelje in zaveznike: evo, to je največja zasluga Jugoslovanskega odbora.
Ko smo vipeli, kaj je že ustvarjeno in kako stoji situacija, pričela je naša delegacija s svojim delom. Le polagoma so dohajali še ostali srbski, hrvatski in slovenski člani delegacije v Pariz. Pretekli teden so zadnji Slovenci in Hrvati zaključili vrsto prihodov. Sedaj smo »kompletni". Slovencev nas je v delegaciji sedaj dvajset.
Jugoslavija.
Amerika poslala živila za Jugoslavijo. — Italijani so zaplenili vsa živila.
Luga n o, 25. februarja. (Izv. p.) Semkaj je došla iz italijanskih vojaških krogov vest, da je poslala Amerika v Trst večjo množino živil za Jugoslavijo. Italijani hočejo ta živila obdržati zase in jih razdeliti v zasedenem ozemlju.
Sestanek ententnih admiralov v Splitu.
Split, 24. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: Zjutraj je dospel v splitsko luko amerikanski admiral Buliard z vojno ladjo. Posetili so ga takoj predsednik pokrajinske vlade dr. Krstelj, dr. Grisogono, prof. Mišetič in srbski general Vašič. Pričakujejo se francoski, angleški in italijanski admiral. Doslej je namen tega sestanka še neznan. Mesto je okrašeno v znak pozdrava ameriškemu admiralu.
Narodno predstavništvo in vprašanje namestnikov.
Bel grad, 25. februarja. (Lj. k u.) Včeraj je bil podpisan ukaz ministrskega sveta, s katerim se sklicuje narodno predstavništvo na dan 1. marca 1919 v Belgrad. Z ozirom na dejstvo, da so nekateri delegati, izvoljeni za narodno predstavništvo, v inozemstvu, so došla od raznih strani vprašanja, ali morejo namesto teh delegatov prisostvovati sejam narodnega predstavništva njih namestniki. Po informacijah na kompetentnem mes u je to popolnoma izključeno, ker bi nasprotovalo vsakemu parlamentarnemu načelu. Namestnik more priti v narodno predstavništvo samo tedaj, ako delegat preneha biti član narodnega predstavništva, n. pr. ako umre ali odstopi.
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah /
Pridobivajte novih naročnikov /
prva mesta in ste se igrali z usodo naroda in ste jo zaigrali, kje ste bili v dneh trpljenja našega ljudstva? Kje ste bili, ko smo mi trpeli po ječah, trpeli pomanjkanje in glad, telesni in duševni glad, v pregnanstvu, ločeni od sveta, izobčeni iz sveta? Mnogi
—	ne vsi, zakaj tudi v bridkosti ne smemo biti nikomur krivični — mnogi, ki kriče danes širom domovine in prodajajo kakoi\ žid na trgu ob se-manjskem dnevu z zvenečimi besedami plehko svojo modrost in slepijo lahkoverne ljudi s ponarejeno robo, niso li bili v tistih žalostnih dneh trapisti najhujše observanse? So li odprli kdaj usta, ki jih danes ne morejo odpreti na široko dovolj? In če jih so, ali se niso v petih besedah poklonili desetkrat presvetli vladarski hiši? Mnogi — ne vsi, Bogu čast! — ki sede danes na visokih mestih in se razkazujejo svetu v moči, oblasti in veličastvu, kakor se bo ob koncu dni razkazoval Antikrist, sin hudobije, goljufije, in laži, niso li bili tedaj krti, ki se strahopetno zarijejo v zadnji koti svoje luknje, če začutijo nevarnost? Kaj, to mi razjasnite, o ljudje
Pod italijanskim jarmom.
Konec naših šol v Trstu.
Koj prvi dan, ko so Italijani zasedli Trst, so pokazali svojo moč, katero so začeli kruto vporabljati proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Zaprla so se vrata vseh naših šol, v katerih se je vzgajalo bodoče jugoslovansko pokolenje Trsta in ni upanja, da se bodo zopet odprla, dokler ostane v Trstu nepovabljeni gost. Tik pred zasedbo je stalo naše šolstvo na višku svojega razvoja. Imeli smo svojo slovensko gimnazijo, svoje učiteljišče, trgovsko šolo, pet ljudskih šol, tri meščanske šole, dvanajst otroških vrtcev in vrhutega prastaro srbsko šolo s pravico javnosti. Vsega skupaj smo imeli 28 učnih zavodov, ki so danes vsi zaprti, vsled česar je brez vsakega pouka kakih 8000 naše dece. Na teh zavodih je delovalo 70 učiteljskih moči, izmed katerih je bilo 18 podržavljenih na šolah CMD. Državno uradništvo bivše Avstrije vštevši učiteljstvo, je dobilo od italijanske vlade nakazano plačo za mesec december
1918,	med temi tudi učiteljstvo nemških zavodov, edinole slovensko učiteljstvo ni dobilo ničesar. Tako se pripravlja Italija na prijateljsko in sporazumno delovanje z narodom v svojih novih odrešenih pokrajinah. Huje in brezob-zirneje kot kedaj nemška Avstrija pritiska jugoslovanski narod k tlom ter ga skuša s svojo že davno znano ra-finiranostjo in zlobo zadeti tam, kjer zamore postati udarec smrtonosen, namreč na njegovem šolstvu.
Že zahaja del naše dece v italijanske šole, ker so se mu druge zaprle, in Italijani upajo, da spravijo vso deco v svoje zavode in tako poitalijančijo mlado ganeracijo. Kolikor poznamo Tržačane, se ta načrt kljub vsem nasilstvom ne bo posrečil.
Razmere v Gorici.
16.	februarja so Italijani v Gorici na slovesen način otvorili italijansko gimnazijo, ki je nameščena v prostorih bivše nemške gimnazije, določene za slovensko realno gimnazijo. V Oblokah pri Tolminu so zaprli slovensko šolo, ker roditelji niso hoteli pošiljati svoje otroke k italijanskim tečajem. V Gorici gospodarijo brezobzirno župan Bombič, podžupan Cesciuti, dr. Petarin, stotnik Bramo, ki v družbi drugih zloglasnih elementov preganja vse, kar slovensko čuti in govori. Neprestano žalijo slovensko govorico in slovenski narod z neštevilnimi psovkami. Apro-vizacija je slaba, ni ne moke, ne sladkorja. Dobiva se kava, nekaj riža, 150 gramov mesa na teden po 18 kron kilogram, riž po šest kron, testenine po devet kron. Ni ne trgovine, ne obrti. Povsod vlada obča brezposelnost. Glede razmer v Italiji je znano le, da vlada tam velika brezposelnost. Tvor-nice večinoma počivajo. Neprestano se čuje o demonstracijah po raznih
božji, ki je v vas pamet in modrost, kaj jih je izvabilo na solnce jugoslovansko v teh naših dneh? Ljubezen do domovine? Skrb za domovino? Kamenjajte me, ljudje božji, a ne morem drugače: Pred vami in pred vsem svetom in pred nebesi, ki morajo sovražiti hinavstvo in laž, ljubiti pa pravico in resnico, izpovedam: »Dvomim. Ne verujem!" Ali me ne
boste kamenjali, o bratje?---------------
Ah, kaj si naj trga človek srce, kaj naj mori dušo z dvomi in ugankami noč in dan, ko pa je jasno kakor poletni etan opoldne:	Školjka	z
dragocenim biserom v osrčju pade morju na dno, lahka plutovina se bo obdržala vedno na površju. Mnoge sedanjih veličin med nami so kalni valovi usodnih naših dni kakor svetu v zasmeh vrgli na površje: lahko plutovino, plutovino brez tqže in
cene.-----------
Tudi vam, ki ste igrali usodo domovine, ko ste bili sami igrača svojih sebičnih želj in hrepenenj, moram biti grizoča vest in neusmiljen tožnik, jaz, Ivan Teptani, teptan in pregnan tudi zaradi vas, po vaši
mestih. Tudi v kraljestvu vlada veliko pomanjkanje živil. Vojaštvu so znižali vse racije na polovico. Zadnje dni sta bila zaprta znana italijanska knjigo* tržca Logar in Paternolli, radi tega, ker sta prodajala slovenske knjige.
Nečloveško ravnanje z našimi vjetniki.
V	Spresianu je približno 30.000 jugoslovanskih vjetnikov, ki so p° polomu na brolski fronti padli v vjet* ništvo. Postopanje Italijanov je nad ; vse okrutno in nečloveško. Odkar so ! bili vjeti, niso še spali pod streho. ! Postavili so jim šotore iz platna ni prostem, kjer spijo ob vsakem vremenu. Hrana je izredno slaba. Dobivajo pest riža, kuhanega na vodi brez, zabele,' kavo brez sladkorja in čettf hleba kruha. Trikrat na teden dobivaj! i košček mesa. Do sedaj ni izmed njil ; nikdo še dobil mila in perila. OblekS jim razpada na telesu. Vsak najmanjši prestopek kaznujejo Italijani z batinami. Z bolniki postopajo silno surovo. Če kdo zboli mora ostati v šotoru, dokler popolnoma ne bbnemore. Sele v zadnjih vzdihljajih ga vedejo v bolnico pod zdravniško oskrbo, ki je pa v največ slučajih zaman.
Živela Amerika I
Neka gospodična v Ilir. Bistrici je o priliki, ko so Amerikanci vozili skozi trg zaklicala: »Živijo Amerika," za kar so jo Italijani postavili pod vojaško kontrolo.
Nov dokaz italijansko-nem-ške zveze.
Ljubljanski dopisni »rad poroča z dno 24. februarja iz uradnega vira: Italijani so železniško progo Trbiž-Radečo, ki so jo bili doslej opravljali oni, v upravo prepustili Nemcem.
Kaj je v Italiji?
Iz Italije še vedno ni nikakih za-zanesljivih poročil. Elino poročiloj »Agenzie Stefani" iz Rima priznava, da so se v nedeljo vršile v vseh večjih mestih gornje Italije velika zborovanja in manifestacije. V Bergamu in Bologni je demonstriralo po 40 000 oseb. V Bresciji je proglašena splošna stavka.
Iz tega lakoničnega poročila se da sklepati, da mora v Italiji precej vreti. Jasno je tudi, da radi razmet ob naših mejah Italija ni zaprla mej-Da so porabili oziroma odpeljali V 'Italijo za čehoslovaško državo namenjena živila, je verjetno, toda to še ni povoda, da bi zaprli meje, ker bi mogli najti že kak drug izgovor. Iskati moramo torej razloga le v notranjih homatijah Italije.
Razširila se je tudi vest, da so umorili kralja, a vest ni od nobene strani potrjena.
krivdi. Sem danes, jutri bom in bom vse dni. Pred nebesi in pred svetom bom govoril ker moram govoriti, resnico: Vi ste igrali z našo domovino, igrali z neus niljeno lahkomiselnostjo, in sle jo zaigrali --------------------
O Bog, o Bog, kaj naj storim v svoji boli? Zakaj najhujša bol življenja je ta: Če mora človek odtegovati roko tistim, ki bi jim jo rad stisnil v prijateljstvu in v ljubezni. Če se mora srditi, če mora rnrzeti in sovražitii, kjer bi rad ljubil*. Če mora biti paleča, bivajoča vest in vedno čuječ, nikoli molčeč tožnik tistim, ki bi jim tako rad z radostnim obličjem in z nedeljenim srcem rekel: »Prijatelji, bratje moji!"
Kaj naj storim v boli, ki me mori, kakor bi bila zaslrupljena vsa duša, kaj naj storim? Svetujte, povejte mi, o dobrotni, blagi ljudje!
Ali naj stisnem pesti, srdit otrok, ki so mu razbili prekrasno igračo? Ali naj zajokam, kakor joka hčerka, ki so ji ugrabili, umorili mater? Ah naj vpijem, kakor so vpili, rjoveli v najbridkejši bolesti, v najstrašnejšem
Naše severne meje. I Političen pregled.
Štajerska in koroška fronta.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 25. t. m. ob dvanajstih opoldne iz uradnega vira: Položaj na Štajerskem je neizpremenjen. Ljudstvo okoli Spil j iti Cmureka govori, da hočejo Nemci tekom osmih dni napasti Špilje m Cmurek. — Koroška : 24 t. m. ob štirih popoldne so Nemci južno od LlPja streljali na naše pionirje, ki, so
desnem bregu Drave delali okope. Nasi niso odgovarjali. Odposlal se je Padamentar. Nemci so v Podrožčici,
Borovljah in pri Velikovcu znatno . /acujejo. V Podrožčico je prišlo vo-hpvo s Tirolskega. Danes ponoči so Nemci z žarometom razsvetjevali Podrožčico in okolico. Krožijo vesti, da nameravajo Nemci napasti Podrožčico m Velikovec.
M Jesenice, 25. febr. (Izv. por.) Nemci so zaprli v Podgorju slovensko |juc!sko šolo v svrho namestitve vojakov. Ravnolako so zaprli tudi šolo v St. Jakobu.
Vandalizem nemških vojakov na Koroškem.
jz nemškega ujetništva pobegli in '/puščeni slovenski vojaki pripovedujejo o hudodelstvih, ki jih počenja nemška drulial v slovenskem delu Kolške. Ropi in tatvine so na dnevnem jsdu. Nekaterim posestnikom so po-^i ves živež iz shramb, ne da bi Pjizadertim dali kakšno odškodnino ali pobotnico. Posebno neusmiljeno Pa postopajo proti hišam, katerih člani služijo kot prostovoljci v jugoslovanski armadi. Le-tem so porazbili okna in pohištvo in odgnali živino. Kakor pripovedujejo črez hribe došli domačini, so posestniku Korenu iz Kota, ki se je hrabro boril v naših vrstah, razdiali celo poslopje in pretepli njegovo staro in bolehno mater. Posestniku Kobentarju v Sv. Jakobu so pobrali konje in voz in jih na javni dražbi v celovški okolici prodali. Ženi posestnika Janežiča v Podgorjah so grozili s smrtjo, ker jim je branila ropati po hiši. V klet gostilničarja Šušteršiča v Sv. Jakobu so s silo vdrli, izpili vino in nato razbili pohištvo po sobah. Slovenskim železničarjem, ki so ostali na svojih mestih, so pobrali vso imovino. Navedeni čini dovolj osvetljujejo nemško barbarstvo. Pri nas pa še vedno prevladuje geslo, biti napram Nemcem uljuden in uslužen. To narekuje naša hlapčevska narav, ki so nam jo Nemci tako dobro in korenito vtepli v kri in meso, da se je ne moremo niti sedaj otresti, ko smo postali svobodni. Bič v roke, gospodje, a ne mehke rokavice, to bodi naše geslo v občevanju z Nemci.
Nabirajte darove za naše bojevnike na koroški fronti! Slovenske žene in dekleta: Na delo!
srdu in obupu junaki Homerjevi? Ali naj molčim, nem gledalec prebridke zaloigre? Bi li ne bilo to najslabše, najbolj pregrešno?
. Kaj naj storim ? Povejte mi, o a°bri ljudje! Razodeni mi, o dobrotno o' Usmili se, povej — povej!
rim? nai storim? — KaJ naJ st0‘
se KStra§no ie to: ^se življenje sem g. branil srda, boril se zoper sovra-A zdaj, glejte, se godi, zgodilo e jo že, to čudo v meni: Zdai molj m sovražiti. Zdaj prosim nebo, naj z8e v mojem srcu srd do vseh, ki .o škodovali domovini, ki so jo za-|grali, ki so spodili z nesrečnim svojin igranjem in igračkanjem stotere po svetu. Naj mi vžge v duši sovraštvo, tako veliko in pekoče, kakor je na velika in pekoča moja ljubezen do domovine. Naj sovražim, naj so-
Kako me peče v srcu, kako me
Gospod jezu Kriste, usmili se me, usmili se nas vseh . . .
žge!
Slovenski člani narodnega predstavništva v Belgradu. Jugoslovanska demokratska stranka: 1) Ivan Kejžar, železniški uradnik, Ljubljana, namestnik Josip Breznik, tajnik |DS, Ljubljana; 2.) dr. Albert Kramer, 'minister, Belgrad, namestnik dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje; 3.) dr. Vekoslav Kukovec, bivši deželni poslanec, Celje, namestnik Miloš Stibler, zadružni uradnik, Dunaj; 4.) dr. Fran Novak, bivši deželni poslanec, Ljubljana, namestnik dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtne zbornice, Ljubljana; 5.) dr. Pavel Pestotnik, bivši poverjenik za promet, Ljubljana, namestnik dr. Rudolf Ravnik, odvetniški kandidat, Maribor; 6.) dr. Dinko Puc, odvetnik, Gorica, namestnik dr. Marušič, Wa-shington; 7.) Adolf Ribnikar, bivši deželni poslanec, Ljubljana, namestnik dr. Fran Ilešič, profesor, Ljubljana; 8) dr. Karol Triller, bivši deželni odbornik, Ljubljana, namestnik dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice, Ljubljana; 9.) Fran Voglar, profesor, Maribor, namestnik dr. Milko Brezigar, tajnik Narodnega sveta v Ljubljani.
Slovenska ljudska stranka: 1.) Brodar, posestnik, Hrastje pri Kranju; 2.) dr. Lovro Pogačnik, dosedaj po-’ verjenik, Ljubljana; 3.) Josip Gostinčar, posestnik, Ljubljana; 4.)JanŠter-cin, posestnik, Komenda-Kaplja vas-5.) dr. Fran Schaubach, sodnik, Črnomelj ; 6.) Anton Sušnik, profesor, Ljubljana-, 7.) Franc Smodej, komisar za Koroško; 8.) Franc Grafenauer, bivši deželni poslanec za Koroško; 9.) dr. Hohnjec, profesor bogoslovja! Maribor; 10.) dr. Fr. Jankovič, zdravnik, Kozje; 11) dr. Anton Korošec; 12.) Franc Pišek, posestnik, Orehova vas; 13.) Anton Turnšek, trgovec, Rečica; 14.) Ivan Vesenjak, profesor, Ljubljana; 15) Josip Fon, višji sodni svetnik, Ljubljana; 16.) dr. Josip Lavrenčič, profesor, Podnart; 17.) dr. Ivan Svegelj, posestnik, Grimšiče Bled, sedaj Pariz (za Trst); — namestniki:
1.) Jožef Ravnihar, posestnik, Njivica, p. Radeče; 2.) dr. Izidor Cankar; 3.) Janez Krivic, tovarniški delavec, Jesenice; 4.) Bogomil Remec; 5.) dr. Jakob Mohorič ; 6.) Karol Škulj, Dolenja vas; 7.) Gregor Einspieler; 8.) Janez Vospernik, posestnik, Podravlje; 9.) -r’ Benkovič; 10) Ivan Bosina, zupntk,Podčetrtek; 11.)Franc Bošnjak posestnik, Braslovče; 12.) Martin Medved, župnik, Laporje; 13.) dr. Verstovšek; 14.) Miha Brenčič, posestnik;
15.) Josip Budin, župnik, Ljubljana;
16.) dr. Ivan Pregelj, profesor, Kranj;
17.) dr. Fran Jež.
JSDS: 1.) Anton Kristan, poverjenik za socijalno oskrbo, Ljubljana;
2.) Melhior Čobal, ravnatelj, Zagorje ob Savi; 3.) Josip Kopač, tajnik želez., Ljubljana; 4.) Josip Petejan, delavski tajnik, Ljubljana; 5.) dr. Dr. Lončar, profesor, Ljubljana; — namestniki:
1.) Etbin Kristan, Amerika; 2.) Albin Prepeluh, komisar deželne vlade, Ljubljana; 3) Mil. Korun, odvetnik, Ljubljana; 4.) Ivan Favai, profesor, Maribor; 5.) Ignac Sitar, rud. tajnik, Maribor.
Dnevnik „Mariborski delavec'*
je kupila od g. Weixelna stranka JDS. »Mariborski de!avec“ bo zastopal v prvi vrsti malega človeka na podlagi zdravega demokratizma.
Strah pred jugoslovansko propagando v Parizu. „Temps“ se razburja nad dejstvom, da postaja jugoslovanska propaganda v Parizu vedno nevarnejša in da se je v resnici posrečilo Jugoslovanom pridobiti vedno več privržencev posebno pri Ameri-kancih in pred vsem pri predsedniku Wilsonu. Je povsem umevno, da se Wilson ne more strinjati z imperialističnimi italiianskimi zahtevami, ki nasprotujejo diametralno njegovemu narodnostnemu načeli!.
Tendencijozna poročila so vedno v kvar skupni stvari, tembolj, če prihajajo od strani, ki zastopa tako-rekoč oficijelno naše interese na mirovni konferenci. Tako poroča prof. dr. Kovačič, drugače mož na svojem mestu, mariborski »Straži" in potom
nje ljubljanskemu »Slovencu", da je »divjanje in razbijanje spomenikov v Ljubljani in Mariboru v Parizu znano in nam zelo škoduje". Prepričani smo, da je dr. Kovačič bral o teh »divjanjih in razbijanjih", katerih sploh ni bilo, v nemških časopisih ali pa v francoskih, ki ponatiskujejo lažnjiva in tendencijozna poročila o nas iz nemških listov. To je vse mogoče, nemogoče pa se nam je zdelo, da bi naši resni listi priobčevali taka poročila, ki so vedno povod nadaljnim nemškim hujskanjem. Kdor govori raz »kateder", mora premisliti vsako besedo, predno jo izreče. Kaj pa »raz bijanje" spomenikov na Češkem, v Trstu, južnem Tirolskem i. dr. ni napravilo slabega vtisa?! Ne poročajte torej neresničnih vesti.
Prihod Wilsona v Ameriko. Boston, 24. febr. (Lj. k. u.) Glasom Reuterjevega urada je Wilson danes dospel semkaj.
Zbližanje med Grško in Italijo. Belgrad, 25. febr. (LI. k. u.) Grško časopisje poroča v zadnjem času mnogo o zbližanju med Grško in Italijo. Nekateri grški listi priobčujejo redno brzojavke iz Rima, glasom katerih Italija priznava upravičenost grških zahtev. V teh brzojavkah se izraža zadovoljnost italijanskih krogov napram grški vladi in zlasti Venizelosu, ki je baje naravnost priznal italijanski značaja Reke.
Odstop kabineta Romanones na Španskem. Madrid, 25. februarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Ministrski predsednik Romanones je ponudil dfimisijo celokupnega kabineta. Kralj pa mu je ponovil izraz svojega zaupanja in ga naprosil, naj uraduje nadalje, dokler se ne sprejme budget.
Bissolatti proti londonskemu dogovoru. »Massaggero" prinaša obširen članek o političnem govoru bivšega ministra Bissolattija. Liga narodov, pravi Bissolatti, ni utopija, marveč ideja, ki se je deloma že uresničila. Vsi narodi entente morajo priti na mirovni kongres s pravičnimi in zmernimi zahtevami, upoštevajoč tuje pravice. Kar se tiče zemlje, bode pač vsakomur jasno, da je Italija dovolj oslgurana, ako ima v svojih rokah Pulj, Valono in Primorske otoke, in če se obal nevtralizira. A kdo je v Italiji, ki bi zahteval, naj se pripravimo na ofenzivo proti narodu, kakršen je jugoslovanski, katerega smo mi poklicali v življenje, ujedinjenje in svobodo? Italija bi morala napraviti vse mogoče, da naveže nase to mlado državo, in tako konča vojno res s triumfom. Končno pravi Bissolatti, da -e Italija mora odpovedati londonskemu dogovoru.
Dopisi.
Ji *?^ca-	^	članku »Kočevska
samoodločba in ge marsikaj “ še te vrs ice: Kočevarji so ob gotovih nemških zmagah prišli tako daleč, da so mislili, da bo Kočevje mali Berlin. Most do Nemčije so hoteli zidati preko Bele rajine, ker se jim je zdela pot skozi Ribnico pretrnjeva. — Vsak tržni dan p e vse polno Kočevarjev v Ribnico, ker drugače bi morali umreti v svoji »republiki«. Posebno radi se ustavljajo v znani gostilni g. L. Gostilničar mi je piavil zanimivo resnico: Odkar je Jugo-sla-vija,^ znajo vsi Kočevarji slovensko.
V	prejšnjih časih sem govoril ž njimi slovenski, pa me niso hoteli razumeti! Sedaj pa pravi skoraj vsak, da je bila njegova mati Slovenka, da je njegova rodbina od tam doma itd. Zdi se, da ni niti pet pristnih Kočevarjev. Da, da, Jugoslavija je naučila marsikoga slovensko govoriti!
Kočevje. Kočevski Slovenci pri-rede na pustno nedeljo v pivovarni prvo slovensko veselico v Kočevju pod vodstvom slovenskega damskega odbora, (predsednica ga. dr. Sajovičeva) in ob sodelovanju slovenskega pevskega zbora v Kočevju (vodja g. kaplan Pirkovič). Na programu je poleg petja tudi srečolov, šaljiva pošta, godba, sviranje na violino, deklamacije itd. Kočevski Slovenci so nastopali doslej javno le na ljudskih shodih, ti so prinesli toliko samozavesti in solidarnosti, da preidejo
sedaj že na družabno polje. V kratkem je pričakovati ustanovitve pevskega društva! Čisti donos iz teveselice je namenjen za novo pevsko društvo.
Trebnje. Postajenačelnik Troppan v Trebnjah, znaDi heilovec in Volks-ratovec, ki je marsikaterega slovenskega železniškega uslužbenca v prejšnji Avstriji denunciral in na ta način zlezel do uradnika, še vedno pašuje v Trebnjah na postaji, akoravno ne zna slovenskega jezika. Vse uradne vloge in spise mu napravijo uslužbenci, ker on ni zmožen napisati niti enega slovenskega stavka. Še vedno zabavlja čez Jugoslavijo in pomaga utihotapljati živila, moko in mast gotovim nemškim gospodom, ki so bili odslovljeni iz Jugoslavije. Že vve zakaj, saj je dobil zlate zvezde. Železna metla kje si? —
Birčna vas. V Birčni vasi načeluje na postaji še vedno neki Deutschmann, ki tudi ni zmožen slovenščine. Pomagati mu mora vedno kdo drugi pri vseh uradnih spisih in sploh, kadar govori slovensko, se moraš držati za trebuh, tako ga lomi. Najraje pa seveda govori nemško, kjer le more. Pred kratkim je v neki gostini silil neko mlado dekletce, naj reče »Dank sehiin« — ako ravno dekletce ne zna prav nič nemško in je zavednih slovenskih starišev. To je bolj nobel, je trdil o. Deutschmann, ki se je po 29. oktobru 1918 prelevil iz Volksratovca v Jugoslovana. Tudi tukaj je treba počistiti. Saj je dosti slovenskih uradnikov, ki bi radi sprejeli mesto po-stajenaČelnika na tej postaji.
Celje. Zelo nas veseli, da iiuamo slovensko gledališče, toda zdi se nam, da je samo za vojne dobičkarje in na-vijalce cen. Kako naj si ubogi slovenski uradnik odtrga 10 do 15 K za parterni sedež! Za en večer duševnega razve drila, bi moral stradati potem najmanj dva dni. Vodstvo gledališča naj bi znižalo primerne cone in tako omogočilo poset gledališča tudi revnejšim, ki so včasih bolj potrebni duševne hrane, uego bogataši ali pa naj napravi popoldanske predstave po zničauih cenah. Ena in ista igra bo napolnila gledišče gotovo
2	do 4 krat. In če že mora biti prva draga, naj bodo naslednje ceneje.
Konjice. Pri tuk. okr. glavarstvu še vedno sedijo znani nemški hujskači Wolf, Janoivicz in Kangler, kateri so precej pripomogli pri zasledovanju Slovencev. Imamo dosti slovenskih moči, katere Čakajo na kruh in tukaj se še vedno podpirajo naši najhujši nasprotniki. Poživljamo vlado, da se gane, da ne zgubimo zaupanja.
Prevalje. (Mistifikacij a Delavca). Prcčital sem Delavca od dne 22. februarja 1919 št. 8, ki je doneael dopis pisan baje od nekega preprostega delavca o shodu 16. februarja 1919. Splošna pisava ni naredila na me utiša, da bi uredništvo v tej številki vedč pisalo proti jugoslovanskim prireditvam ter potvarjalo dopise. Zlasti dopis iz Gnštanja poroča mirno in dostojno o shodu kovinarjev dne 16. febr.
1919,	ki stvarno razpravlja o delavskih težnjah. Ni pa tako gledč dopisa iz Prevalj o naši jugoslovanski prireditvi. Uredništvo Delavca naj bode v prihodnje bolj previdno ter ne sprejema dopisov od nezanesljivih ljudij, ki na pritisk Jugoslovanom sovražnih elementov hočejo z lažnjivim obrekovanjem zanesti med delavstvo nezadovoljnost in nezaupljivost do onih, ki si z vsemi močmi prizadevajo za dobrobit vsakega Jugoslovana, naj si bode uradnik, delavec ali kmet. Ljudje, ki so ob znanih no-vemberskih izgredih ropali po Prevaljah v Guštanju in drugod, ne oziraje se, ali je lastnik trgovine Nemec ali Slovenec ter s tem škodovali ugledu poštenih in pridnih delavcev, imajo umazane roke ter nimajo pravice javno po listih razširjati krivih poročil in omalovaževati krasno prireditve v prospeh Jugoslavije, koji se je na shodu iz tisočerih grl navdušeno klicalo: Živela:
Šoštanj. V nedeljo 16. febr. 1919 se je vršilo prvo poljudno predavanje izobraževalnega odseka šoštanjskega Sokola. Predaval je naš narodni delavec Anton Kurnik, poslovodja v škal-skern rudokopu: »Iz Koroške zgodovine". V sedanjem času, ko se določajo meje med Slovenci in Nemci na Koroškem, ga pač ni kmalu nmestnejšega predmeta za predavanje. Ne samo, da
se ž njim priprostenm ljudstvu vcepi čut, da na Koroškem ne zahtevamo za se nič krivičnega, temveč le tirjamo nazaj našo sveto Staro pravdo, smo iz predavanja tudi posneli, s kako brezmejno lekavostjo so nam Ntjmci ropali naše pravice. Starih med narodom priljubljenih obredov vstoličenja nam niso mogii na mah odvzeti, ker bi bilo sicer ljudstvo prezgodaj spoznalo niihove prave gospodstvaželjne namene; zaradi tega so nam skrivaj utiliotapili svoje gospodstvo na ta način, da so na videzu« priznali upravičenost teh obredov. Ob enem pa so se na zvijačni način napravili za naše sodnike s tem, da so našega narodnega kneza vpričo vsega naroda izpraševali, če je pravičen in če skrbi za blaginjo nase domovine, če je svobodnega stanu in vreden dostojanstva in časti in če brani krščansko vero. Nezavedni kmetje, katerim so ta vprašanja ugajala, ker so na videz našega kneza napotila, da je obljubil varovati naše svobodščine, pa niso spoznali višjega pomena, ki leži v načinu tega izpraševanja; oni niso spoznali, da s tem, da dovolijo tako izpraševanje tujemu nemškemu knezu, že tudi pri-poznavajo svojo odvisnost od tujca Nemca. Tudi se niso sramovali sprejemati od njega darila v denarju in živini, za to, da so mu na to prepustili prestol. Nemec pa je s tem le izrabil našo kratkovidno sebičnost. — Taka predavanja izredno ugodno vplivajo na deloma še nezavedno kmečko ljudstvo in le pozdravljamo delovanje omenjenega izobraževalnega odseka, ki priredi tudi v nedeljo 9. marca 1919 ob 3. uri popoldne v Vasletovi dvorani v Šoštanju novo predavanje in sicer tokrat „0 narodnem gospodarstvu*. Vabimo k obilni udeležbi!
Rače pri Mariboru. Tu životari nek graščak, ki ima samo nemške uslužbence in poleg tega še tujpe. Ti ljudje so tako predrzni, da po gostilnah javno izzivajo in se tudi izražajo zelo predazno proti Jugoslaviji. Gospod graščak povejte teni ljudem, da smo v Jugoslaviji in jih naučite dostojnosti, ali jim pa pokažite vrata. — Popotnik.
arošnja.
V soboto /j. marca sc vrti zbor delegatov Narodno Socijalne Zveze v Ljubljani in v nedeljo 16. marca glavna skupščina. Odposlanci N. S. Z. pridejo iz vse Slovenije in N. S. Z. jim mora za soboto 15. marca preskrbeti prenočišče. Prosimo zavedne Ljubljančane, da bi nam za eno noč odstopili prenočišča za delegate. Naznanite, koliko postelj morete odstopiti. Upamo, da ne apeliramo zastonj na narodno zavednost bete Ljubljane! Prijave prosimo na Nar. Soc. Zvezo v Ljubljani, Narodni dom, pritličje, levo.
Dnevne vesti.
Korupcijska afera v Sevnici.
V	nedeho je priredila v Sevnici Nar Soc. Zveza shod, na katerem so prišle na dan reči, da se človeku lasje ježijo. Ubi gi Sevničani se niso upali nikamor poročati. Nemčurski verižniki v Brežicah so bili nakupili na Hivatskem pšenice ter jo dali zmleti. Ker je niso mogli v Sloveniji prodati za „pr mcini>“ ceno, so jo prodali v nemško Avstrijo in dobili od okr. glavarja K< mpca izvoznico za Nemško Avstrijo. Kdo je dal g. Koropcu pravico izdati izvoznico za vagon moke iz naše države v Nemčijo?1 Ko je dospel vagon v Sevnico, so ga tam 10 januarja letos ustavili in ker tam že tri tedne niso dobili ubogi delavci nobene moke, je moko odbor rekviriral in jo razdelil med delavce. Ropalo ali kradlo se ni, kajti orožništvo in občinski tajnik so nadzorovali razdelitev moke in se je natanko zapisalo, koliko moke je dobil kateri ter so bili vsi voljni jo tudi plačati, ko bi se zračunalo, koliko stane. Se pod Avstrijo je imel vsak aprovizacijski odbor pravico zapleniti živež, ki se je vozil mimo in bi se sedaj ne smelo zapleniti, kar je bilo proti državi SHS namenjeno v Nemčijo. Ampak gosp. Koropec, ki je bil veriž-pikom-nemčurjem izdal protipostavno
izvoznico v Nemško Avstrjo, je uvedel najstrožjo pie:skavo ter obsod i „krivce" na naravnost barbarski način On, ki je bil prav za prav krivec, je bil
—	sodnik. O tej koru, c jski aferi bomo še poročali podrobneje.
Zloglusni VVieser, ki je trpinčil dolga leta slovenske železničarje in jih preganjal, je potoval pred par dnevi preko Jesen<c v Nemški> Avstrijo. Italijani so ga spodili iz Gorice, kjer je tudi zadnje čase preganjal slovenske železničarje in jih ovajal Italijanom za vohune. Na Jesenicah ga je sprejela orožniška postaja v svoje varstvo. Spravili so ga v sobo kolodvorskega poveljstva, kjer se je ž njim prijazno pogovarjal — slovenski ofiicir! Pred vratmi pa je odganjalo orožništvo razjarjene železničarje, ki so stiskali pesti v sveti jezi pioti svojemu bivšemu predstojniku, ki je spravil toliko slovenskih železničarjev ob dobio ime pri bivšem žel. ravnateljstvu. Možakar pa je bil dobro zastražen in je mogel brez ovire odpotovati s prvim vlakom. Vprašamo, zakaj je pustila oblast tega zločinca brez kazni?
Kakor v stari Avstriji. Iz Koroške nam poročajo, da je neki poveljnik v pisarni kolodvorskega poveljstva surovo oklofutal nekega strelca lako, da je padel celo na tla. Mož se je v resnici pregrešil proti vojaški disciplini, toda tako samovoljno obnašanje oficirja jugoslovanske armade zasluži javno grajo. Zakaj ni dotični poveljnik, ki ni jugoslovan, poklical moža naraport? Tud' nam sporočajo, da je dotični poveljnik zelo prijazen napram nemčurjem in se je že večkrat izrazil: saj se bodo unesli 1 Prosimo
g.	generala Smiljaniča, naj (stori vse, da se ne bodo več ponavljali podobni »avstrijski* slučaji.
Slovenska krajevna Imena. Ljubljanski dopisni urad nam javlja, da se v vseh svojih objavah o dogodkih na slovenskih tleh načeloma poslužuje le slovenskih krajevnih imen in da vsa nemška poimenovanja nadomešča vedno s slovensk mi Toda to je vsied pomanjkanja potrebnih pripomočkov (krajevnih seznamkov, besednjakov, zemljevidov itd ) jako težko, cesto celo nemogoče, tako da je urad kljub vsej vestnosti v takih slučajih primoran, da rabi tujke.
Stanovanjska beda. Vsak dan prinašajo razni časopisi dolge članke
o	stanovanjski bedi po večjih in tudi man|ših mestih cele Slovenije Tej bedi bi se dalo nekoliko odpomoči tudi na tale način. Znano je, da je po Dolenjskem in po Belokraj ni \ebko g'aščin in grad jv, ki stoje deloma prazni ali pa se šopiri v njih kak nemški graščak in se sprehaja iz doigega časa po raznih sobah gori in doli ter se zadovoljno smehlja, ker ima toliko prostora in sob na razpolago, med tem, ko dosti ljudi prezebuje brez strehe, ali so pa nastanjeni po temnih, mrzlih in vlažnih luknjah. Ali se ne bi moglo izgna'i tujerodcev iz mesta, ki so brez služb in ki nimajo prav ničesar pri nas v Jugoslaviji iskati, v te na pol prazne graščine in gradove? Dalje je po Dolanjskem zlasti v Belokrajini polno župnišč nemškega vitežkega reda. Ta župnišča so skoro biez izjeme velike zgradbe, kakor graščine, v katerih prebiva navadno župnik in kuharica in mogoče še kak hlapec iu dekla. Eno teh župnišč n. pr. v Semiču obstoji iz 8 velikih in nekaj malih sobic. Dve do tri stranke bi lahko tu notri še našle piostor in prav v nobeno škodo nemškega vitežkega reda, kateri se je ravno tu po Dolenjskem in po Belokrajini tako na gosto razpasel, Marsikateri tisočak, izsesan iz žuljev slovenskega kmeta trpina, je že zletel v nenasitno bisago tega nemškega vitežkega reda. Na ta in enak način bi se že nekoliko odpomoglo marsikateri ubogi družini bodisi uradnika ali delavca, ki mora sedaj prebivati in prezebati po vlažnih in temnih luknjah, po kleteh i dr. Nekoliko gorja na stanovanjski bedi bi se gotovo odpravilo na ta način, ako bi se hotelo le malo bolj radikalno in energično nastopiti proti tujerodnim mogotcem, ki so nam bili, so in bodo v škodo — gotovo več v škodo, kot
pa v dobiček Vojaštvo, bolnice in razni uradi, ki nisoneobhodno potrebni v Ljubljani naj se premestijo na deželo. Stranke, tujce — brez izjeme — iti domačine, ki nimajo stalne ga opravka v Ljubljani, in le privatizirajo — naj se pošljejo na deželo, pa bo dovolj pro štora v Ljubljani.
Stanovanjska mizerija v Ljubljani. Na Resijevi cesti št. 5 ste dve stanovanji popolnoma prazni Baje ste rezervirani za gotovo gospodo. Na Bleivveisovi cesti št. 16. II. nadstr. pa ima ena sama oseba obširno stanovanje. Sin najemnice služi v nemški armadi.
Odvetniški kandidati. Vabilu Deželne vlade na juriste za vstop v državno službo se bo odzvalo gotovo mnogo koncipijentov, veliko jih je pa že prej prestopilo v d žavno službo in sicer radi tega, ker imajo njihovi enako stari tovariši juristi (razven av-skultantov: vsega obžalovanja vrednih) v državni službi danes veliko boljše gmotno stališče in razne druge udobnosti, katerih ne nudi nobena privatna služba. Nekateri odvetniki, zlasti po velikih mestih tako daleč izrabljajo koncipijente, ki imajo že par let prakse in substitucijsko pravico, da jim dajejo borno mesečno plačo po 400 do 500 K, brez vsakih draginjskih doklad, nabavnih prispevkov in novoletne re-muneracije, ki jo dobi že vsak komij. Temu sramotnemu izrabljanju pa so odvetniški kandidati največ sami krivi, ker se še do danes niso povspeli do nikake organizacije kot imajo isto češki in nemški kolegi. Pred kratkim smo sicer čitali, da so imeli odvetniški kandidati neki sestanek v Celju, ki pa menda ni rodil nič pozitivnega. Skrajni čas je torej, da si tudi odvetniški kandidati ustanove prepotrebno stanovsko organizacijo, ki bo skrbela za dostojno plačo teh važnih duševnih delavcev, posredovanje služb in podobno.
Lep demokratizem. Imel sem službeni opravek na ljubljanski kolodvorski pošti, kjer sem slišal lepe reči
o	praktičnem demokratizmu. Skrajno neprijetno je bilo zame surovo vpitje tamkajšnjega vodje nad svojimi uslužbenci. Cel nastop je naoravil name utis, kakor bi se nahajal v kaki bivši avstrijski vojašnici, kjer je kak neomikan feldvvebel udrihal s surovimi besedami po kakšnem hlapcu. Saj vendar nismo več v stari Avstriji, kjer je moral vsak molče trpeti vsako krivico!
Mornarjem in podčastnikom. Vsi oni nižji strojni podčastniki, elektrikarji, kurjači, topniški podčastniki in topničarji, ki so služili pri bivši A -O. mornarici, a želijo še v naprej slu žiti pri jugoslovanski mornarici, naj se pismeno prijavijo pri »evidenčnemu in informativnemu uradu vojne mornarice SHS v Ljubljani*, Štacijsko poveljstvo, Bavarski dvor. Tam se jih bo zapisalo ter po potrebi vpoklicalo v službovanje.
Z ozirom na našo notico „Pio-simo pojasnila* nam sporoča predsedstvo fin. dež. ravnateljstva, da sta tukajšnja davčna uradnika, ko sta dne 7. prosinca 1.1. morala zapustiti Rožek, vzela s seboj blagajniški preostanek v znesku 43 74 K ter ga pravilno oddala pri davčnem uradu v Kranju. Postopala sta pravilno, le v izdatke bi ga bila morala zaračunati predno sta odšla, oziroma tudi račune s seboj vzeti — a za to ni bilo časa.
Pomnožitev osebnih vlakov na Dolenjskem, direktna zveza Ljubljana—Karlovec. Dne 1. marca 1919 se otvori direktni osebni promet med Ljubljano in Karlovcem. Vsi dolenjski vlaki vozijo neposredno do Karlovca in odpade sedanje prestopanje kakor tudi nabava novih voznih listkov v Bubnjarcih. Vrhutega se v zboljšanje splošnega prometa vpeljeta nanovo še vlaka štev. 2215/2215 a in 2266/2216 na progi Ljubljana—Karlovec ter vlaka št. 2315 in 2316 na progi Velike Uplje— Kočevje. Nadalje se pri dosedanjem večernem vlaku št. 2217 ločita Karlovški in Kočevski vlak. Karlovški vlak odhaja odslej kot novi vlak štev. 2211 ob 11. uri 40 min. ponoči iz Ljubljane gl. kol.
Kočevski vlak nasprotno vozi §e n* I dalje kot vlak štev. 2217 do Veliki# Upelj. Na progi Velike Uplje-Bub' ujarci izostane vlak št 2217. V sklad1! s temi spremembami prenehata voli® na progi Trebnje—Št. Janž na lenjskem mešana vlaka št 2656, 2651 in se ista nadomestita s posebnim' vlaki štev. 2656a in 2657a. Takisto vozi na progi Novo mesto—Stra*4 Toplice mesto dosedanjega vlaka s®
2415 vlak št. 2117. — Zveze v Kat* lovec so sledeče: vlalc št. 2211 i1®8 ob 8 10 dop. zvezo z osebnim vlako® ! št. 1041 a v Zagreb, ob 9.17 dop.J brzovlakom št. 1002a v Reko; vltf št 2276/1216 ima potom brzovl*®3 1002 a neposredno zvezo iz Zagreb*
Vlak-štev. 2213 ima po 3 urnem f stanku ob 5 53 pop. zvezo z bt® j vlakom št. 1001 a v Zagreb, vlak#
2215 a ob 9.03 neposredno zve® z osebnim vlakom 1044a v Reko.# j Zagreba prihajajoči potniki z vlako® * 1044a ob 8.48 pop. zamorejo nad#' j Ijevati vožnjo v smeri Ljubljana ! | vlakom 2266/2212 ob 8.07 dop.
Novi dolenjski vozni red je v celo® sledeči: Proga Ljubljana gl. kol." Bubnjarci, oziroma Kočevje. Od' hodi iz Ljubljane gl. kol. ob 8.00 dop'
2.36 pop. in 11.40 ponoči v Karlovec! ob 8.00 dop., 2.36 pop. in 7.04 *»■ v Kočevje; prihodi v Novo mesto
10	55 dop., 5.52 pop. in 2.33 ponoČii prihodi v Karlovec 2.55 pop., 9.00 zVi in 7 30 dop.; odhodi iz Karlove*
2 03 dop., 1.21 pop. in 6.02 pop-i prihodi v Ljubljano gl. kol. 8.59 dop’.
4.30 pop. in 9 03 zvečer. Prihodi * Kočevje 11.11 dop., 5.46 pop., 10.1® zv.; odhodi iz Kočevja 5.50 dop-i
I.16 pop. in 5.40 pop. — Prog® Trebnje—Št. Janž na Dolenjskem-Odhodi iz Trebnjega 10.30 dop.. 65» pop.; prihodi v Št. Janž na Dol. ob
II.28 dop. in 7.58 zvečer. Odhodi i*
Št. Janža na Dol. ob 5.28 dop. i®
3 45 pop.; prihodi v Trebnje ob 6.32 dop. in 5.05 pop. — Proga Novo mesto Straža-Toplice. Odhodi i® Novega mesta 11.12 dop., 4.00 pop. in 6 10 zv.; prihodi v Stražo-Toplice 1
11.30 dop., 4.18 pop. in 6.28 zvečer Odhodi iz Straže - Toplice 5.27 dop.>
11.52 dop. in 5 20 pop.; prihodi V Novo mesto ob 5.45 dop., 12.10 pop. in 5.38 pop.
Lesnoobrtna šola v Kočevju je bila s koncem semestra razpuščena.
Ali naj pa zdaj njen bogati inventar zapade žalostni usodi, kakor jo j® moral doživeti večji del vojnega ma- ; terijala avstrijskega? Deželna vlada določi vendar komisarja!
Novi kolekl in vozni listi. Opozarjamo prizadete kroge na dodatek k naredbi poverjeništva za finance glede izdaje novih kolekov in vozmh listov 5 z dne 19. februarja 1919, štev. 381 Uradnega lista. Posebno je paziti na določbe glede žele/niškega prometa 1 , inozemstvom in glede zamene in žigosanja starih koiekčv in voznih listov.
Pustni krofi so dandanes draga stvar, zato se pri njih ne bomo takO smejali, kakor pri »Kurentu*.
Na pomoč koroškim beguncem! Večina koroških beguncev je brez sredstev. Rešili so le golo življenje in to, kar so imeli na sebi. Zelo jim primanjkuje obleke in posebno perila. Vlada in vsa merodajna mesta so obljubila svojo podporo, a ta v sedanjih razmerah ne zadostuje. Zato se obračamo na javnost, da nam premožnejši sloji s primerno podporo priskočijo na pomoč. Trdno upamo, da blaga slovenska srca, ki so že tisočerim pomagala, tudi Korošcem ne bodo zaprta. Denar, obleka, perilo, jestvine itd. naj se blagovolijo poslati na „Leonišče“, Zaloška cesta štv. 11«
Beguncem! Italijanska komisija v Ljubljani je odpotovala. Opozarjamo, da so vse prošnje za vrnitev v domovino .brezuspešne. Treba je torej Čakati, da se ta zadeva uredi in potrpeti toliko časa, dokler ne bo italijanska vlada v Rimu izdala tozadevne odredbe.
V	Bohinjski Beli se je ustanovila podružnica „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev'1.
Slovenskakavarnav Mariboru. Kavarno „Evropo“ v Mariboru je kupila ga. Stelzer za 180.000 K. S tern
so dobili mariborski Slovenci svojo prvo slovensko kavarno.
Sprejem k orožništvu. V celokupno orožništvo ujedinjena kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov se sprejme veliko število orožnikov. Sprejmejo se vojaki in podčastniki, kakor tudi bivši vojaki v starosti od 25. do 30. 'eta. Postavna pla;a z dokladami znaša mesečno 200 dinarjev. V prošnji, ki !° je nasloviti na Višje orožniško poveljstvo v Ljubljani ter vložiti pri poveljstvu svojega krdela oziroma od neaktivnih vojakov pri pristojni ozi-rotna bližnji orožniški postaji, je na-\e^': 1. Rojstno leto, kraj, okraj in “e*ela. 2. Ali je podanik ujedtnjene Kraljevine SHS. 3. Predizobrazba (dovršene šole). 4. Ali je oženjen, vdovec
2	ali brez otrok. 5 Ali je sposoben 23 vojaško službo. 6 Podati je izjavo,
~a se zaveže služiti tri leta ter tam, kamor bode dodeljen. 7. Kedaj in kam,
» kč teri vrsti orožja je bil vpoklican, koliko časa je služil ter njegova dosedanja vporaba oziroma 'nameščenje. Prošnji je priložiti nravstveno spriče-Valo pristojnega obč. urada.
Kdo ve kaj? Petruša Amalija, begunsko taborišče, Strnišče pri Ptuju, baraka štev. 10, bi rada izvedela, kje \ sta njena brata Peter in Franc. Prvi l ie služil pri 97. pešpolku in se je : °glasiI zadnjikrat leta 1916 iz budim-Peštanske bolnišnice, o drugem pa sPloh ni bilo nobenega glasu.
Štetje živine se vrši 28. t. m.
,n Sicer jo morajo v mestu stanujoči j ^stnikj Pr'ti popisati označenega dne j °d 8—12 ure dopoldne v mestni po- ; Pisovalni urad na magistrat. (Galetova ; hiša.)
Trgovski sestanek. Poživljajo se na zelo važen aktualen trg. sestanek vsi polnoletni trgovci, zastopniki, potniki in trgovsko izobraženi nastavljenci vseh kategorij v četrtek točno ob 8. zvečer v kavarno „Zvezda" (nekdaj „kazina“). Prosi se polnoštevilne udeležbe !
Dri štvene vesti.
Francosko-slovenska organizacija priredi svojim članom zabavni večer v ponedeljek, dne 3 marca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Člani se naprošajo, da pridejo k tej prireditvi v promenadni obleki Vstopnice in nadaljna po-jasnila se dobi vsak dan v mali dvorani Narodnega doma od 10 do pol 1. opldne in od 4 do 6 popoldne. Člani lahko pripeljejo seboj otroke od 12. leta naprej
Nap. pol. In gosp. društvo za šentpe-terski in kolod. okraj vabi člane in somišljenike iz Vodmata in člane krajevnih org. na shod, danes, dne 26. feb. o > 7. uri zvečer v gostilno g. Župančiča, Ahacljeva cesta ..15.
Narodno gledišče, j
Dramsko gledališče.
V sredo, 26. t. m. ob pol 8. zvečer „Voznik Henschel“ za abon. „C“.
V četrtek, 27. t. m. ostane gledališče zaprto.
V petek, 28. t. m. ob pol 8. zvečer „Voini< Henschel“ za abon. „A'‘.
V soboto, 1. marca irj v nedeljo
2.	marca t. 1. gostuje naša drama v Celju. Predvajal se bo v soboto zvečer »Jakob Rada“ in v nedeljo zvečer Pa „Svet“.	j
Operno gledališče.
V sredo, 26. t. m. ob pol 8. zve-€er ».Manon“ za abonement „B“.
x V četrtek, 27. t. m. ob pol 8. zve-i-er ».Laterna11 izven abonementa. t; v v v petek, 28. t. m. ostane gleda-,šce zaprto.
V soboto, l. marca ob pol 8.
„Manon“ za abonement „C“.
V nedeljo, 2. marca ob pol 8. e<-er „Prodana nevesta11 izven abon.
Gledališka predstava naših Oslepelih vojakov. Slovenski osie-Peli vojaki, ki so začasno nastanjeni v jugoslovanski bolnici, se uče tam smetarske in pletarske obrti, glasbe, Petja, čitanja in pisanja. Dne 1. marca ‘■1. ob pol 8. zvečer prirede v dramskem gledališču burko enodejanko »Poštna skrivnost", poslovenil Fran Kihar in Fmžgarjevo burko enodejanko »Vse naše4, Vodstvo predstave ie
ns*! fe^režI^r dramskega gleda-S- J Nučič. Oslepeli vojaki so
’uraun5telia Glasbene Matice mat. Hubada, da prevzame petje »n tako izpopolni, česar oni za enkrat
še niso zmožni. G. Ravnatelj Mat. Hubad se je radevolje odzval prošnji oslepelih vojakov. Sodeloval bo pevski zbor Glasbene Matice pod njegovim osebnim vodstvom. — Predstava se bo ponovila v nedeljo dne 2. marca t. 1. ob 3. popoldan z istim sporedom.
Ker je prireditev slepih vojakov do sedaj prvo delo na tem polju, bo splošno zanimanje, zato se opozarja slavno občinstvo, da se preskrbi pravočasno z vstopnicami. Dobivajo se kakor običajno pri blagajni dramskega gledališča. Čisti dobiček je določen fondu za oslepele vojake. Preplačila se za dobrodelni namen pri vhodu gledališča hvaležno sprejemajo. J. S.
Gospodarstvo.
Zagreb, 25. februarja. (Lj.k.u.) Zaključni kurzi na današnji borzi so bili:
Denar blago
Banka za trgovino, obrt
in industrijo	450	460
Bankainhranilnica za Primorje, Sušak, nove delnice	510	520
Hrv. eskomptna banka	1450	1490
Eskomptna in menjalna banka, Brod, novedeln.	382	405
Hipotek, banka Zagreb	440	455
Jadranska banka, nove
delnice	—	910
Hrvatska kreditna banka	1055	1065
Narodna banka Zagreb stare delnice ‘	455	465
nove delnice	445	455
Obrtna banka, zadnja emisija	258	262
Poljedelska banka	—	—
Prva hrvatska štedionica, stare delnice	9000	9150
nove delnice	8700	8800
Riječka pučka banka	210	215
Sibska banka	—	810
Zemalska banka, nove delnice	695	700
Tiskanje liovejra denarja. V Zagrebu, Pragi in Parizu se že tiskajo novi dinarski bankovci, ki se zamenjajo za sedanje bankovce avstro-ogrske banke.
V	Zagrebu se tiskajo bankovci po 20 in 50 dinarjev, v Pragi po 1, 4, 10 in 100 dinarjev in v Parizu po 500 in 1000 dinarjev. Tiskati se misli vsega za 3 milijarde bankovcev, ki pridejo v promet bržkone meseca maja.
\zw>% alkohola. Veletrgovci z vinom so izjavili ministru trgovine v Belgradu da imajo pripravljenih	za 400
milijonov alkoholnih	pijač za	izvoz.
Dosedaj pa tega dovoljenja še niso dobili,. Naj le izvozijo! 8 tem se povzdigne naša valuta in pri nas se bo omejilo brezmejno pijančevanje in naši vinogradniki bodo vseeno prišli do denarja.
Draginja v Belimulu. V Belgradu je trgovina popolnoma prosta. Tudi maksimalnih cen ni. Kilogram moke stane 5 kron, meso 18 kron; mleko 4—5 kron, maslo se dobi redkokedaj in stane 40 do 45 kron. vV gostilnah stane govedina z omako 9 kron, svinjski kare 10—12 kron. Kruha se dobi v gostilnah, kolikor se hoče po 50 vin. komadič. Vino 14 kron liter. Seženj drv 6-50 K. Blago prihaja izključno iz Bačke, Banata in Srema, a skoraj nič iz notranjosti Srbije, ker so vsa pota razrušena.
Zadnje vesti.
WIIson za Jugoslovane.
Boston, 24. febr. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V govoru, ki ga je predsednik Wilson imel ob svojem prihodu v Ameriko, je izjavil, da je dobil na mirovni konferenci zelo dobre viise. Rekel je med drugim: ..Verujete
li	na stremljenja Čehoslovakov in Jugoslovanov, kakor verujem jaz? Ali Vam je znano, koliko držav bi jih nemudoma napadlo, ako ne bi za njihovo svobodo stale garancije sveta? Ureditve sedanjega miru ne bi mogle trajati za več generacij, ako ne bi zanje jamčile zdi užene sile civiliziranega sveta.“
Odstop ministrov Korača in Spaha.
Bel grad, 25. febr. (Izv. por.) V političnih krogih se govori, da sta ministra Korač in Spaho odstopila in
sicer radi nesoglasja v agrarnih vprašanjih.
Zastopstvo Medžimurja v narodnem predstavništvu.
Z a g r e b, 25. febr. (Izv. por.) Opo-zicijonalni listi poročajo, da mora dobiti tudi Medžimurje primerno zastopstvo v narodnem predstavništvu, kakor je ima Vojvodina.
Italijanske skomine po naši zemlji.
Reka, 25. februarja. (Izv. por.) ItaMjanski častniki pripovedujejo, da nameravajo Italijani v slučaju, ako Jugoslovani ne pristanejo na njihove zahteve, še razširiti okupacijo našega ozemlja in zasesti celo Notranjsko in zapadno Hrvatsko do Karlovca.
Nemški in madžarski napadi od- j biti. — Nemci streljajo na vlake.
Nemška ropanja.
Maribor, 25. febr. (Lj. k. u.) V j odseku Radencih so Madžari včeraj zopet poizkusili napad s strojnicami. Na naši strani je eden mrtev. Izgube sovražnika niso znane. — Nemci so v nevtralnem pasu napadli železniško postajo Gozdišče pred Cmurekom ter so oropali železniško blagajnico. Pometali so vse vozne listke na cesto in uničili vse aparate. — Nemci so danes \ zjutraj streljali na vlak med Špiljem in Cmurekom. — V Radgoni so Nemci v Trumarjevem mlinu rekvirirali več tisoč kilogramov pšenične meke, ki je bila last mesta Maribora. Moka je bila namenjena za prehrano mariborskega prebivalstva.
Francozi zasedli Banat.
Budimpešta, 25. feb. (Lj. k. u.) Francoske čete so zasedle večji del Banata. Srbi so že odkorakali. Francozi imajo vse železniške proge v svojih rokah.
Vlaki z živili med Dunajem in Trstom.
Dunaj, 25. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Štirje vlaki z živili bodo zopet vsak dan vozili med Dunajem in Trstom. (Skozi Jugoslavijo bodo šla torej živila, za nas pa menda ne bo nič. (Op. ur.)
Sovjetska armada proti Nemčiji.
R otte d a m, 25. febr. (Lj. k. u.) „Times“ poročajo iz Petrograda: Tiskovni urad sovjetske vlade javlja, da šteje ekspedicijska armada proti Nemčiji 150.000 mož. Boljševiki upajo prekoračiti nemške meje že koncem meseca marca.
Obnovitev splošnega prometa z jadranskimi pristanišči in zaledjem.
Luga n o, 25. februarja (Lj. k. u.) Lehoslov. tisk. urad poroča: Italijanski trgovinski minister je sporočil časnikarjem, da je sklenil interaliirani blo-kadm svet, da se bo dne 1. marca povzel zopet splošni trgovinski promet z vsemi jadranskimi pristanišči in zaledjem.
Lloyd George proti stremljenjem
Clemenceauja in Italijanov.
1	11 ’ ^ebr- (Lj- k. u.) Čeho-
slov. tisk. urad poroča: Iz Pariza došla oseba, ki ima intimne zveze z uglednimi funkcionarji pariške konference, je podala sliko o stališču, katero zavzema ministrski predsednik Lloyd George. Lloyd George je danes tik predsednika Clemenceauja tista oseba na mirovni konferenci, ki najbolj pritiska na skorajšnji konec in ki se tudi zavzema za zmanjšanje pogojev, ki se nalagajo Nemčiji. V nazorih Lloyd Georgeja se je v zadnjih časih zgodila velika sprememba, ki je osnovana na eni strani na nepričakovanem in v tem obsegu nezaželjenem razsulu Nemčije in Avstro-Ogrske, in na drugi strani v razmerah na Angleškem. Posebno absolutni polom Avstro-Ogrske moti angleškega ministrskega predsednika, o katerem se je izrazil, da mu je ta polom odkrito rečeno napravil največje presenečenje. Lloyd George je poleg Wilsona nasprotnik radikalnih stremljenj Clemenceauja in Italijanov.
Izročitev vozovnega parka Nemške Avstrije Italiji.
D u n a j. 25. febr. (Lj. k. u.) Dunaj, kor. urad poroča: Glasom več. listov
se bo jutri začelo z izročitvijo lokomotiv in vagonov, katere Italija zahteva, seveda s popolno ohrano pravnega stališča, katerega zavzema Nemška Avstrija in s povdarkom, da se to vprašanje ne tiče samo Nemške Avstrije, temveč vseh narodnih držav, ki so izšle iz bivše Avstro-Ogrske monarhije, in da je celotni vozovni park last li-kvidujoče mase ne pa Nemške Avstrije.
Ivo Vojnovič težko zbolel.
Zagreb, 25. februarja. (Izv. por.) Znani pesnik Ivo Vojnovič, je težko zbolel na pljučih.
Aprovizacija.
Prodaja moke se vrši od četrtka 27. feb. do vštete sobote 1. marca. Na vsako izkaz-njco ^e dobi pol kilograma moke za pecivo, ki stane 3 krone 50 vin. Po končani prodaji morajo trgovci takoj naznaniti ostanek moke.
Stranke, ki dobivajo meso pri Cirtnanu dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso v sredo dne 26. t. m. — Prinesti je .seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od S. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Izurjeno kuharico
komande
častniška obednica -.mande Dravske divizijske oblasti v Ljubjani za takoj. Plača po dogovoru. Javiti se je v kazini predstojniku obednice.	610
|6Afl eo kapital 5 — 6000 K za priprosto 1000 OD podjetje brez nevarnosti, isti bi se vplačal 1. aprila t. 1., vrnil pa 30. septembra t. !., torej za »/2 leta, z 15%. Ponudbe pod „15o/n“ na uprav. „jngoslavije“. 614
iz Rusije vračajočih se vojnih vjet-IVCHlil I nikov bi vedet kaj povedati o Jožefu Šmid roj. 1. 187.. v Podlomku občina Selca okraj Kranj. Služil je priTren. Ldst. Art. Abt. v Przemyslu in je Dil ti2/i. 1915 vjet, zadnjič je pisal prud 2. leti, naslov je bil: Jože Šmid I. polk. Taškent, Turkestan, Rusija.’ Kdor se je tam nahajal in bi mi mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko.	617
Slovenski dijakinji v svrho priučitve hr-
vatskega jezika z zagrebačkimi visokošolci. Dopisi sc pošiljajo »poštno ležeče" Llubljana, glav. pošta, pod imeni: „Cveta in Zlata". 606
Inteligenten mladenič želizna“iazmia
do gospodično, 609
Mladenič star 40
pod naslovom „Mlada“.
Ženitna ponudba SISVpSojS
z nekaj sto kronami premoženja, želi radi dolgega časa v svrho takojšnje ženitve znanja z" gospodično ali vdovo brez otrok ne nad 40 let, ki ima veselje do kovaške obrti. Le resne ponudbe naj dojdejo če mogoče z doprsno sliko, J'osip Bergles vpk. šofer in kovaški mojster Bobovo, pošta Šmarje pri Jelšah.	    605
y Rotil dolini
večjo hišo, če mogoče z gostilno ali trgovino v Ljubljani ali okolici.	512 2—1
Prnristm sslonsko opravo z zdeno plišasto nuudlil prevlako, s temnočešnjevim lesom fornirana, dve omari za obleko in okoli 150 kartonov, iz belokarirane lepenke 31X51X5 cm, Pojasnila daje Ant. Ruther, obratovodja, Sava 46, Jesenice-Fužine.	60l
Polnilo natl	se Proda po zmerni
UCUUIO ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	468	i0—8
Karbidne svetiljke
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	488 20—11
Miin '0 kg mila „Dob“ K 30-- pošiljam mil«, po povzetju, zabojček poštnine prosto. Pri odjemu več originalnih zabojev, popust Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad 00 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljub-Ijana, Karlovška cesta 15.	4b6	5
I	PSI 7SS<llll7Pk se nud' spretnim in zanes-
•	. j	Ijivim kolporterjem, poseb-
lnvalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije.
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagalko
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani. Stari trg 19.
m
Mladec,
Volneno blago
učen brijačkom poslu, traži bri-jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku -200 fcruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Briiač“ na upravu novin.
532 10-6
za moškeinženskeob eke, kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, usnje, pralno in in toiletno milo, pralni prašek, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko in med, kavni nadomestek, cikorija, kava. Izboren rum-esenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr.	547 4—2
Vinfl iz Hrvatskega Zagorja, toletno, okoli V tilu 500 hektov in više, na mald in velikč, ptodaju takoj po umerjenih cenah Ciglas & Komp, trgovina vina. Gornja Siubica, Hrvat-sko Zagorje.	562
nv9 7 3 fr; n o (dobra galerista) rabim za Ulu iOjjOljCl takojšnji nastop za žago na Gorenjskem. Za hrano preskrbljeno, oglasiti se je pri Ferd. Arnejcu, trgovcu z lesom, Jesenice. ___________________________572	3-1
Krepkega dečka, mizarske in parketarske
obrti, sprejme	takoj	v	uk	F. Primožič,	Trnovski pristan	4,	Ljubljana.	588	2—2
se išče kot diužabmk za
________ večje stavbeno podjetje
ev. tudi brez kapitala. Ponudbe pod »Družabnik", na 1. Jugoslov. anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Fran-čevo nabri 5.	587	3—3
različni sistemi s slov. ta-I staturo se takoj ceno pro-pod „Poštni predal št. 76'“.
5-96 -1
MnrlieHra Spretna in z večletno prakso se mUUlolKd) išče za 15. marec. Ponudbe z zahtevo plače, pod nModistka 153“, poštno ležeče Ptuj.	597
Zidarski palir
Pisalni stroji
dajo. Ponudbe
Zlvo srebro .Srebro“
dicijo
3/1.
Cenj. ponudbe pod na Anončno ekspe-Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg
600 3-1
|/|nh|i|/Q kupujem; opozarjam vdove padlih MULIUtVC mož, da stare klobuke meni prodajo. Auguštin Pirš, klobučar, v Štorah pri Celju.	602
Ronarnipa črna> u8niata,z nekaj drobižem, Uullfl! iiiuu) nakaznico za zdrob in prstanom, ki ima vdolbeno ime „Albina“, se je izgubila v nedeljo opoldne v električni železnici ali od Ambrožovega trga do klavnice Ker mi je prstan drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj vrne izgubljeno proti odškodnini na upravništvo »Jugoslavije" 603
St. 441.
Razglas.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in najniže cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163.	420	30	5
Naznanilo!
Dam naznaje p. n. občinstvu da vrnivši se od vojakov — zopet nadaljujem svojo
brivsko obrt.
Proseč nadaljne naklonje-nesti se priporočam
HINKO DOLEMC, brivec
Poljanska cesta nasproti Domobransko vojašnice.
Iščem tudi brivskega vajenca.
Mestna hranilnica v Kranju je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 20. februarja 1919 znižala obrestno mero 7,a hranilne vloge na
‘ 2%
in sicer priCenši z dnem 1. marca 1919.
Rcutni davek z vojnim pribitkom plačuje hranilnica Se nadalje sama iz lastnega premoženja.
Vložnikom je na prosto voljo dano, da dvignejo svoje hranilne vloge, ako niso zadovoljni z znižanjem obrestne mere.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Kranju,
dne 22. februarja 1919.
mr
POZOR!
Slovansko podjetje
priporoča gg. trgovcem in u:adom v mestu in na deželi vse 5s9 3i
pisarniške potrebščine
na debelo in drobno
po najnižjih cenah. Razpošiljam vse vrste narodnih razglednic. Dobavljam in preskrbujem gg. trgovcem raznovrstno blago najboljše kakovosti.
Jos. Omersa
trgov, agentura in komisijska trgovina
Ljubljana, Dunajska cc^ta 6/1.
Pozor!
Pozor!
Mikakega veriženja več!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2._5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 5;i6 10 2
Štev. 335.
Razpis.
Pri osrednjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je namestiti začasno
pisarniškega slugo.
Pravilno kolkovaue prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SHS in dosedanjem službovanju ter zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti
do 1. marca 1919.
Vojni invalidi imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. nov. 1918, štev. 115.	591
Osrednji urad montanističnih obratov v Ljubljani
20. februarja 1919.
KINTA karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne ter popolnoma nenevarne, razpošilja po poštnem povzetju za ceno K 32‘—, poštnina posebej,
Glavno zastopstvo „Kir.ta“ svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami;: „RINTA“, Ljubljana.	t	577
Anonena ekspedicija, Ljubljana,
Kongresni trg 3/1.
Kupi se Proda se:
Manjša tovarna, ozir. primerno poslopje. 3 Linolej lahko že rabljen.
S Pisalni stroj, dobro ohranjen.
Živo srebro.
3 sobe pohištva (popolna, s kuhinjsko opravo). Srebrnina.
elegantna oprema
30.000 do 50.000 vloži mlad trgovec kot družabnik. Išče tudi lokal. Soba, rabljiva kot delavnica, se išče.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15-—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
Potom javne dFalbe
se bo v skladišču „Balkan“, Du* najska cesta 33, v sredo, 5. marca, ob 9. uri dopoldne prodajalo raznovrstno blago za ženske in mosK* obleke, večje število lepih, okusno O’ delanih zimskih sukenj in površnikov ter raznovrstnih oblek za dečke |fl moške.
Ker je blago dobro, naj rttkdo ne zamudi ugodne prilike si ga pocefl1 nabaviti.	598
Živo apno, portiand cement, zidno opeko
v celih vagonih dobuvlja najceneje tvrdka	470	!0-a
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 11
60°|o milo za britje
se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja
Janko Pintar, Spod. Šiška,^Ljubljana.
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrni baržun v predpisanih barvah, kokarde za čast' w	.	nike	v	državni barvi SHS in kokarde za moštvo
SHS, srbske rozete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovin*
Tegethoffova
cesta št. 28.	551 o 1
Uojaške čepice,
M. BIDOUC, Maribor,
Modni salon za dame in gospode
F.peTOČjtiK, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje
prosi cenj. dame in gospode še pred sezono objaviti naročila, da se potem lažje točneje in hitreje v redu izvršijo. Posebna delavnica za obračanje in mo-derniziranje kostumov za dame in oblek za gospode. Prenarejanje salonskih suken v najmodernejše jakete.	601
Trgovci, pozor!
Dne 27. svečana t. !. se bo vršila v skladišču R. Ranzinger pri južnem kolodvoru uradna prostovoljna dražba enega vagona (circa 12.000 kg) sortiranih
Superior-papirnatih vreč.
Dražba se prične ob 10. uri dopoldne. Kupljeno blago se mora takoj po dražbi odpeljati iz skladišča.
svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč Itd. poslati v
Ne zamudite!
I. Jugoslovansko
Ifl-znarnie© in $trejarnico
kjer se vse po najnovejši fasonl lepo in po ceni popravi in tadi na željo shrani čez poletje.	585 3—1
Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, katere izgotovim lepo in po ceni v najkrajšem času.
Tudi izdelujem častniške čepice po meri ter imam v zalogi prave znake za čepice, prave srbske polete, zvezde itd.
Ludvik Roth
krznarski mojster
Franc Jožefova cesta št. 3, I. nadstropje.
@H>CD<nC30S3BB0giBBCiSilgliS0BBO>BlBl
niestnipogrebni zavod
u Ljubljani, Prečna ulica št. 2/11.
1
:| Telefon štev. 15 |:
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroki* spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom in po železnici. — Velika zaloga najrazličnejših kovinastih in lesenih krst, na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele.