OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Trg prekomorskih brigad 1 PROBLEMATIKA UREJANJA PROSTO-RA UVOD Ne samo v Šiški, temveč v celi Ljubljani, se na področju urejanja prostora srečujemo s stanjem, ki nam je ušlo iz rok. Intenzivni razvoj, ki se je pričel že takoj po vojni, je vse premalo upošteval dotgoročne ra-zvojne potrebe tako mesta, kakor tudi nekaterih posameznih dejavno-sti. Ob tem pa so bili takrat tudi vse premalo upoštevani omejitveni de-javniki (varstvo vodnih virov in zraka, promet, hrup, kmetijstvo itd.). Razvojne potrebe in nekonlrolirana zemljiška politika so imeli za po-sledico ,,urbanizacijo", ki pa ji načrtovalci, še bolj pa urejevalci zem-lji.šč ob takratni zakonodaji in preozkemu pojmovanju proslorskih omejitvenih dejavnikov niso bili kos. Ekološka osveščenost še ni bila na pohodu zavest do čuvanja kmetijskih zemljišč, pa je bila premalo pri-sotna. Velik delež odgovornosti za lak^no stanje gre pripisati tudi širši poli-tiki, ki je narekovala intenziven industrijski razvoj, ta pa je imel za po-sledico tudi močno preseljevaje iz podeželja v mesto in celo priseljeva-nje iz drugih republik. Slika takega stanja ni prisotna samo v Šiški in Ljubljani, temveč je značilna za vsa mesta in večja naselja po Sloveniji in Jugoslaviji. Ljubljanska kotlina je v okviru geografsko razgibane Slovenije zelo specifično prostorsko območje, katerega poselitev zahteva še posebno pažnjo predvsem v omejilvah nekaterih poselitvenih dejavnosti, kakor ludi v načrtovanju dokončne zmogljivosti mesta. V kolikor v bodoče ne bomo stremeli k ustreznemu razmerju poselitvenih in obdelovalnih po-vršin, pa bomo obvezno morali upoštevati ekološke dejavnike in načr-tovati takšen in tolikšen razvoj, kolikor ga le-ti dopuščajo: Da jc urcjanje prosiora res percče, je pokazala tudi problcmska kon-ferenca na Skupščini občine Ljubljana-Šiška v mesecu januarju 1989. Kljub obscžncmu gradivu, ki jc bilo pripravljeno, ugotavljamo, da niso bili dovolj jasno prikazani vzroki nasialih problemov, ki nas spremlja-jo, nili niso bilc dovolj objektivno prikazane težave, ki se pojavljajo ob načrtovanju nadaljnjcga razvoja. Ne nazadnje bi uvodoma povedali lahko tudi to, da je veliko nezado-voljstva nad neurejenim okoljem, katerega neurejenost, zapuščenost, nepravilna izraba itd., so /golj lc odraz kulture bivanja, oscbne zavesti in odnosa do skupnih dobrin, varovanja okolja, pa tudi odnosa do dela in samovoljncga obnašanja. Obravnava neurejenosti iz omenjenih ra-zlogov nc bo predme! lega poročila, saj je za odpravo teh vzrokov po-trebno več vzgoje in kulture ter širše družbene zavesti. PROSTORSKO NAČRTOVANJE . Zavedajoč se stanja na področju izrabe prostora, se je slovenska dru-žba preko strokovnih in republiških upravnih organov lotila načrtnega pristopa h kompleksnemu načinu reševanja poselitve. Dobili smo nove zakone, podzakonske akte in navodila. Značilno za to zakoncxiajo je, da zahteva široko interdisciplinarnost, daje velik po-men varstvu okolja in tako ob pravilnem strokovnem pristopu načrto-valcev nudi osnovo za pravilne posege v prostor. Gb vsem tem pa ta za-konodaja narekuje tudi vrsto postopkov, ki omogočajo široko demo-kratičnost sprejemanja odločitev za posamezne posege v prostor. Urbanistično planiranje je enovifin nedeljiv proces, čeprav sta po-dročji urejanja proslora in urbanističnega načrtovanja obravnavani vsako v svojem zakonu. Proces se začne z zasnovo urbanizacije, ki jo določi DOLGOROČNl PLAN, nadaljuje pa se s SREDNJEROČNIM PLANOM, ki časovno opredeli razvojne etape. Za vsako območje ure-janja je nato potrebno izdelati prostorski izvedbeni akt, ki konkretizira posamezne segmente zasnove urbanizacije. Šele s sprejemom Prostor-skega izvedbenega akta je možno proces zaključiti z lokacijskim dovo-ljenjem. Proslorsko in urbanistično planiranje ima v odnosu do časa drugač-no vsebinsko težišče kakor pa sociekonomsko. Je predvsem dolgoroč-no usmerjeno, obravnavati mora tudi omejitvene dejavnike v prostoru, ki največkrat tudi narekujejo možnosti razvoja. Ti parametri so pogo-sto zelo strogi in jih nikakor ne bi smeli obiti. Žal pa ugotavljamo, da so mnogokje že zdavnaj kršena pravila glede posegov v prostor (nepra-vilno locirane dejavnosti glede na omejitvene dejavnike: industrijska območja na vodnih virih, ipd.). Pomanjkljivosti do leta 1984 veljavnih zakonov o urbanističnem in regionalnem planiranju so z veljavnimi zakoni odpravljene. Clede na zahtevnost te zakonodaje pa se še vedno čuti obdobje privajanja na na-čin dela, ki ga nova zakonodaja predpisuje, na pomanjkanje ustreznih strokovnih podlag, ki jih posamezni nosilci razvoja prepočasi pripravl-jajo, kar je ovira nadaljnjemu hitrejšemu delu na izdelavi prostorskih sestavin tako planskih, kakor tudi izvedbenih aktov. Nemalokrat se kot problemi skozi demokratične razprave pojavljajo tudi lokalni — zaseb-ni interesi. ki hočejo prevladati nad družbenimi. Pogosto je to zaradi tega, ker manjše skupine organiziranih občanov vidijo le svoj ozek pro-stor in interese in jih je tcžko ali celo nemogoče prepričati, da gledajo na razvoj realno s širšega vidika. Na področju urejanja prostora smo s prostorskimi akti, kot jih nare-kuje zakonodaja časovno že v podaljšanem prehodnem obdobju, saj je bilo v kratkem času treh let nemogoče izdelati vse potrebne izvedbene akte, katerih izdelava je bila predvidena s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90. Izdelava teh aktov je časovno zahtevna, veliko jih je, za izdelavo pa je potrebno zagotoviti veliko sredstev. V to srednjeročno obdobje smo vstopili s sprejetim družbenim pla-nom občine Šiška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS št. 45/86) in s sprejetim dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS št. 11/86). Z Dolgoročnim planom smo opredelili namembnost območij in za le-ta sprejeli ustrezne načine ure-janja (PUP, ZN, UN, LN). S srednjeročnim družbenim planom so opredcljene temeljne usmeritve, ki so širšega družbenega pomena za za-gotovitev hitrejšega in skladnejšega družbeno-ekonomskega razvoja občine za obdobje 1986-1990 in so v skladu s cilji gospodarskega razvo ja. Planirana je tudi gradnja določenih objektov, vsem tem akcijam pa je tudi prirejeno naročanje in izdelava ustreznih prostorskih izvedbenih aktov (PIA). Na vse planske dokumente mora dati svoje mnenje medresorska ko-misija Izvršnega sveta SRS, le-ta pa je ugotovila, da dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane ni usklajen z obveznimi prostorskimi sestavi-nami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000. Sporna je predvsem izraba nekaterih kmetijskih zemljišč v poselitvene namene. Ta neusklajenost bo odpravljena s postopkom uskladitev, ki je že v te-ku. Tekom let pa so s pojavile še nove pobude za spremembo in dopol-nitev družbenega plana in so tudi že v strokovni obdelavi tako, da načr-tujemo v letu 1989 obravnavo in sprejemanje teh pobud. PROGRAMSKE ZASNOVE (PZ) so prostorske sestavine družbene-ga plana. Poleg z družbenim planom že sprejetih naročamo in pridobi-vamo tudi še ostale. Od sprejetja družbenega plana občine Šiška v lctu 1986 smo prejeli že 8 PZ, v postopku izdelave pa jih je še 11. Postopek sprejemanja Programskih zasnov je enako dolg, kot spre-jemanje planskih dokumentov, kar pomeni, da sta obvezni razgrnitev in javna obravnava po krajevnih skupnosti občine ter da je postopek dvofazen in da se programske zasnove obravnavajo na vseh treh zborih skupščine. Vse to predstavlja dolg in drag postopek sprejemanja pro-storskih sestavin družbenega plana (brez zapletov je ta čas dolg 6 mese-cev). Na podlagi družbenega plana je za to srednjeročno obdobje predvi-dena izdelava 36 prostorskih izvedbenih načrtov, izdelava prostorskih ureditvenih pogojev za vseh 16 planskih celot, poleg tega pa še izdelava posebnih strokovnih podlag za 14 območij urejanja. Poleg naštetega števila prostorskih izvedbenih aktov (PIA) je bilo po-trebno naročiti še nove za območja, ki jih družbeni plan sploh ni predvi-deval (ceste, plinovod, zadrževalna jezera) oziroma za območja urejanja, v katerih posegi niso bili načrtovani v obdobju 1986-90 pa je gradnja nak-nadno predvidcna že v tem srednjerofnem obdobju. Z dolgoročnim planom imamo v Šiški 23 območij urejanja opredelje-nih za PROIZVODNE DEJAVNOSTl. Z družbenim planom smo si za-dali do leta 1990 izdelati 13 prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) za ta območja. V letu 1988 smo sprejeli le Zazidalni načrt za ŠP 1/1 Union. Izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za proizvodne dejavnosti poteka zelo počasi in bo skoraj nemogoče realizirati vse naloge iz družbenega pla-na. Že kmalu po pričetku je bilo potrebno ustaviti dela na načrtovanju /a nekaj območij urejanja, saj DO niso imele začrtanega in sprejetega ra-zvojnega programa in tako niso mogle sodelovati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov (Agrostroj, Dekorativna, Šport-oprema in še nekaj drugih DO). Tako celo delno naročamo posamezne načrte (ŠP 4/1 ob Celovški cesti — Usluga) oziroma pospešeno pridobivamo tiste, za katere se je pokazala nujna potreba (ŠP 9/2 Mobilia. . .). Delovne organizacije so dolžne posredovati načrtovalcu svoje ekonom-sko utemeljene in potrjene razvojne programe z idejnimi zasnovami objektov in tehnologijo. Na tako pripravljen program morajo DO prido biti strokovne ocene z vidika varovanja okolja pred onesnaženjem pod-talnice in zraka, varstvom pred hrupom in požarom. Pridobivanje našte-tih sestavin je pri večini DO sporno, ne samo zato, ker so te ocene dolžne DO same finansirati, temveč tudi zato, ker se za izdelavo teh ocen zahteva vse podatke o tehnologijah, kemikalijah, ipd., da bi bili predvideni ustre-zni varstveni ukrepi. Priprava razvojnega programa z ekonomsko utemeljeno in finančno zaključeno investicijsko študijo in ekolosko študijo v času vedno bolj ote-ženega gospodarjenja v DO-jih povzroča negodovanje. Res pa je, da se razvojne tendence posebno pa še tehnologija dandanes zelo hitro spremi-njajo in je težko predvideti kaj in kako bo DO delala ,,pojutrišnjem". Samo pridobivanje strokovnih ocen je lahko dolgotrajno zaradi nepri-meme lokarije za določeno dejavnost, pomanjkljive in netočne informa-cije o tehnologiji s strani investitorjev in nenazadnje tudi prezaposlenosti zavodov, ki so usposobljeni za izdelavo takih ocen. Ob izdelavi prostorskih ureditvenih načrtov (UN) za območji urejanja ŠP 1/3 INTEGRAL in ŠP 4/1 ob Celovški cesti je nastal zastoj zaradi prepočasnega usklajevanja pripomb na skupne posebne strokovne podla-ge (PSP) za mestno železnico. Iz istega razloga je zastala izdelava PIN za 2 območji v Sentvidu. Težave so torej v: — prepočasnem in premalo aktivnem sodelovanju organizacij združene-ga dela tako do izdelovalcev prostorskih izvedbenih načrtov (PIN), kakor tudi do izdelovalcev strokovnih ocen na njihove obstoječe in predvidene razvojne tehnologije, — neizdelanih ali nepotrjenih nekaterih strokovnih podlagah, ki so osno-va za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (cestno omrežje, mestna že-leznica, nove lokacije neprimemo lociranih dejavnosti, elementi varova-nja naravne in kultume dediščine, nadomestna zemljišča, študije oskrbe z vodo in kanalizacijo, razvoj turizma in rekreacije, itd.). — oteženem pridobivanju soglasij soglasodajalcev, na osnutke izvedbe- nih načrtov še posebno, če izdelovalec ni v celoti upošteval materialnih predpisov in predhodnih pogojev. Vsa pridobivanja potrebnih podatkov in mnenj od organizacij združe-nega dela, kakor tudi pridobivanje pogojev in soglasij soglasodajalcev so dosedaj pogodbeno v domeni izdclovalcev prostorskih izvedbenih aktov. Ker je cUj komiteja Sm hitrejša pridobitev vseh prostorskih izvedbenih aktov, se vse bolj poslužujemo vloge posredovalca, koordinatorja in po-speševalca, da bi tako izdelovalci PIA ne imeli vzrokov za zastoje. To je za komite sicer dodatna obremenitev, vendar je uspešna. Pričakujemo, da bo z ustanovitvijo UPRAVNE ORGANIZACUE (kot jo zahteva 66. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor — Uradni lijt SRS U. 18/84 in 35/85) to koordiniranje potekalo hitrejše in za mesto Ljubljano tudi vsebinsko uspešnejše, saj bodo prav dela in naloge, ki sedaj šepajo ena osnovnih nalog upravne organizacije. Ravno iz lch razlogov, si komite za urejanje prostora (enako kot komi-teji in IS vseh Ijubljanskih občin) prizadeva do čimprejšnje ustanovitve UPRAVNE ORGANIZACUE. Ustanovitev upravne organizacije smiselno utemeljuje tudi do sedaj premalo usklajena povezanost vseh strokovnih zavodov in organizacij združenega dela, ki opravljajo dela in naloge na posameznih nivojih, kot jih zahtevajo planske in izvedbene naJoge. Smatramo, da bo skozi celoviti pregled prostorske problematike in ob enotno načrtovanih akcijah s strani upravne organizacije le prišlo do rea-lizacije tistih nalog, katerih rešitev je še kako pomembna tako za skladen razvoj Ljubljane, s tem pa tudi odpravljanja neznank, ki se pojavfjajo ob izdelavi izvedbenih načrtov. Vsekakor pa bo za dela in naloge, ki še ni-so izdelana potrebno zagotoviti precej več sredstev kakor dosedaj. Razen prostorskih izvedbenih načrtov, ki so namenjeni proizvodnim dejavnostim, opredeljuje družbeni plan do leta 1990 izdelavo še 23 prostorskih izvedbenih načrtov namenjenih bodisi, STANOVANJ-SKIM, REKREACUSKIM in POTREBAM CENTRALNIH DEJAV-NOSTl. V letu 1987 in 1988 smo sprejeli 5 zazidalnih načrtov in sicer: ŠS 3/4 Podutik jug, §S 3/4 Podutik sever, ŠO 3/1 Podutik, ŠS 9/1 Preska (del) in ŠO 9/1 Medvode. V izdelavi pa je še 19 Prostorskih izvedbenih načrtov in 10 posebnih strokovnih podlag. Pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov je na osnovi zakona po-trebno predhodno izdelati posebne strokovne pcxilage (PSP), vendar se vse prevečkrat kaže potreba po strokovnih študijah, saj se šele na osno-vi rezultatov teh izdelajo PSP. Gre za promet (ceste, tramvaj, železnica), komunalno infrastrukturo, črpanje mineralnih surovin, štu-dije za potrebe preselitve določenih dejavnosti (Agrostroj, Stavbenik. . .) ipd. Izdelovanje teh študij sočasno s-posebnimi strokov-nimi podlagami oziroma osnutki izvedbenih načrtov predstavlja veliko časovno zamudo pri izdelavo le-teh. Pri tem ne smemo pozabiti na po-scbej strokovno zahtevna območja kot so npr. Stara Šiška in Staneži-če. V teh primerih je potrebno celo osnutke PSP-jev narediti v varian-tah. Že večkrat smo naleteli na ozko izražen interes posameznikov ali skupin krajanov pri sprejemanju prostorskih izvedbenih aktih. Ta je včasih zelo močan ter pogostokrat vtkan v stališča krajevnih skupnosti. Tudi pri zadevah širšega družbenega pomena (avtocesta, železnica, sta-novanjska naselja), se na pobude predstavnikov krajevnih skupnosti ali občanov pogosto ponovno vračamo korak, dva nazaj na odločitve, ki so potrjene že v okviru družbenega plana in jih izvedbeni načrt le še po-drobneje opredeljuje (Rašica, Gabrnik, Preska). Omeniti moramo, da je včasih potrebno tudi KS priganjati, da nare-dijo in oddajo zapise iz javnih razgrnitev. Dogaja se tudi, da tnoramo upoštevati zapoznele pripombe, večkrat celo na osnutek prostorskega izvedbenega akta, na katercga so že pridobljena soglasja in je že v obravnavi na skupščini. S ciljem, da bi iz KS dobili čim več pripomb naenkrat, bi kazalo, da se že v času razgrnilve ob javni obravnavi na KS aktivno vključijo !udi delegati za zbor KS. Novost in prednost veljavne zakonodaje je v tcm, da predpisuje sprejem osnutka odloka o PIA, na katerega so pridoblje-na-vsa soglasja kot dokončen sprejem (enofaznl postopek). Naši skup-ščinski predpisi, ki še vedno predpisujejo dvofazni postopek (I. osnu-tek, 11. predlog), imajo za posledico dva do tri mesečno podaljšanje po-stopka sprejemanja. Le v nekaj primerih sprejemanja PIA smo se med obravnavo na zborih KS in združenega dela poslužili postopka prekva-lifikacije in tako na pobudo KS na isti seji tudi dokončno sprejeli obravnavani akt. PROSTORSKE UREDITVENE POGOJE (PUP), pospeSeno pri-dobivamo oziroma obravnavamo, čeprav je zamuda pri sprejemanju le-teh od 6 mesecev do 1 leta. Na skupščini smo v letih 1988 in 1989 sprejeli PUP-e za planske celote Š 2 Litostroj, § 7 Tacen, Š 8 Gameljne, Š 12 Zbilje, Š 15 Trnovec-Topol, Š 16 Golo brdo — Žlebe in Š 10 Pirni-če v fazi sprejemanja pa je še 5 PUP-ov. Do (ako velike zamude pri izdelavi le-teh je prišlo zaradi soočanja strokovnih organizacij s popol-noma novimi dokumenti, zaradi velikih težav pri pridobivanju mnenj in pogojev soglasodajalcev, kasno vzpostavljenega sodelovanja z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne de-diščine, ki je svoje strokovne podlage izdelal šde po neposrednem naro- čilu izdelovalca prostorskih ureditvenih pogojev (LUZ-a) in to s pollet-no zamudo. Vse prepogosto se dogaja, da morajo delavci Komiteja v oddanih osnutkih popravljati napake, ki jih izdelovalec spregleda; lako v besedilih odlokov, kakor tudi v grafičnih prilogah. Vzroki zamud pri izdelavi in sprejemanju PIA so tudi nereambulirane karte, ,,preobreme-njenost" ZIL — TOZD Urbanizem — LUZ, ki izdeluje veliko večino vseh prostorskih dokumentov v Ljubljani, predvsem pa dolgi postopki sprejemanja, (že preje omenjeni nepotreben dvofazni postopek). Na dlani je, da je potrebno zagotoviti večjo ažurnost geodetske slu-žbe ter na osnovi večjega števila ponudnikov za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov izbrati tistega, katerega ponudba po mnenju določene komisije najbolj ustreza zahtevanim pogojem naročnika. Vsi prostorski izvedbeni akti se izdelujejo na osnovi POGODB, ki jih skleneta Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane in izvajalec. Roke v pogodbah predvsem pa naknadna podaljšanja postavlja izvajalec. Ob-čina kot posredni naročnik tudi na pogodbeno ceno nima vpliva. Poi-zkusi upravnih organov občine, da bi posamezne naloge izdelovale ra-zlične strokovne institucije (AZA, UI) so rodili le malo uspeha. Tudi v tem dejstvu se nahajajo vzroki za vrsto težav, ki so naštete. Zato po-novno apeliramo na možnost delitve dela oziroma izbire strokovnih or-ganizacij na osnovi večjega števila ponudb. Ob tem pa poudarjamo, da bi bilo potrebno najti rešitev, da bi upravna organizacija pridobila v svojo uporabo vse dosedanje že izde-lane in plačane strokovne podlage in druga gradiva, katera si laste dose-danji izdelovalci prostorskih sestavin družbenih ptanov oziroma pro-storskih izvedbenih aktov. Omeniti moramo, da je občinski sekretariat za občo upravo že pričel z aktivnostjo, kako najti ustrezno rešitev. Priznamo, da je del vzrokov za zastoj pri izdelavo nekaterih PlA-jev, tudi s strani KUP-a. V preteklih dveh letih so se delavci KUP-a srečali z reševanjem velikega števila zastojev pri upravnih zadevah. Prav v tem obdobju pa je bilo namreč tudi ogromno dela na pridobivanju prostor-skih izvedbenih aktov in dopolnitvah družbenega plana, veliko pregle-dovanja s ciljem, popravljanja napak pa je tudi zahtevalo ogromno ča-sa. Ob vsem tem pa so delavci nudili informacije zelo velikemu številu občanov. Vse to so objektivni razlogi, da je prihajal tudi do začasnih zastojev pri delu komiteja. Vendar lahko trdimo, da se je delovanje komiteja izboljšalo ter da bomo z določenimi kadrovskimi dopolnitvami le-tega še izboljšali. PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ Sprejet prostorski izvedbeni akt je šele osnova za izdajo lokacijskega dovoljenja, pred pridobitvijo le-tega pa se mora investitor izkazati z us-treznim dokumentom, da razpolaga z zemljiščem. Zemljišče lahko pri-dobi na več načinov, z neposrednim nakupom od lastnika, ali pa z od-dajo preko Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane s lem, da pa niora Sklad to zemljišče predhodno pridobiti v družbeno last. V Sklad je mo-žno pridobiti zemljišče sporazumno ali pa s prisilnim prenosom — le-ta je možen le v območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in je v takih primerih zakonsko predpisan razlastitveni postopek pre-ko odloka o prenehanju lastninske pravice. Da je to možno izvesti mo-ra biti odlok skrbno pripravljen do vsake parcelne številke in lastnika natančno. Tako pripravljen odlok mora temeljiti torej na potrjenih de-lilnih načrtih. Za zadnjih 20 let je za Šiško značilno, da je bilo s slrani bivših urejevalcev, to je Standard investa in Komunalne skupnosti obči-ne Ljubljana-Šiška, realiziranih kaj malo delilnih načrtov. Tem ureje-valcem je bilo predvsem do tega, da so gradili, ,,obrobne" a takrat pla-čane naJoge (te bi morali delati v kabinetu in se v prostoru ne ,,vidijo"), ki pa so še kako predmet današnjega negodovanja in zaviranja nadalj-njega razvoja pa so ,,zapustili" novemu upravljalcu, to je Skladu stavb-nih zemljišč mesta Ljubljane. Ta je moral nerealizirane naloge sprove-sti, s tem pa je prišlo do enoinpolletne zamude sprejetja odloka o pre-nehanju lastninske pravice za območje urejanja ŠS 3/4 sever in jug v Podutiku. Predno bodo rešene še morebitne pritožbe in dokončno izro-čena zemljišča zna trajati še leto dni. Vse do tedaj bo gradnja stala, ra-zen na območju, kjer je ZIL-u TOZD Urejanje uspelo z intenzivnim delom pridobiti zemljišča sporazumno z zamenjavo kmetijskih zemljišč kmetom, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Pri tem je pomagala tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana-Siška. Zemljiška politika je pravzaprav ena glavnih ovir, tako že ob spreje-manju prostorskih aktov, še bolj pa kasneje ob pridobivanju. Lastniki se vedno bolj branijo pred odtujitvijo zemljišč, posebno še v primerih ko gre za družbeno usmerjene investicije in zgoščeno družbeno organi-zirano gradnjo. Takemu odnosu močno prispeva razkorak med dru-žbeno priznano ceno zemljišča in tisto, ki je v veljavi na prostem trgu, saj je razlika ogromna, za dober denar pa se še vedno dogaja, da kme-tje prodajajo celo najboljša kmetijska zemljišča. S ciljem uspešnega načrtovanja razvoja v prostoru in učinkovite izra-be zemljišč glede na njihove lastnosti in kvalitete ter ne glede na premo-ženjsko pravno stanje predlagamo Skupščini, da prouči umestnost za sprožitev pobude po enotnem odloku o prenehanju lastninske praviee za celotno mestno območje; saj bi se tako izognili dragemu in časovno dolgemu parcialnemu pridobivanju zemljišč, ob tem pa bi bile dane tu-di možnosti za lažje zamenjave zemljišč, med različnimi koristniki, kot so urbanizacija in kmetijstvo. PRIPRAVA IN OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠC Vsak investicijski poseg v prostor zahteva predhodna pripravljalna dela in izgradnjo opreme na stavbnem zemljišču. Gre predvsem ali za iz-gradnjo nove komunalne opreme, ali za izboljšanje obstoječe, ali pa za obremenjevanje že izgrajene z novimi kapacitetami, bodisi v obliki no-vih stanovalcev ali pa novih delovnih mest. Aktivnosti v zvezi s stavbnimi zemljišči urejata republiški zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni Iist SRS 18/84) in mestni odlok o stavbnih zefnljiščih, ki ga je Skupščina mesta Ljubljane sprejela v letu 1986. Zakon o stavbnih zemljiščih ne omogoča pobiranje prispevka za ure-janje na vseh območjih urejanja. Le območja, ki se urejajo s prostor-skimi izvedbenimi načrti, so po zakonu opredeljena kot območja ureja-nja stavbnih zemljišč. Mestni odlok, s katerim naj bi bilo omogočeno zaračunavati prispe-vek tudi izven teh območih pa je v neskladju z zakonom. Izvajanje odloka tako povzroča težave in nedoslednosti. Na neusklajenost smo že od leta 1986 večkrat opozarjali toda posle-dica teh opozoril je bila le sprememba mestnega odloka, ki pa je še ved-no v navzkrižju ?. zakonom. Vzporedno s pobudami na Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urejanje je bila dana pobuda po spremembi zakona tudi na mestni ko-mite za urbanizem in varstvo okolja. Ta pobuda je bila v letu 1988 tudi posredovana ustreznemu zakonodajalcu. Tako pričakujemo, da bo le prišlo do spremembe zakona. KOMUNALNI DEFICIT Pod pojmom komunalni deficit razumemo nezgrajene komunalne naprave in objekte v stanovanjskih naseljih, kjer imajo občani že zgra-jene stanovanjske objekte, nimajo pa vseh komunalnih dobrin. Pri tem ni pomembno ali so bili ti stanovanjski objekti zgrajeni z dovoljenji ali brez oziroma ali imajo uporabna dovoljenja, kot zahtevajo predpisi. Komunalni deficit je nastal predvsem v vaških in izvenmestnih nase-ljih, v katerih se je neorganizirano (brez ustreznih prostorskih načrtov) Sirila individualna stanovanjska gradnja navezujoča se na zastarelo električno in vodovodno omrežje, s priključki na greznice in brez ustre-znih prometnic. Šele z novo načrtovanimi poselitvenimi območji v bliži-ni teh naselij je bila lahko delno izboljšana komunalna infrastruktura, ki pa so jo eni plačali, drugi pa ne, vendar deficit občutijo vsi. Komunalni deficit ni pojav zadnjih nekaj let urbanizacije, temveč izvira vsaj 20 let nazaj. Takratna urejevalca prostora, Standard invest in kasneje Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška, sta imela po-leg opravičljivih razlogov tudi vrsto neopravičljivih, ko sta zapustila za seboj tolikšen komunalni deficit, ki ga je s 1.1.1987 prevzel novousta-novljeni Sklad stavbnih zemlji.šč mesta Ljubljane kot upravljalec in ure-jevalec zemljišč. Povsod tam, kjer je dokazano (pogodbe med investi-torji in Standard investom oziroma Komunalno skupnostjo občine Ljubljana-Šiška), da so investitorji plačali prispevek, pa komunalnih naprav nimajo, je Sklad dolžan te obveznosti tudi realizirati. Gotovo je to za Sklad težko finančno breme, ki ga tudi omejuje v sedanjih tekočih investicijah, saj gre vse iz sredstev, ki pritekajo v današnjem času. Glav-ni vir sredstev financiranja komunalnega deficita je prispevek za upor-bo mestnega zemljišča, le-ta pa je toliko nižji, kolikor manj je območje komunalno urejeno. Glede na to, da je v občini Šiška razmeroma veliko naselij s komu-nalnim deficitom, je z Družbenim planom ob takih naseljih (Podutik, Preska, Gameljne, Pirniče, Žeje, itd.) predvidena tudi večja razširitev zazidljivih površin, da bi tako z nekoliko večjim obsegom novogradnje ne samo pridobili nove stanovanjske zmogljivosti, temveč bi na ta način vzporedno z izgradnjo novih komunalij omogočili tudi izboljšavo ob-stoječega komunalnega standarda. Hkrati tako povečanje naselja opra-vičuje tudi izgradnjo druge družbene infrastrukture (trgovine, šole, itd.), to pa nedvomno zagotavlja tudi boljše bivalne pogoje. Gledano iz dosedanje prakse pa je vendar pošteno povedati, da ko-munalni deficit še nekaj Iet ne bo odpravljen, saj ne gre le za lokalna re-ševanja problemov, temveč bodo potrebne tudi komunalne povezave med naselji (predvsem vodooskrba in kanalizacija), v teh akcijah bodo morale biti udeležene tudi Komunalna skupnost ljubljanskih občin, DO Vodovod-Kanalizacija in še druge Samoupravne interesne skupnosti. Nenazadnje bi bilo umestno uvajati tudi lokalne samoprispevke, kar nekatere KS že prakticirajo. Zaostanki so, treba jih bo odpraviti, ob tem pa se nikakor ne sme do-pusliti, da bi urejevalci v novograjenih območjih urejanja zapustili za seboj take in podobne problcmc. NEDOVOLJENE GRADNJE O tej problematiki je bilo na februarski skupščini podano obširno poročilo mcstne uprave za inšpekcijske službe. Na osnovi sklepov izvr- šnega sveta in iz razprave na sami skupščini so bili tudi sprejeti ustrezni sklepi, saj bo nedvomno potrebno veliko več naporov za preprečeva-nje, še bolj pa za odpravljanje nedovoljenih gradenj. Res, da je v zadnjem času manj nelegalno grajenih stanovanjskih objektov, je pa za to vse več raznih neprijavljenih.adaptacij, garaž, lop, ograj ipd. Veliko teh posegov je možno sicer naknadno, ko investitor zaprosi za dovoljenje ,,legalizirti", so pa tudi taki, katerih ni mogoče le-galizirati in jih je potrebno odstraniti. Prav tu pa se začno težave. Opi-sane so v februarskem poročilu Mestne uprave za inšpekcijske službe (težave vročanja, dopuščanja pritožb na odločbe, odklanjanje akcij ru-šenja, strokovna nepopolnjenost Komunalnega podjetja itd.). Ob neizpolnjevanju obveznosti pri odpravljanju nedovoljenih gra-denj pa kaže izpostaviti nekaj bistvenih dejstev. Nespoštovanje pravil pri posegih v prostor ima za posledico družbeno-politično in materiaino škodo. Zavedajoč se tega obravnava-mo skupaj z Mestno upravo za inšpekcijske službe vse pomembnejše in težje primere nedovoljenih posegov in tako skupno oblikujemo končno rešitev vsakega posameznega primera. Ob tem seveda upoštevamo de-javnike kot so: namembnost lokacije in stanje prostorske dokumentaci-je. Cilji, ki smo si jih zadali in ki jim tudi sledimo, so predvsem v tcm, da poselitveni prostor intenzivno izrabimo za gradnjo, trajno varovane kmetijske površine, pa za proizvodnjo hrane. Varstvena območja vod-nih virov so odlokom varovana, tako je na najstrožje varovanih obmo-čjih gradnja celo prepovedana. Nedovoljena gradnja v območjih, ki tudi dolgoročno niso predvide-na za poselitev, pomeni torej popolno negiranje prižadevanj po načrt-nem usmerjanju izrabe prostora. V območjih namenjenih poselitvi pa nedovoljene gradnje mimo določil zazidalnih ali ureditvenih načrtov pomenijo ogromno oviro za doseganje boljše izrabe prostora, to pa je zopet v nasprotju z zadanimi cilji. Kljub upoštevanju sedanjih družbenih težav se, kakorkoli že zveni grobo, pri odločitvah za odstranitev nedovoljenih gradenj ne oziramo niti na materialno niti socialno stanje investitorjev, saj v večini prime-rov sami dobro vedo kaj delajo in so največkrat že pravočasno opozor-jeni na nezakonitost posegov, a se žal teh opozoril po prenehanju in odstranitvi gradenj ne drže! »Toleriranje" takih posegov z dopuščanjem neučinkovite odprave nedovoljeno grajenih objektov, je vsekakor pobuda in moč novim čr-nograditeljem, češ, saj me ne bodo porušili, ali pa bo objekt enkrat le legaliziran. Pred leti je bila celo organizirana akcija legaliziranja nedovoljeno grajenih objektov. Cilj: urediti za nazaj neurejeno stanje in vzpostaviti izhodiščni red in situacijo za nadaljnje bolj učinkovito urejanej prosto-ra. V občini Šiška je bilo tedaj registriranih 656 nedovoljenih gradenj stanovanjskih in počitniških objektov 133 gospodarskih in delavniških objektovter 158 prizidkov in 212 garaž. Da bi se prepričali v uspeh te akcije, smo kot primer obdelali Podutik, kjer je bilo v letih 1970-82 119 nedovoljenih gradenj, večinoma stanovanjskih objektov. Od teh je imelo odločbe MUIS (zahteva po pridobitvi dovoljenja) le 24 gradite-ljev, a nihče od teh ni zaprosil izdajo lokacijskega dovoljenja. Od ostalih pa jih je 41 zaprosilo in tudi dobilo lokacijsko dovoljenje, 23 od teh pa tudi gradbeno. Že iz teh podatkov se vidi izredno slaba evi-denca nedovoljenih gradenj, saj so registrirane večinoma le tiste, kjer je na pobudo pritožnika v teku upravni postopek. Glede na to, da so z dolgoročnim planom skoraj v celoti pokrita tudi vsa obstoječa poseljena območja, je tako vsaj v tem dokumentu dana osnova za nadaljnji obstoj tudi večine nedovoljeno grajenih in še nele-galiziranih objektov. Iz formalnega vidika bi samo ,,pravni nered" še nekako prenesli, a kaj, ko taki samovoljni in strokovno slabo načrtovani posegi kasneje povzročajo težave glede komunalnega urejanja dostopov itd. Pogosto je to tudi vzrok za skaljenje medsosedskih odnosov. V kolikor bo realizirana pobuda in ustrezno spremenjen zakon o stavbnih zemljiščih in bo tako dana osnova za plačilo prispevka v vseh območjih urejanja stavbnih zemljišč, bi kazalo proučiti kako z organi-zirano akcijo pripraviti investitorje do obvezne legalizacije in seveda tu-di plačila prispevka. Menimo, da je to lahko ena bodočih, a zelo zah-tevnih nalog širše družbenopolitične skupnosti. Če si torej pred temi nedovoljenimi gradnjami, ki se nahajajo v pose-litvenih območjih lahko nekoliko zatisnemo oči, pa nikakor ne smemo tolerirati in dopuščati nedovoljenih gradenj tam, kjer gradnja ni predvi-dena, ali celo prepovedana. Na srečo se v zadnjih letih pojavlja vse manj gradenj na območjih, kjer je ta popolnoma prepovedana. Prepričani smo, da bi učinkovitejše odstranjcvanje nedovoljeno gra-jenih objektov kaj hitro zavrlo misli na morebitne nadaljnje poizkuse samovoljnih posegov v prostor. Naj omenimo samo primer, dva, ki sta za našo občino zelo kritična. Pri odstranjevanju prepovedane gradnje investitorja Hočevar Anto-na s strani zakonodaje ni najmanjšega dvoma, da je to najbolj tipičen primer nedovoljene gradnje na I. kmetijskem območju. Kronološki potek akcij: — prvi pregled nedovoljene gradnje opravljen avgusta 1987. Dcla so bila v II. gradbeni fzi (zabetonirani temelji stanovanjskega objekta) — sredi avgusta 1987 izdana ustavitvena odločba in podan predlog sodniku za prekrške, — oktobra 1987 izdana odločba o odstranitvi objekta in 12.11.1987 sklep o dovolitvi izvršbe, — dne 25.11.1987 je spis odslopljen Republiškemu komiteju za vars-tvo okolja in urejanje prostora, zaradi pritožbe na sklep, — datumupravneizvršbe določen za 24.2.1988 vendarKPL 17.2.1988 obvesti MUIS, da so delavci odklonili rušenje, — določen nov datum in nov izvajalec in sicer 31.5.1988. (Standard operativa) — ponovna odklonitev delavcev. Po lej spodleteli akciji smo preko občinskega upravnega organa iska-li novega izvajalca za rušenje. Uspeli smo pridobiti Delovno organizacijo z zelo bogatimi izkušnja-mi na lovrslnih dclih, in jo povezali z MUIS, da detaljno predvidila po-tek, stroSke, ipd. Ker je bila DO iz sosednje republike je občinski 1S sprejel tudi sklep, da soglaša z angažiranjem katerekoli DO, ne glede na njen sedež. Kljub temu sklepu in zelo nizki ceni (16 milijonov din), ki jo je izvajalec ponudil, MUIS s predlagano DO ni sklenila pogodbe, ozi-roma naročila za odstranitev. Objekt v času poročanja še vednos toji, in to na zemljišču, ki je v I. območju kmetijskih zemljišč in kot tako TRAJNO namenjeno kmetijski proizvodnji. Lastnik nedovoljeno gra-jenega objekta formalno tudi ni lastnik zemljišča, saj ga kot nekmet niti ne more legalno kupiti, še manj pa prepisati v zemljiško knjigo. — od 18.8.1988 je spis v reševanju na vrhovnem sodišču, zaradi spro-žitve upravnega spora. ln ee je že moral spis na vrhovno sodišce, nas zelo zanima, kako bo rešen ta primer, saj istočasno vemo, da je isto sodišče ugodilo zahtevi krajanov in razveljavilo del dolgoročnega plana, kjer je bil v Medvodah predviden prostor za razvoj DO Color; utemeljitev je bila trajno varo-vanje kmetijskih zemljišč. V odločbo o ustavitvi del v ulici bratov Babnik 93 je predmet gradnja betonske kleti (5 m x 5 m) in ograje iz betonskih blokov v dolžini 28 m. V trenutku, ko je spis na zahtevo RK za varstvo okolja in urejanje pro-stora, zaradi pritožbe pri njih zajema omenjena gradnja že zgornjo be-tonsko ploščo, nabavljen pa je material, ki bo verjetno služil za nadalj-njo gradnjo, saj so na ploščo tudi predvidene stopnice. Objekt se naha-ja v varovalnem pasu avtoceste, zazidalni načrt takega posega ne dovo-!juje, in sosedje se upravičeno pritožujejo, akcija rušenja pa ne steče. Ta dva, kot mnogo podobnih primerov, zgovorno pričata o delu in-špekcijskih služb, o nemoči in vzrokih za neuspele akcije pa ista navaja vrsto okoliščin. V devetih mesecih leta 1988 je Urbanistična inšpekcija po njenih po-datkih na območju Šiške opravila 379 rednih inšpekcijskih pregledov. Ugotovila je 78 novih primerov nedovoljenih posegov v prostor in je zato izdala 91 ustavitvenih oziroma uskladitvenih odločb ter 27 rušitve-nih. V treh primerih so bili izdani tudi sklepi o dovolitvi izvršbe. V eni izvršbi je bilo odstranjeno 60 konstrukcij za garažne objekte na območju Zvezde. Vsekakor gre (u izredna pohvala ZIL-u, TOZD Ure-janje, Enota Šiška, ki je hitro in učinkovito organiziral rušenje. Še nekaj besed o barakah v občini Šiška. Po podatkih Komiteja za urejanje prostora se v občini nahaja vsega 16 barak, v katerih prebiva 61 gospodinjstev. Dodeljevanje stanovanj tem gospodinjstvom gre po solidarnostnem principu Samoupravne sta-r.ovanjske skupnosti in deloma DO, kjer so člani gospodinjstev zapo-sleni. V letih 1987 in 1988 se je odselilo le 12 gospodinjstev, deli izpraz-njenih barak pa so bili po izselilvi podrti, tako da novih barakarjev ne beležimo. DELO Z OBČANI Komite za urejanje prostora scstavljajo tri upravne službe: — prostorsko naertovalna, — lokacijsko gradbena, — premoženjsko pravna. Značilno za delo vseh treh služb je vsakodnevno delo z velikim števi-lom občanov, investitorjev, predstavnikov KS, itd. Pogosto te obiske narekuje način dela na upravnih postopkih, največ pa je obiskov, ki so povezani s pridobivanjem informacij ipd. Slednje pretežno nudi pro-storsko načrtovalna služba, ki je tako v času uradnih ur, pogosto pa tu-di izven teh, močno obremenjena in tudi motena pri svojem rednem de-lu na spremljanju, pregledovanju in pripravljanju številnih in obsežnih strokovnih gradiv, ki so namenjena obravnavam na Komiteju, Izvršne-mu svelu in Skupščini. Nudenje informacij je vezano na uporabo in pregledovanje kartografske dokumentacije, ki zavzema razsežen pro-stor, izobešene grafične karte. lnformacij s področja dela kot je opisa-no ni možno nuditi v informacijski pisarni v priiličju občinske zgradbe. Da bi delo s strankami potekalo čim hitreje in uspe.šneje, ob tem pa bi zagotovili manj motenja delavcev v svojih delovnih prostorih, bi bilo nujno organizirati ob vhodu v II1. nadstropju — to je v samem komite- ju, informacijsko sobo. Tako bi stranke in ustrezni delavci kotniteja opravili vse potrebno v tej sobi, izven uradnih dni bi ta prostor še kakcr koristil za številne delovne sestanke, ki jih je po naravi dela na KUP zc-Io veliko. Vse preveč se srečujemo s strankami, ki prihajajo v upravni organ po pomoč glede realizacije nalog, ki bi jih morale vršiti druge službe, ki so vključene v proces urejanja prostora, a jih ne, oziroma prepočasi. Tako se upravni organ pojavlja kot posredovalec, ki pomaga stranki, glas o slabem odnosu do strank pa je neutemeljeno oeitan upravnemu orga-nu. Tudi stranke, ki jim iz utemeljenih razlogov ne moremo realizirati njihovih želja, so pogosto glasniki slabega, birokratskega, ipd. odnosa uprave do strank. So pač ljudje, ki ne razumejo in si tudi ne puste do-povedati, da je urejanje prostora načrtovano ob upoštevanju vrste stro-kovnih in družbenih vidikov, dovoljevanje nenačrtovanih posegov pa bi poslabšalo že tako neurejeno stanje v prostoru. S tem, da je nekdo lastnik ali uporabnik zemljišča, še ni rečeno, da mcjra dobiti dovoljenje, za kar sam hoče. Ob izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj se pogosto srečujemo z občani, pa tudi pravnimi osebami, ki si med postopkom ,,premislijo" in na že izdano odločbo zahtevajo spremembo ali dopolnitev, kar pomeni dvojno delo na isti upravni zadevi. Najbolj pogost primer je, da je izda-no lokacijsko dovoljenje po vseh predpisanih postopkih, za izdajo gradbenega dovoljenja pa občan prinese neustrezne projekte. V kolikor je iz strokovnega vidika možno v takem primeru spremeniti lokacijsko dovoljenje, to storimo, saj se zavedamo, da pomeni občanu spremem-ba projekta ali pridobitev novega ogromna sredstva. Žal le redki razu-mejo, da je to potrebno in da to zahteva ustrezen čas. Menimo, da bi morali v takih primerih občani nositi stroške dodatnega dela upravnega organa. Delovna področja komiteja so izredno heterogena, po specifiki pa taka, da je med delavci možno le malo medsebojnih zamenjav za opravljanje istih del in nalog, še posebno ker so med temi deli in nalo-gami svojstvene naloge, ki pravzaprav nimajo nič skupnega s proble-matiko prostora, saj je njihova vsebina po značaju le vrsta dejavnosti (kmetijstvo, promet, zveze, stanovanjsko gospodarstvo, stanovanjske zadeve). Ob prvi priložnosti bi kazalo proučiti ustrezno razmejitev pristojnosti po posameznih upravnih službah in tako razrešiti KUP teh pristojnosti. POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE Na področju izrabe in urejanja prostora ugotavljamo torej pred-vsem vrsto POMANJKLJIVOSTI: — nered v prostoru in številne nerešene naloge, — prepročasno odravljanje nerešenih nalog (komunala, premoženj-skopravne zadeve, izgradnja družbene infrastrukture itd.), kar je v sedanjem času predvsem posledica pomanjkanja sredstcv, — pomanjkanje razvojnib programov za nekatere dejavnosti (Irgovi-na, obrt, turizem, hidroenergetska izraba) oziroma še nedovolj pro-učene možnosti za razvoj teh v prostoru, — zakonodaja še ni dobro zaživela, večina uporabnikov jo glede zah-tevnosti (tako vsebinske kot postopkovne), težko sprejema in se na-njo še vedno privaja. — še vedno so prisotni trendi razvoja, ki premalo upoštevajo omeji-tvene dejavnike (nekatere DO), — ozko gledanje samo svojih interesov nekaterih udeležencev v po-stopkih načrtovanja in sprejemanja planskih in izvedbenih aktov, — težaven in dolgotrajen postopek pridobivanja zemljišč. povezan z neustreznim družbenim vrednotenjem zemljišč, — neurejeno zemljiško-knjižno premoženjsko-pravno stanje in po-manjkanje reambuliranih geodetskih podlog, — šibka družbena zavest nekaterih uporabnikov prostora (samovoljna početja ,,na svojem", črne gradnje, onesnaževanje okolja . . . — nespoštovanje upravnih odločb in tudi preveč možnosti pritoževanj nanje, — pomanjkanje učinkovite kaznovalne polilike za ncprimernc akcijc, katerih posledice se negativno odražajo v prostoru. Na osnovi teh ugotovitev in vse večje ekološke osveščenosti so že storjeni nekateri POZITIVNI PREMIKl: + pridobitev zakonodaje, ki temelji na strokovnejšem reševanju tako zatečenih problemov kot uspešnejšem načinu za nadaljnje sodelo- vanje, + intenzivno pridobivanja PIA po novi zakonodaji, čeprav z nekale- rimi težavami (med drugim še ni organizirana upravna organizaci- ja, kot jo zakon zahteva), + intenzivnejši pristop k reševanju nerešenih nalog s področja prido- bivanja in opremljanja zemljišč. Ti premiki so že velik korak in začetni uspehi k NAČRTNEJŠEMU UREJANJU PROSTORA Problematika prostora je izredno široka tako, da rešcvanje lc-te lerja organiziranje vseh subjektov od posameznika do podjeiij ter posame-znih strokovnih služb tako na mestnem kakor občinskem nivoju, nare-kuje pa tudi, da prostor urejamo po fazah in posameznih področjih go- spodarskihin družbenih dejavnosti, ob tem pa je seveda potrebno upo-števati načrten pristop do usklajenega in celovitega družbenega razvoja. Za realizacijo tako začnanih nalog bo torej potrebno več teamskega de-la, znanja, to pa seveda zahteva tudi določen čas in sredstva. Deloma so akcije za izboljšanje stanja in nadaljnjega načrtovanja ra-zvoja v prostoru že prifeta, oziroma so naloge v izdelavi, a kljub temu lahko pričakujemo večje rezultate šele v nekaj letih, zagotovo pa v na-slednjem srednjeročnem obdobju. Z načrtnejšim pristopom k posegom v prostor se bomo morali sooči-ti prav vsi in se ob tem sprijazniti z večjim spoštovanjem zakonitosti in pravnega reda, ki ga s sedanjim načrlovanjem uvajamo. Nekaj pomembnejših USMERITEV za uspešnejše nadaljnje delo: * Vsi nosilci razvoja in strokovne organizacije morajo pospešeno na-daljevati na izdelavi strokovnih podlag, da bodo čim preje jasni od-govori, kje, kaj, kako, koliko, itd., lahko ali ne moremo načrtovati v prostoru. Koordinacijo za to mora prevzeti upravna organizacija na nivoju mesta Ljubljane. * Nosilci razvoja naj ob usklajevanju izrabe prostora za svoje name-ne sodelujejo z več objektivnega upoštevanja potreb tudi do drugih dejavnosti v istem prostoru. * Delovne organizacije morajo intenzivneje pristopiti k načrtovanju svojega razvoja, upoštevajoč svoje razvojne možnosti, zahteve za-konodaje, strokovnih izhodišč in varstvo okolja. * Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane mora proučiti, kako naro-čati izdelavo PIA čim širšemu krogu izdelovalcev, saj je ob slabem finančnem položaju sklada nujno upoštevati konkurenco v ceni in času za izdelavo teh aktov. * Med posameznimi SIS materialne proizvodnje bo potrebno več us-klajevanj, s ciljem časovno in lokacijsko usklajenih akcij in to sku-paj z Zavodom za izgradnjo Ljubljane. Le tako bodo območja ure-janja načrtno in v celoti lahko popolno komunalno urejena. * Ob akcijah načrtovanja in sprejemanja aktov morajo KS zavzema-ti objektivnejša slališča, kar pomcni, spoštovati širše družbcne ra-zvojne vidike, ki često lahko tudi niso predmet ozkih — lokalnih potreb KS. * Tudi pri večjih akcijah, ki so že v teku ali pa so načrtovane (Kajak -Kanu 91, nerealizirani programi, trgovina, drobna obrt, itd.) se mora strokovna služba ZlL-a intenzivneje angažirati s ciljem prido-bivanja in oddaje zcmljišč, oziroma iskanja investitorjev. * Slediti je potrebno akciji, da se takoj po sprejetju izvedbenih načr-tov sprejme tudi odloke o prenehanju lastninske pravice ter takoj pristopi k pridobivanju zemljišč. * Investitorji, ki imajo pridobljena zemljišča morajo nemudoma pri-četi z gradnjo, oziroma naj Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane prouči možnost odvzema in oddaje z natečajem. * ZIL — TOZD Urejanje mora pripraviti načrt odprave komunalne-ga deficita. * ZIL — TOZD Urejanje mora pripraviti program dela za razrešitev nerealiziranih premoženjskopravnih zadev. * Inšpckcijske shižbe bi morale podati pobudo, kako z zakonsko re-gulativo doseči takojšnje odpravljanje nedovoljenih posegov v pro-stor, * Čimpreje je potrebno izdati Zakon o zemljiški knjigi, ki je že v pri-pravi. * Pospešeno naj se pripravi sprememba in dopolnitev Zakona o stavbnih zemljiščih (pobuda je že dana). * Nosilci družbenopolitičnega razvoja naj prouče možnosti za sistem-sko ali drugačno rešitev (npr. samoprispevek), ki bo omogočila sredstva in s tem hitrejšo realizacijo izgradnje nekaterih zakonskih komunalnih ureditev, predvsem tistih v izven mestnih območjih, ki so sedaj mačehovsko zapostavljena (ne gre za že obravnavani ko-munalni deficit). * Skupščini predlagamo, da prouči zakonsko možnost ter družbeni interes za sprejetje enotnega odloka o prenehanju lastninske pravice 73 celotno meslno območje in tudi izven meslna območja urejanja, v katerih so predvideni prosiorski posegi. ZAKUUČEK Ob vsem naštevanju problematike in podajanja usmeritev pa mora-mo izhajati iz dejstva, da je prostor občine Ljubljana-Šiška le integralni del MESTA. Glede na to, da imamo praktično že vse službe in skupno-sti, ki so odgovorne za načrtovanje razvoja in kasnejšo realizacijo vrste nalog organizirane na mestnem nivoju in se tudi sredstva za delo teh zbirajo na mestni ravni, predlagamo, da Skupščina občine Ljubljana-Šiška zahteva od Mestnega izvršnega sveta pripravo predloga, kako vse službe in SIS med seboj povezati v koordinirano telo ali službo, da bo učinkoviteje reševale tako zaostale kot tekoče probleme v Ljubljani. Ljubljana, april 1989 Prcdsednik Peler OGOREI.KC, dipl. ing. arh , l.r.