87. številka.
3 nč. "^Kg Izdanje za sredo 22. julija 1896
(v Trstu, T torek zvečer dne 21 jultfa 1896.)
■ ^ m&m
Tečaj XXI.
„KDIMOBT«
Izhaja po trikrat na teden t ieatih i»-danjih ob torkill, AatrtKih in aobotah« Zjntranje izdanje izhaja ob A. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : tu Jedenmeaeo . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 7.a tri mesec. . , 3.— ... 4,60 is, po] let« . . . 6.— . • s y— la vse leto . . » 12.— , , , 1«._
Naročnino je plačevati naprej nt aireihe brez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Posamične Storilke se dobivajo v pi y-dajalnlcah tobaka v Irttfu po S ovc. izven Trsta po % uvć.
EDINOST
Oglasi >e računo po tarifa t petita; za naslove s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« maSi ogle.si itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiijajo uredništvu ulica Caserma 13. V»ako pumo mora biti frankovano. ker nefrankovana so ne •prejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklatancijo in oglase spre« jptuft npravniitvo ulica Nlolino pic-eoio h6t. II. nmlst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama rije so pro«re poštnine.
QI
,t <mN»«*M Jt m««".
Ali smo res sami krivi?!
Mnogo se ugiblje dandanes — sosebno pa te zadnje dni —, da-li smo res in v koliko „sami" krivi na sedanjem desperatnem položenju primorskih Slovanov. Pripomniti pa treba takoj, da mi ta „s a m i* ne razumemo tako, kakor ga razumejo nekaterniki, stoječi na tistem tesnem stališču, raz katero sodijo momentanno položenje nagega naroda na tej ali oni točki domovine le po lokalnih dogodkih in odnodajih in ki vso krivdo na morebitnih nevspehih kaj radi vale na pleča voditeljev in boriteljev v dotičnih krajih. Nočemo preiskovati tu — pride 2e čas za to ob drugi priliki — v koliko sili dotičnike na tako krivično stališče namen, da bi s povdarjanjem ptujih grehov ali zamud — bodisi resničnih ali pa le namišljenih — pokrivali svoje lastne grehe in zamude, ali to moramo reči kar naravnost in vsem povdarkom, da je tako stališče res ski-ajno krivično, kajti takim postopanjem zadevajo često graja in zbadljaji one, ki najbolj trpe in kojim bi morali nuditi, mesto graje in zbadljajev, svojo pomoč D&, po našem trdnem uverjenju ga ni krivi :nišega stališča nego je ono gori naglašeno, raz katero sodimo delavnost rodoljubov na tej ali oni točki domovine I« po vidnih vspehih, ki jih dosezajo hipno, in raz katero stališče kar valimo krivdo na nevspehih ali na žalostnem položenju le na dotične rodoljube, ue da bi pomislili, da je pravi vzrok vsem nevspehom in de-speratnemu položenju morda deloma v zamudah drugih ljudij iz prejšnjih časov, ali pa v razmerah, kojih ne bi bila ui o g 1 a odvrniti tudi najintenzivneja delavnost z nase strani. Krivično je tako stališče, ker se često dogega v narodnih borbah, da morejo pokazati najmanje vspehov baš oni, ki delajo najhuje napore za narodno in domovinsko stvar. Krivično je tako stališče, ker, Bodeči raz isto, često obsipljemo z grajo prav one, ki morajo
PODLISTEK.
11
Nj«
Novela.
Spisal Srečko.
(DaUe).
Emi se je zatemnil obraz Toliko da ni izbruhnila iz sebe kopico psovk, užaljena, da se na najostudnejši način obrekuje njeno najpriljublje* nejse bitje, toliko da ni ostavila sobe po toliki nesramnosti.
To je spoznala tudi Mreta KošČica. Obraz se jej je zresnil, da je postal hipno preteč.
„Imam dokazov gospica. Na Štajerskem je zapeljal in uničil nedolžno deklico in zdaj namerava bržkone kaj enacega z vami. Bog mi je priča, da ne lažem. Tu pa imate del tistega, kar sem jaz bralau.
Izvlekla je iz žepa zmečkan papir in ga položila Emi v naročje. Ta pa je sedaj verjela. Njene mlade duše se je polotila ljubosumuost. Obraz jej je pobledel, s tresočo ae roko pa je polagoma razgrnila papir in čitala.
Križevnik, dne ....
Preljubi moj Stojko!
Duša se mi trese, kadar-koli se domislim, da si me prevaril, da si me uničil. Jaz sirotica sem verjela tvojim medenim besedam in sladkim obljubam, pozabila sem na vse, oh, na vse--in
prenašati najhnji pritisek. Krivično je tako stališče, ker zbadamo z oft; tanjem nevspehov in torej tudi nedelavnosti in nemarnosti, prav one rojake, ob katere neposredno butajo sovražni valovi in so torej obrambeni zid drngim sorojakom svojim, živečim za hrbtom prvih in ki morejo torej mirneje živeti in se razvijati v varnejem zavetju. Res dela krivico oni, ki na pr. vso krivdo na žalostnem položenju slovenstva na tržaškem ozemlji piše le na račun onih, ki se pehajo in bore na tej izpostavljeni točki. Na tako stališče more res siliti dotičnike, ali popolno nepoznavanje položenja vse* ukupnega naroda in one velike sile, ki ho Se imeti tako položenje in koji pravi mo • Istem vaeukupne državne politike na znotraj in na zunaj, ali pa jih sili z 1 a volja, izvirajoča iz nenaklonjenosti do voditeljev in boriteljev v dotičnem kraju. Rodoljubi širom domovine, in sosebno p«, naše narodno novinstvo, naj bi torej ne pozabilo niti za hip, da se svojim očitanjem dela le krivico dotičnikom in da le škoduje stvari, ker ogorča čutstva onim, ki se bore in žrtvujejo, ki pa ne morejo dosezati vspehov, ker je pozicija, na kateri stoje, preizpostavljeua silovitemu sovražnemu navalu. Ali kakor že omenjeno: da-si ue dosezao ti boritelji vidnih vspehov za ono ožje okrožje, na katerem se bore, vendar pa so dobrotniki vseukupnemu narodu, ker se ob njih razbija sovražno valovje, da ne more dalje izpodjedati naše zemlje, naše tasti.
Vse to naj bi pomislili vsi oni, ki radi pišejo svoje zatožbe na adreso rodoljubov ob periferiji, ki toli radi kličejo: „sami" smo, ali pravo za pravo: sami — ste krivil Nočemo tajiti, da ne bi grešili tudi „sami*. Narobe, mi priznavamo cel6, da smo po velikem delu re* „sami* krivi. Samo treba vedeti, kako moramo razumevati ta „sami*. Ako menimo s tem .sami smo ali ste krivi" le resnično ali namišljeno nedelavnost pojedinih rodoljubov po onih točkah, kjer nam je položenie najneugodneje, potem delamo krivico in
sedaj me kaznuje vsemogočni Bog. Rada bi bila žrtvovala za tebe življenje, radi bi bila storila še več. Ti pa si zlorabil tako neusmiljene, tako nečloveški mojo udanost, moje zaupanje v te, da si me pogubi 1. Ne pozabi, da sem grešila radi Tebe. — Reci dragi Stojan, odpiši mi zlata dušica, da me se ljubiš, da sem še tvoja in jaz ti odpustim vse. Daj utehe bitju, ki te je edino ljubilo resnično in katero te še ljubi. Srčnim pozdravom te pozdravlja tvoja
globoko užaljena Minka Rogelj.
Kakor onemela obsedela ju na stolu in premišljala usodo one, ki mora biti še nesrečnejša od nje. Skrbno je zganila pismo in ga brez Mretiuega dovoljenja utaknila v žep Ako bi jej bil kdo preje pripovedoval kaj takega, da se to zgodi žnjo, mislila bi, da jej bode to hudo do smrti. Sedaj pa je bila potolažena in okrepčana. Kako bi ona ue prebila tega, ko mora druga še hujše trpeti in to radi istega bitja. Na-se ni mislila nič, milovala je samo ono revico, ki je pala tako globoko. Tedaj pa je prišla na drugo misel: kaj naj stori žnjim. Ne pogledati ga več, to je bil njen nagli in trdni sklep. Ali kako se ga izogibati radi Btarišev in dr uzi h ?
Urno seje premislila, da ne bode čakala očeta; ' poslovila se je pri Mreti iu jo rotila, naj molči.
smo na krivi poti; ako pa trdimo, da po čudnih odnošajih v našem narodnem in javnem življenju, da po zgrešeni politiki vseukupnega naroda, da po preziranju glavnih pogojev in zahtev za bodočnost naroda, da po preairanju in odklanjanju svojih najnaravnejih in jedinih zaveznikov, sokrv-nih bratov, omogočnjemo, da se vzdržuje oni vseukupni sistem, kije vstva-ril inje hoče tudi ohraniti, širiti in ugljabljati tisto desperatno položenje na pojedinih točkah periferije —, ako trdimo vse to, tedaj smo govorili — resnico! V tem smislu smo res „sami" krivi, da se nam narod pognblja na tej ali oni točki periferije, kakor n. pr. na našem tržaškem ozemlji. Kaj nam morejo pomagati vsi „agitatorji*, ako pa sč svojo mejaebojno zavistjo, s6 svojo zgrešeno politiko, slonečo na nerazumevanju pogojev za našo narodno bodočnost, s& svojim klanjanjem pred onimi vplivi, ki nam ne hote dobro in nas zato razdvajajo — ako se svojimi velikimi vseukupni mi grehi podpiramo takov sistem, ki hoče ravno nasprotno od onega, kar hote oni naši „agitatorji" in kar hočemo z istimi tudi mi ? I Kaj naj store in dosezajo malo število za javno narodno delo sposobnih rodoljubov ob periferiji, ako pa mi vsi križem vse domovine v svoji tradicijonalni neslogi vihtimo lopato, da sami sebi kopljemo grobove, a zajedno gladimo pot našim nasprotnikom: pot preko naših grobov?! Keg naj store agitatorji, ako pa vea narod po svojih voditeljih — in ti so le produkt vsakodobnih od-nošajev v narodu — podpira sistem, ki ruši, kar delajo oni naši .agitatorji", ruši pa tem laglje, ker je, zopet po naši krivdi, tisočkrat močneji nego so oni naši agitatorji in mi vsi skupaj!
To misel je povdarjal tudi posl. Spinčič — mož, o katerem je znano, da jako strogo tolmači dolžnosti vsacega rodoljuba in ga je zgolj strogost tudi nasproti — politiku Spinčiču; mož, ki je vzgled delavnosti in pridnosti.
„To se ume, to se ume, le v Boga zaupajte, in vse pretrpite!•
Drugo jutro pa se je potikal Modrič na vse zgodaj okrog Goščavskega gradu. Pri hlapcih je stal v hlevu, ter hotel vse izvedeti, kdaj vstane Stojan, kdaj gospodar, kdaj Mreta? Iu ko je na-nesel govor na Stojana, čul je iz Mihatovih ust marsikaj trpkega:
•Edino veselje mi je, da pojde že jutri, ta nepridiprav. Pomisli Modrič, dva meseca sem ga snažil, čistil, likal in svetil, pa meniš, da mi je podaril kdaj kako kronco P O pokveka vojaška!* Hlapci so se bili že davno razšli, ko je bil Modrič še vedno na Goščavju. Jezno je stopical po dvorišču, da je obrnil na se Mretino pozornost. Ta je takoj vedela, česa išče oni.
„Le še malo počakaj, sedaj pa že kmalu vstane !u
Skrivnostno mu je namežiknila in se veselo nasmejala, kakor da je napravila dobro delo. Ko pa je prišla bližje njega:
.Imaš gotovo kako pisemce od gospice Euie ? O tisočkrat bodi Bog zahvaljen, d* sem le vse to razdrl *! •
Modrič jo je začudeno gledal, kakor vselej, če je kdo kaj govoril žnjim, ter je pošteuo molčal.
(Konec prih.)
Nikar ne delajmo toiej krivice z očitanji, kakoršna je lahko izustiti, a težko stvarno podpreti ! Nikar ne iščimo krivde tam, kjer je ni, ali vsaj, kjer je ni v glavnem nje bistvu; ampak iščimo jo tam, "kjer j e 1 Nabergoj, Spinčić, Laginja, Mandič itd. niso krivi na desperatnem položenju slovenstva na ozemlju tržaškem, ampak krivi smo vsi skupaj od Mure do Soče in adrijanskega morja in krivi so tudi onkraj Sotle. Iz tega opasnega položeuja nas ne redijo ni agitatorji, ni posamični narodni tribuni, ako se ne povrnemo k vršenju svoje dolžnosti, ako se ne povrnemo k zložnemu zisteniatičneuiu delu, ako se vsi skupaj ne povrnemo v šolo prave narodne politike, v šolo narodne vzgoje, rekli bi one fine narodne diplomacije, ki na prvi hip ve razlikovati med prijatelji in neprijatelji — ki ume zasledovati nakane poslednjih tudi tedaj, ko prihajajo k nam v prijateljski obleki in sladkimi besedami na jeziku. Ali, da povemo prav po domače: položenje se nam ue zboljša, dokler bo demo sedali neprijatelju ue limanice, bodisi to pod pretvezo „liberalnih* ali pa klerikalnih načel !
Do sedaj smo sedali le proradi in uprav sedaj cepetamo na limanici in otepljemo okoli sebe tako, da smo kar že — smešni. Da, res je: ,sami" smo krivi, toda krivi smo — vsi s k up aj 111
DOPISI.
S Štajerskega. (Izv. dopis.) Gospod urednik, dobil sem torej kolego. Ne bodem več sameval „llaloštajarec" v Vašem cenjenem listu. Veselim se srčno, da je „Glas iz Maribora11 pisan povsem istim duhom, kakor bi si želel pisanega i jaz. Horošeuko! Upam, da se bodeva vrstila za naprej pogosto, ter zlotno nadomestovala z drugimi štajarskimi in spć dopisniki Vašimi, to, kar so za-mudili drugi, razširjajoči kranjskim Časopisjem ogenj strankarstva in stanovskega sovraštva i mej nami. Naj bi ddnel »glas iz Štajarja" od Mure do Save, od Meže do Sotle: „ne konservativen, ne radikalun, ampak slovenski glas iz src, ljube« čih narod".
Bližajo se volitve za deželni, volitve za državni zbor. Koga bodemo volili ?
Ponudniki se že oglašajo, kakor čitamo po listih. Agitacija se neposredno (in posredno ?) že vrši. Kak bode vspeh ?
„Quel astre k nos yeux vient de luir ?u kličemo z Rasjenom, ko slišimo o „poslancih in spe".
Meni je znan ta in oni vpljiv in morem že sedaj prorokovati: voljena bode pri nas zopet večina dosedanjih poslancev, tako deželnih, kakor državnih. Radikalizem je tukaj malo znano svojstvo. To je sicer v marsikojem slučaju žalostno, ali, kadar se novimi ponudniki ne obeta nič posebnega, — dobra je ta smancanzaw. Niti polovica vseh mandatov ne preide v „nove" roke.
S prejšnjimi poslanci se itak poznamo: taki so in bodo. Preobrat iz gosenice v bubo in v metuljčka ni me njimi znan. Razlika mej njimi in nekaterimi izven belo-zelene zagraje je očita. Sploh pa so nekateri protivni vsakoršnjim metamorfozam, tudi, če bi slučajno bile — umestne. Seveda jim ne smemo zameriti, ker doslednost je ravno tako lepa krepost, kakor zvitost in „llstj1* v politiki. Nekateri so premehki in preobčutljivi in se bojijo zamere, čemur pa se nobeden poslanec, izpolnjujoči željo naroda, izogniti ne more.
Pojdemo-li v Gradec, ali ne? To je nepotrebno vprašanje, ker odgovor je odvisen od teka „zgodovine" ; kar je danes absolutno nemogoče, jutri se že lahko omogoči in sklep mora biti odvisen samo od poroštva, da se za narod kaj doseže, ne pa morda od osebnih sladkih obe-čanj in vabil. To pa narod tirja: kompromisov in prosjačenj nikar! Daš li, vabitelj, garancij, „innj byt po tvojemu', pridemo, inače nikdar 1 Tako se morajo odzvati in — se odzovejo tudi.
Dela pa je dosti doma. Treba se poučavati o potrebah volilcev(-naroda). Treba pa tudi skrbeti, da i z v e d 6 izvestni krogi, — kateri se radi drže tako najivno o našem vprašanju, — da izvedo ne samo o vzroku abstinence, nego tudi vse krivice in bolečine naroda našega.
Ni se treba bati vagonov južne železnice, saj popeljejo, vzlic madjarskim napisom, vendar le tudi na — Dunaj. Nekje pa se mora razpravljati o uaših potrebah ; če ne v sejah v Gradcu, kjer je neumestno sedaj, pa v deputaciji na Dunaju.
Kak naj bode novovoljeni poslanec?
1.	Tirjamo, da svojega „jaz* ne piše nikdar po angleški: narod mu mora biti prvo, potem oseba svoja ;
2.	za narod ne sme imeti simpatij in ljubezni samo v srcu : biti mora tudi sin naroda in odgojen na slovanskih tleh ;
3.	vodene boje ne sme biti, niti mavričine: možki značaj, jeklen, nepremakljiv;
4.	s kranjskimi strankami ne sme biti v sorodu ; razpor kranjski mora ignorovati; to je važen pogoj!
5.	poznati mora težnje Maloštajarcev že od mladih nog; vse poznejše proučavanje ga ne more usposobiti, ker „gospodu* je marsikaj skrito, kar otrok in deček vidi;
6.	ne sme biti kakor goba, ampak kakor granit mej nasprotniki, da o pravem času postavi moža: Qui-va-l&?;
7.	delaven bode moral biti; dolce far niente mu mora biti neznano.
Kdor ima ta svojstva, prednost ima pred drugimi ; in kdor ima se vrhu tega več potrebnih svojstev, — volimo gat
Za državni zbor pa je še nekaj pogojev, o katerih o priliki.
Slovenski gimnazij ? Naše mariborske vzporednice nečemo niti imenovati slovenske, a celjski utrakvistični gimnazij le preradi nazivljemo slovenskim. Vsaj je bil bdj zanj, boj za Slovence, in „nemško* Celje se bi uaj porušilo. Sedaj nam je pa došlo „poročilo* o prvem letniku tega gimnazija. Milo se nam je storilo, ko smo zagledali to knjižico. Še „programi* tukajšnjih nemških gimna-zijev imeli so po navadi vsako leto kak slovenski sestavek, — poročilo „slovenskega" celjskega gimnazija pa je samo „tajč*. O miseria 1 Poučevali so štirje učitelji 70 slovenskih in katoliških učencev na dveh oddelkih; veronauk, latinsko, deutsche Sprache, slovensko, Geogvaphie, matematiko in NaturKeschichte (!) ter vzgojili 6 odličnjakov, 48 prvorednikov, drugih polovica se Se izpraša, polovica je drugorednikov. Vspeh torej povoljen !
Politiftke veati.
V TRSTU, dne 21. julij« 189».
Statisti&ki podatki o narodnostnem stanja v Trsta in okolici v letih 1857 in 1890. Nimamo pri rokah sedaj nikakih statistiških podatkov o narodnostih odnošajih v Trstu z okolico vred, niti iz leta 1850, niti iz prejšnjih časov. Imamo jih pa iz leta 1857. in navajamo jih tu z onimi Ateviljenja od 31. decembra 1890; to je, zadnjega ateviljenja, ki so ga dale izvesti državne oblasti. S tem dajemo priliko vsakemu mislečemu človeku, da more primerjati te podatke ter da si s tem napravi svojo lastno sodbo.
Po službeni statistiki, ki jo je izdala o« k« vlada 1. 1857 bilo je v tem letu v Trstu z okolico : Slovencev 52%, nad polovica veeh
prebivalcev,
Italijanov 377«, nekaj nad jedno tretjino
veeh prebivaloev.
Ostalih, največ Nemcev iu Židov, koje poslednje pa so tedaj istotako šteli kakor posebno naroduost, je bilo 11%, torej nad jedno desetino.
Po službenem popisu iz leta 1890, kojega je istotako izdala o« k> vlada, bilo je tega leta v Trstu iu njega okolici: Slovencev 27.000 (in to v mestu 8000, v predmestjih 9000, in v okolici 10.000), v odstotkih nekaj nad 20% ali jedna petina veeh prebivalcev; Italijanov je bilo 98a900 (in to v mestu 85.000, v predmestjih 13.000, v okolici 900), v odstotkih 75%; ali tri 6etrtine veeh prebivalcev, Nemcev 6500, torej niti ne polnih 5%, ali jedna dvajsetina vseh prebivalcev!
Kdor ima oči, naj gleda, kdor ima ušesa, naj posluša, kdor ima mozga, naj razmišlja!
Obuovljenje pogodbe z Ogersko. Te dni so se bili jeli pojavljati glasovi, da utegnemo vendar imeti nove volitve za državni zbor že to jesen. Ti glasovi so se širili sosebno z ozirora na pogajanja za obnovljenje pogodbe z Ogersko. Pre-
vladalo je bilo namreč menenje, da vlada si ne upa pred sedanjo zbornico se svojimi predlogi za obnovljenje pogodbe in sicer za to ne, ker se tikom pred volitvami večina poslancev ne bi upala glasovati za tako odijozno stvar in v očigled vse-občim protestom. No, vesti zadnjih dveh dni so temeljito porušile ono domnevanje in soditi poteh vesteh, bode vendar-le sedanja zbornica morala izpiti to grenčico prav tikoma pred svojo smrtjo. Kakor javljajo oficijozi vseh nijans — seveda obligatnim! veselimi obrazi — so se gospodje ministri od te in one strani, sestavši se te dni na Dunaja, popolnoma sporazumeli o vseh točkah, razun o bančnem privilegiju in o kvoti. Dogovorili so se baje o carinarski in trgovinski pogodbi, o železniških taritih, o veterinarskem vprašanji, o postopanju z ogerskimi zavarovalnicami v Avstriji, o avstrijskih pritožbah proti povspeševanju ogerske industrije itd. Glede uredbe banke odjenjamo naj* brže — mi. Zakaj ne, saj smo vajeni temu! V odškodnino se baje nekoliko premeni kvota, in sicer tako, da bodemo za skupne stvari plačevali mi 65, Ogri pa 35. Tako da sta se dogovorili vladi. Baron Banffy da je celo na ta način obvezal one svoje pristaše, ki hočejo še kandidovati, da bodo glasovali za to razmerje, da jim je dal podpisati posebne mverze. Iz tega bi bilo sklepati marsikaj: a) da je uverjen baron Banffy, da bode vodil nove volitve na Ogerskem, da se torej čuti trdnega za sedaj, b) da se vprašanje o kvoti odloži za sed^j in da je rešita prihodnja nova parlamenta, in pa da je celo v vladni stranki ogerski odpor proti tej neznatni spremembi kvote v pravičnejem zmislu. To je že skrajno sredstvo, ako mora vlada pritiskati na poslance že pred volitvami in zahtevati od istih pismenih obvez — in da jim grozi z odtegnenjem podpore o volitvah. To dejstvo kaže, da so tam vsi jednako pravični ali krivični nasproti Avstriji: vladna stranka in Košutovci. In če potem dotični poslanci vzlic svojemu podpisu pozabijo vendar na reverz ? Ako vendar ne bi hoteli privoliti niti v to malo spremembo ? Kaj potem, ko bodo že rešene vse ostale točke ? Ali se porušijo potem vsa pogajanja iu bode delozaprićeti z nova? Ali res? Naravno bi bilo to, d&, in tudi potrebuo, ali uverjenje naše je vendar-le to, da ne bode tako. Ako ne bodo • hoteli odjenjati Madjari, pa se potrudi naša vlada, da odjenjajo naši! In tako bode pogodba na obeli straneh, dobiček pa le na ogerski strani. Morda se motimo. Morda bode parlament s poslanci iz nove kurije boljši, nego se nadejamo! Malo nade imamo v to. Če pa bode vendar, mise bodemo le veselili na tem. Vsakako pa je obžalovati, da se odloži ravno isto vprašanje, ki najbelj razburja javnost: vprašanje o kvoti. Obžalovati je to, ali čudimo se ne temu, da si vladni gospodje ne upajo z besedo na dan. Na naši strani se boje splošnega razočaranja na vseli straneh vsled toli malenkostne premembe nam na dobro, na Ogerskem pa se boje zopet, ker vedo, da srditi Madjari za-ženo hrup tudi proti temu maleukostnemu olajšanju za to stran. Tako je bilo in tako je: mi nq bi vedno le dajali, ljubi madjarski prijatelji da bi vedno le prejemali.
Italijanska zbornica poslancev ue bode sklepčna ? Iz Rima poročajo včerajšnjega dne: Glasom poročila raznih listov razposlala je vlada raznim poslaucem preko 200 brzojavnih pozivov« da naj pridejo v sejo dn6 21. t. m. Ministerstvo se namreč boji, da zbornica ne bode sklepčna zaradi premalega števila prisotnih poslancev. Bržkone ne bode več nego jedna sama, ali k većemu bosti dve seji, ne da bi došli v razpravo vladni načrti.
Iz Rusije. Javljajo iz Petrograda, da so tam zasledili tri tajne tiskarne, v katerih so se tiakaK razglasi, katere so širili o zadnjem delavskem štrajku. Redarstvo je zaprlo nad petdeset oseb. Angleški časopis .Standard" piše, da še nijednega vladarja nisc dočakali srčneje, nego so to storili prebivalci Petrograda o povratku ruske carske dvojice od kronskih slavnostij iz Moskve. Vsi sloji prebivalstva so tekmovali za čim srčneji sprejem. Nikdo ne sme dvomiti o »danosti in ljubezni prebivalstva do carja. — Odposlanstvo ruskega rdečega križa, ki biva v Abesrnji in zdravi ranjence Menelikove vojske, je potrebovalo dva meseca za potovanje iz Petrograda do središča Abesinje, Harar. Ker niso dovolili Italijani, da bi se odposlanstvo izkrcalo v njihovi luki, se je iz-
krcalo v Džibuti, v francoski naselbini, kjer je bilo sprejeto naj ljubezni veje in se je poskrbelo, da je moglo priti do Harara, kjer so ga dočakali podkralj iu vse oblasti ter neštevilna množica ljudi j z vojaki vred. Ruski zdravniki iinajo obilo posla, kBjti ranjencev je na tisoče, ki prihajajo trumoraa. Iz Hai ■ara je slo odposlanstvo v Entoto, v Mene-likov sedež, kjer je tudi obilica ranjencev.
Gladstone o južnih Slovanih. Angležki novinar Charles Norman, ki se je mudil v Belem-gradu povodom obiska kneza črnogorskega, pisal je slavnemu državniku augležkrmu, Gladstonu, list, v kojem mu je priobčil, koliko spoštovanja uživa na slovauskem jugu. Gladstone je odgovoril Normanu : Zahvaljujem se Vam, spoštovani gospod, da ste mi pisali; zahvaljujem se roki, ki je tako lepo pisala ta list ter ugodila mojemu slabemu očesu. Jako giujen sem vsled Vašega poročila o čutstvih, ki jih goje do meue. Ne vem, da bi bil zaslužil to. Jaz sem sicer res vzlic slabemu poznanju tamošnjih odnošajev vedno povdarjal svoje meue-nje, da so narodi, koje je razumeti pod skupnim imenom južnih Slovauov jako sposobni za samo-vladanje in v jednem ali dveh slučajih nisem se obotavljal, da ne bi vrgel krivde na one, ki jih Vladajo. Kajti moram misliti, da take zapreke ne obstoje več, ter se nadejam, da bodo ti narodi, poleg druzih preduslovji napredku, umeli gojiti duh sloge in edinstva. Dasi ne pozabljam velikih zaslug cara Aleksandra II. zanje v odločilnem času, menim pa vendar, da najbolja podpora jim je zaupanje v samega sebe; sami v sebe pa bodo mogli zaupati, ako bodo čuvali slogo. — Kakor človek, približavši se svojim zadnjim dnem (Glad-ston je star 87 let), veselim se tega, kar sem doživel, da se je 12 do 15 milijonov bratov krščanske vere osvobodilo tujega jarma. Jaz sem uverjen, da osvobojeni obrnejo vse svoje simpatije onim, ki so še v jarmu, da se osvobode tudi oni.
Gladstone.
Ta prekrasni list — tako opaža umestno »Hrvatska domovina* — je vreden, da si ga zapomnimo in da se ravnamo po njem.
Položaj na Kreti. Iz Aten poročajo na Dunaj včerajšnjega dnč : Blizu Kandije ubili so Turki dnč 19. t. m. pet kristjanov. Ta vest je strašno razburila kristjansko prebivalstvo. Krščanski trgovci so zaprli svoje prodajalnice, odličnjaki pa so se obrnili do konzulov, zahtevajoči zaščite. Konzuli so takoj sporočili o teh dogodkih v Kanejo.
Nadaljnja poročila javljajo, da je bilo cel6 v Kandiji klanje. 10 Evropejcev bilo je umorjenih in mnogo jih je ranjenih. Dasi ta vest ni še potrjena službeno, vendar je soditi, da je položenje z nova jako kritično.
V Kandiji bilo je doslej popolnoma mirno, ker je bil poveljnik Hasan pada postopal jako energično, toda njega je premestila te dni turška vlada na drugo mesto.
Iz Aten poročajo 20. t. m.: V Heraklionu so Turki posekali 10 kristjanov, mnogo pa so jih ranili v tem klanju. Iz Kaneje sti odplnli dve vojni ladiji v Heraklion.
Iz Carjegagrada javljajo v Beligrad, da so odposlaniki evropskih držav zahtevali pri sultanu, da naj odpozove vojaškega poveljnika Krete, Ab-dulla pašo. Sultan da je baje priznal opravičenost pritožeb odposlancev in zatorej je pričakovati, da bode Abdulla paša v kratkem odpozvan od svojega sedanjega mesta. -- Govori se, daje sultan v obče jako nezadovoljen s svojimi ministri.
Različne vesti.
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila
in Metoda v Trstu: Veleč. g. Ei. Legat c. in kr. kapelan v Lipici je daroval kot Ciril-Metodov dar 4 kroue. Gospa Metlikovič Tereza je izročila 2 kroni 9 stot., katere je darovala vesela družba v gostilni g. J. Stoke, 1 krono darovano po gosp. Levičarju in 60 stot darovane po gosp. Mariji Lavričevi. G. Josip Weutz je daroval 4 krone. Flenčkajnerji pred odboduico kozla v Pulj 4 krone 40 stot., in Štiri Flenčkajneraki patri 4 krone. Pri tej priložnosti popravlja se prijava doneskov v izdanji za nedeljo 19. t. m., v smislu, daje poslal g. Vekoslav Keršovau 3 krone 40 stot. a ne le 2 kroni 40 stot., nabrane pri poroki g. F. Gerlanca in Marije Fuk v Samotorci.
Mestni tvšt tržaški bode imel jutri ob 7. uri zvečer javno sejo. Na dnevnem redu je 8 to-ček, preostalih iz prejšnje seje.
Imenovanje v financ!. C. kr. namestnik kakor predsednik primorskega finančnega ravnateljstva je imenoval: davkarskega pristava Alojzija Sellaka kontrolorjem v X. pU razredu ; davčne pristave Emila Basiaco, Viktorja Bradamante, Josipa Pavana Henrika Ramota, Evgena Radosloviča, Ivana Bres-niga, Aleksandra pl. Gavatda in Karla Tassinija oficijali v X. pl. razr.; davkarske vežbenike Ivana Bernardisa, Karla Percolta, Mihajla Abb&, Ivana Tenciča, Josipa Zorna iu Antona Torellija pa pristavi v XI. pl. razr.
Preraeičenje. Sodnijski pristav dr. Hadrijan Pascoletto premeščen je k tajništvu najvišega sodišča.
0 shodu volilcev v Šmarjih pri Kopru prejeli smo nastopne vrstice: Shod v Šmarjih obnesel se je izvrstno. Volilcev polna dvorana i poslušali vsi pazuo, stavili mnogo vprašanj in resolucij. Zvršetek impozanten. Natančneje poročilo pride!
Kdo je govoril resnico? Kakor znano, sta „Mattino* in „Triesterica" dokazovala uprav sumljivo gostobesednostjo, da se je res pohabil stroj par-nika „Risano1*, ki je imel odvesti „Sokolove" izletnike v Devin. Tem zanimiveje je, kar piše o tem list „Eco del Litorale* — koji list je gotovo vzvišen nad sumom kakega posebnega prijateljstva do Slovanov, kamo-li strankarstva istim v prid. Listu ,EcoM pišejo iz Trsta: .Slovensko društvo »Sokol* je namerovalo prirediti izlet s parnikom v Devin; dotična oznanila so bila prilepljena po vseh vogalih mesta. A parnik, ki naj bi bil prevel člene o-nega društva, je bil prav tisti „Piranese", ki se je onih dveh dni dvojezičnih napisov udeležil toli živo z zastavami, balončki itd. Morate misliti, kakov hrup je navstal proti lastniku istega iz vseh mest istrskih, ne izvzemši našega, ki nikakor ne zaostaja glede narodnega navdušenja. No, toliki so bili piotesti proti tej nakani, da je kar hkratu „Sokolu* došla vest, češ, kakor da vsled ne znam kakega pohabljenja .Piranesa" ni možno prevesti člene na zaželjeni cilj. Kaj storiti v tej zadregi? Vodstvo „Sokola" šlo je iskat drugega paruika, in po nekoliko težavah je res našlo parnik „Risano", ki naj bi bil v nedeljo popoludne, komaj dospevši iz Pulja, prevel člene slovenskega društva. Sledila so hitro nova oznanila, da se bode izlet vršil na parniku .Risano". Toda lastniki „Risana" so delali račun brez krčma rja, ali bolje rečeno brez prebivalstva istrskega, ki je, doznavši o stvari, dalo razumeti kapitanu, da, kakor hitro bi imenovani parnik služil označenemu namenu, bi gajeli bojkotovati. Kako se torej rešiti iz te nevarnosti med Scilo in Karibdo ? Zgodovina pripoveduje, (kar potrjuje včerajšnja oficijozna .Adria"), da se je „Risano* kar hkratu ustavil dospevši v nedeljo v pristanišče. Dogodilo se je neko „pohabljenje" v stroju. Dali so se potrebni znaki in kmalu potem so pritirali parnik do Rive Sanit&, kjer so bili že zbrani členi .Sokola". — V tem poročilu laškega konservativnega lista je sicer toliko pomote, da parnika „Risano" niso privlekli, ampak je lepo sam priplul do obrežja. Toda to je le postranska stvar; glavna stvar je za nas ta — in mi smo hvaležni goriškemu listu na tem potrdilu —, da seje iz vseh mest istrskih in tudi iz tržaškega, pritiskalo na lastnike parnika .Risano", in da so se isti tudi udali temu pritisku. To pripoznanje lista „Eco" jemljeo»o na znanje v dokaz, da stvar vendar ni bila tako nedolžna, kakor sta po vsej sili hotela dokazati .Triesterica" in „Mattino".
Čudno in vendar je res. Doslej je bila navada, da je vsaka pozneja naredba razveljavila prejšno, različno naredbo o istem predmetu. Tako smo omenili o oni glasoviti naredbi koalicijske vlade do vseh uradnikov, ki je vezala poslednje na vse strani. Vsled te naredbe je bilo nastalo silno ogorčenje v uradniških krogih in grof Badeni je prav hitel takoj po svojom nastopu, da razveljavi to naredbo. Opravičeni smo bili torej do menenja, da ni več v veljavi ona glasovita naredba. Motili smo se. Dandanes gre vse narobe in tako smo doživeli, da v praksi velja prejšnja naredba in ne pozneji preklic. Iz Istre nam poročajo namreč, da so učiteljem nekega okraja še le pred
par tedni prijavili ono glasovit0 naredbo izdano po koalicijski vladi in preklicano po pozneji vladi grof Badeni. Kdo ima sedaj bosedo : ali Windisch-graetz, ali Badeni? To vprašanje je menda še nerešeno za izvestne kroge po Istri, koji bi bolje storili, da bi se nekoliko b<dj brigali za zaporedne demonstracije italianissimov, nego da nadevljejo torbo siromašnim učiteljem.
Draginiska doklada državnim in železniškim uradnikom in uelužbenoam V kratkem dobi najviše potrjenje zakon gledč naknadnega kredita 62.000 gld., ki ga je sklenila poslanska zbornica meseca iuuija t. 1. Zatem se izplačajo drž. uradnikom in gori navedenim uslužbencem za minoli in prihodnji čas •— do zvršetka tega leta, — dra-ginjske doklade v mestih itd., ki so bili lansko leto prizadeti po potresu. — Napram nad vse kritičnim razmeram, ki so nastale po več krajih vsled lanske katastrofe in ki še vedno občutno vladajo, je ta draginjska doklada pač le — pravično in Človekoljubno odškodovanje uradnemu osobju in zato mu jo privoščimo iz srca.
Iz Sežane nam pišejo: Gospod notar Bal-laben čutil je potrebo poslati Vam popravek na dopis o njegovih laških spisih za slovenske stranke. Ravno ta popravek dokazuje, da so bile v dopisu uavedeue stvari popolnoma istinite, kajti g. notar se ne upa tajiti, da je v poslednjem času začel pisati slovenskim strankam laški. On pravi le, da mu je bilo pri sestavi spisov vedno pravilo zahteva iu korist strank. Ta pa je res dobra. Naj nam vendar g. notar imenuje tistega Krasevca, kateri je od njega zahteval, da mu laški piše; Vam g. urednik pa prepuščam sodbo, ali je res za slovenske stranke koristno, če se jim v pravnih opravilih, pri katerih sodelujejo le Slovenci, piše laški. To korist vidi menda le g. notar. (Tudi mi smo izvedeli od druge strani, da je gospod notar prav isti dan, ko je bil njegov popravek v „Edinosti*, zopet poslal na sodišče laški zapisnik za slovensko stranko. Op. ur.)
Iz Razdrtega nam pišejo dnć 20. t. m.: Dolgo, predolgo sem čakal, da bi koje spretnejše pero nego je moje opisalo lepo slavnost, ki se je vršila dnć 7. junija v naši vasi. Ker pa se le nihče ne oglasi, prosim Vas g. urednik, da vsprejmete v cenj. svoj list te-le vrstice, dasi prihajajo prilično vpost festum".
Omenjenega dne namreč imeli smo procesijo ob nenavadno veliki udeležbi ljudstva. Petje ob tej cerkveni slavnosti bilo je krasno, seveda slovensko. V splošno začujenje pa ni bilo v procesiji cerkvenih znakov iz Hrušovja. Le-teh niso donesli, ker je to baje prepovedal Hrenovški g. župnik. Vzroka tej zabrani sicer ne znam, to pa morem reči, da se je kljubu temu vršila vsa cerkvena slavnost jako impozantno.
Vreme je bilo prekrasno. To ugodno priliko uporabile sti jedna tržaška gospa in jedna gospo-dičina, došli semkaj z gospodom soprogom, oziroma očetom (ki šteje med najvrliše tržaške narodnjake), za izlet na ponosni Nanos. S tem sti dokazali dotični krasotici, da sti srčni, brhki in Čili, dasi velikomestni. Pa saj se v njiju žilah pretaka slovenska kri 1
Letina kaže srednje, izvzemši seno, ki se je sponeslo prav slabo.
Iskren pozdrav izpod Nanosa Vam pošilja Vaš	.Skupaj".
Iz Pulja nam pišejo : Na tukajšnjem c. k. gim-nazyuseje zvršilo šolsko leto dne 15. t. m. Izid je prav povoljen. Rednih učencev je bik) 216. Prvi red z odliko je dobilo 28 dijakov, .prvi red 152, drugi red 23 in dovoljenje za ponavljavni izpit 8 učencev. Štipendistov je bilo 15.
Po narodnosti je bilo 40 Hrvatov, 23 Slovencev, 25 Nemcev, 125 Italijanov, 1 Srb, 1 Čeh in 1 Oger.
Ako primerjamo narodnost z lanskim letom, razvidi mo, da ae je slovanska mladež pomnožila skoro za polovico, med tem ko sta nemška in italijanska ostala pri istem številu. Lansko leto bilo namreč na gimnaziju 29 Hrvatov, 10 Slovencev, a Italijauov 123 in Nemcev 27. Slovanskih dijakov ima ta gimnazij torej 75. — V resnici pa jih je Še mnogo več; dosti je tukaj dijakov hrvatskih iu slovenskih starisev, ki so pa vpisani za Italijane. Da se tukaj italijanči toliko mladine je krivo, da
sp dosedaj še ni učila hrvaščina. Upanje pa imamo, da jo dobimo vsaj bodoče leto, ko bode gimnazij popolen. Že letos se je povpraševalo, kdo da se hoče učiti hrvaščine ; v VII. (najvišem razredu, ki šteje 15 učencev) se jih je odločilo za ta predmet 8, — a italijanščino je obiskovalo v istem razredu 6 učencev — dokaz, kako potrebna je hrvaščina na tem gimnaziju. Sploh je želeti, da bi prišlo še več sinov z dežele sem študirat. Čeravno so tu in tam stariši revni, vendar naj pošljejo nadarjenega sina v gimnazij, ker marljivi dijaki izhajajo tukaj še dokaj lahko. Ako se učenec dobro uči in redno včde, dobi hrano opoldne vsak dan v tednu, raz-ven tega pa Še tu in tam obleke. To plačuje gimnazij iz državne podpore. Razven tega skrbijo za revne dijake tudi drugi narodni gospodje. Omenim tukaj samo mnogozaslužna gg. dr. Laginjo in Križa; pa tudi drugi so se skazali prave dobrotnike naše revne, učečo se mladine.
Čast in hvala jim za tako požrtvovalnosti Vas dijakov naloga pa je, da se pridno učite in pripravljate za bodoči poklic. S tem se skažete najbolj hvaležne svojim dobrotnikom za podeljene vam dobrote.	Periln.
Pevsko druitvo „Velesila1' v Skednju vabi na veliko veselico s plesom, katera bode v nedeljo dne 26. julija na velikem dvorišču gospe Dra-gotinke Sancin (Nemec). Na veselici bodeta sodelovala novo ustanovljeni mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. Val. Pižona in tamburaški zbor. Na veselici in plesu svirala bode veteranska godba pod vodstvom gosp. F. Majcena. Program priobčimo v prihodnjem izdanju.
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je od 21. marca do 18. julija t. I. prejela doneske: Ženska podružnica v Vel. Laščah 192 gl.; Mohorjani v Dražgošah 1 gl. 60 nč.; si. kmetska posojilnica na Vrhniki 20 gl.; omizje pri Weberju v Laškem Trgu 1 gl. 60 nč.; g. Val. Kolenec v Čemšeniku 8 gl. 14 nč. iz nabiralnika; si. hranilnica v Glinjah 10 gl.; g. Ivan Vrankovič v Braslovčah iz nabiralnika 8 gl. 25 nč.; vesela družba v gostilni g. Jos. Pehanija v Žužemberku 1 gl. 10 nč.; g. Fr. Petek v Ljubnem na Štaj. nabral 2 gl. 50 nč.; možka podružnica v Trstu 100 gl.; č. g. župnik Vrhovnik 50 nč.; Č. g. kapelan Feijančič 20 nč.; g. Fr. Ban v Ljubljani 4 gl.; si. posojilnica v Črnomlju 10 gl.; si. hranilnica in posojilnica v Cerknem 10 gl.; šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani 16 gl. 90 nč.; iz nabiralnika pri č. g. BI. Grči v Šempasu 2 gl. 40 nč.; si. posojilnica v Vitanju 10 gl.; si. učiteljsko društvo kranjskega okraja 25 gl.; si. posojilnica v Marenbergu 10 gl.; rodoljubi v Kočevju 8 gl., g. Kavčič nabral ob Hau8enbichlerjevem pogrebu v Žalcu 17 gl.; Kmetijsko bralno društvo v Bočni 9 gl.; si. uredništvo .Slovenskega Naroda* zbirko 374 gl. 59 nč.; g. Ant. Janežič nabral v Lljubljani 10 gl. 10 nč.; moška podružnica v Idriji 4gl. 28 nč.; si. posojilnica v Radovljici 10 gl.; podružnica na Ziljski Bistrici 43 gl. 10 nč.; zbrani gospodje pri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah 10 gl. ; Č. g. V. Alijančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gl. za velikovsko Šolo; iz nabiralnika v Svetinovi gostilni v Žirovnici 1 gl.; slovenski gg. profesoiji ljubljanske višje gimnazije 100 gl. pokroviteljnine: slovenska naselbina v Pulju po č. g, Ambrožu 50 gl. pokroviteljnine; gospa M. Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gl.; ženska podružnica v Sežani 110 gl.; podružnica na Greti 22 gl. 6 nč.	(Pride še.)
Papežev dar za stolno cerkev v Sredcu. Sv. Oče je poslal msgr. Mentniju, apostolskemu vikanju na Bolgarskem, znesek 10.000 frankov za popravo stolne cerkve v Sredcu.
Huda ura na Hrvatskem. Dne 5. t. m. ob 4. uri pop. se je spustila nad Belovarom in okolico grozna nevihta, ki je trajala celo uro; uničila je na 50 štirjaških kilometrov vso žetev. Na stotine Ijudij je ranjenih. Žito je zabito na centimetre v zemljo, vse listje je odbito raz vej Veliko živine je usmrčene. Nad 30.000 Ijudij je prišlo ob pridelek. Ta elementarna nesreča ni zaprine9la niti enemu posestniku, kajti štirideset vasij je poškodovanih. Bog nas varuj take nesreče !
Samomor. Sinoči si je 20letna šivilja Ana Bjnovich, stanujoča v ulici Remota list. 2, zavdala s čisto karbolno kislino. Ko je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, je dekle že umiralo in ni ji
Služabnica, kakorinih je malo. Dandanes, ko si posli menjajo službe tako pogostoma kakor srajce, je pač vredno, da širša javnost dozna o naslednjem slučaju žvestobe posla, kakoršnih je malo. Pred 27 leti vstopilo je dekle Urša Stare iz Kontovelja v službo tu bivajocega, sedaj umirovljenoga c. kr. vojnega komisarja g. Jakoba Kuhačeviča. Vsa ta dolga leta ostala je Urša Starčeva v tej službi. Bila je v svojem poslu vestna, vedno točna in udana svojim gospodarjem. Poslednji čas pa je zvesta služabnica vsled starosti onemogla tak6, da ne more vršiti več svoje službe. Gosp. Kuhačevid je dovolil zvesti služabnici malo mirovino, da more iti na svoj dem in živeti na stare svoje dni v pokoju.
AfTendakls v .bitki" proti orožnikom. Naši čitatelji se izvestno še spominjajo, da je mednarodni tat Affendakis nedavno ušel iz ječe v Budimpešti. Žnjim je pobegnil tudi kaznenec Kazar. Te dni pa so orožniki zasačili oba beguna v gozdu poleg trga Marmaros-Sziget. Ovadil ju je bil nek bivši kaznenec. Ko so orožniki naskočili na beguna, vrgel je Affendakis onemu orožniku, ki se je žujim boril, paprike v oči iu ušel. Kazarja pa so prijeli, Affendakisa dobš bržkone v kratkem v roke, ker so mu orožniki na sledu.
Je zmota kratka — dolg je kžs.
li ■esrećneievffl« dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil S*. RPvUk.
Spomin pravičnega je častitljiv; ime hudobnega pa bode gojilo.
Ne delaj nikoli hudega »radi človeka; kajti ne bode on sodil tvojega življenja, nego Bogi
Salomonovi pregovori X. 7.
Ako starisi, oče ali mati, pokličejo svojega otroka, da bi ga posvarili ali pa cel6 kaznovali, kar je pač zaslužil, tedaj jih mora točno ubogati, sicer bi ga zadela še hujša kazen; kajti z obotavljanjem kazal bi svojo neposlušnost, neuboglji-vost. Ravno tak6 moramo državljani ubogati svojega presvitlega vladarja, kateri je naš občni oče, kadar nas po svojih podložnikih pokliče, da sprejmemo po njih kazen, katero smo zaslužili z nepremišljenim ali pa hudobnim dejanjem.
Poredni otroci kaznujejo se s šibo, hudobni odrasli ljudje 'pa z denarno kaznijo, ali pa sč zaporom, — ječo. Ker jaz už6 dolgo nisem ved za šibo, moral sem torej v ječo. Ko sem dobil poziv, da moram nastopiti kazen, šel sem sam tje, ne da bi morali priti po mene orožniki, kakor se to često
I.
Ko sem prišel k g. jetničarju, popisal me je od nog do plave, preiskal mi vse žepe, odvzel vse vrednostne malenkosti, potem pa me poslal po pazniku v ječo. To je majhna, 2 m. široka, 3 m. dolga in 2 m. visoka sobica z jednim majhnim o-kencem, katero je zgorej pri stropu tako visoko, da največi človek ne bi mogel do njega V <ej sobici našel sem dve postelji, ne postelji ne: dve ležišči, kajti na deskah je slamnica z majhnim slamnatim zaglavjem, jedno rjuho in odejo, s ka-korsnimi pokrivamo navadno konje. V jednem kotu je peč, v drugem pa nekšna posoda za.... potrebo. Taka je torej ječa ; tako je stanovanje za tacega, ki ni vreden človeške družbe in mora torej, kakor navadno pravijo, pod — ključ.
(Pride še.")
Najnovejie veati.
Dunaj 21. „Wiener Ztg." priobčuje zakon o odpisu zemljiščnega davka zaradi poškodovanja pridelkov vsled elementarnih dogodkov, zakon o reviziji zemljiščnega katastra, zakon o obdačenju poslopij na podlagi hišarine za dve leti na temelju izpovedeb in zakon o podaljšanju začasnega obustavljeuja progresivnega povišanja davka na hišarino in davka na čisti dohodek od poslopij v mestu Trstu in okolici.
Šopron) 21. Včeraj se je nadvojvoda Oton poslovil od tu. Vojaštvo in civilno prebivalstvo priredilo je odhajajočemu nadvojvodi in njegovi soprogi ovacijo.
London 21. V včerajšnji seji zbornice po-slanoev izjavil je podtajnik parlamenta, Curzon, da je turška vlada označita obt >žbe proti namestniku v Diarhekiru kakor neosnovane. Namestnik
trjujejo službeno. — V Aintalu provzroča vedenje turških oblasti nesigurnost in skrb.
Atene 21. „Agence Havas" potrjuje, da so se Turki dvema krščanskima poslancema nevarno pretili. — Pred Herakleiou so dospele angleške in francoske vojne ladije. — V Santoriu je dospelo 400 bpguuov, ki opisujejo položaj v Kaneji kakor zel6 resnoben. Turki vedejo se v Herak-leionu pretilno, kajti kristijani so tam v manjšini.
TvKoHrlm»tafl hiP»ojavk« ln vesti
U^aimpftiU, Pietiic* z« o«en 6.30—fi.3 i »pomlati lh9tf 6.64 do6.«5 —.-.—'Oves zn jesen 6.13—5.14 R* za jesen G.22-5.23 Koruza za juli-nvgust 3.67—3.68 maj juni 1R97 3.90-3.07 nova f. 3.85-4.-.
PSnni.;,. nova od 7 Kil. f. 6 70 665 ')(] 79 Ni o 6.80—6.90.. o \ KO kil. f. 6.85—6.95 od 81. kil. r. 6 90
—7 05, o-l h 'i kil. for. .-----
proso 2 25- 5"f>0.
Pšenica : Ponudbe omejene, povprn&evnnje mirno. Prodaja 7.000 met. st. 2^ nč. ceneje. Dru^e vrsti žita mla6n«, oves in rž 5 ni. ceneje. Vreme : vroče.
Praga. Nor« u »n rit m sladkor lor. 12.60, oktober* deoember 12.65.
Pr*ga. Oentrifugal novi, po.ikavljne v Trat a carino »red oditnUiljfttPv ](r<»e*j f. 35 50 —.36 Concaese 37.50—38, Četvorni 39 50---.V jjIhvhIi |-.oiih> 40.--.—
Kavro. K HVH Hhimo. koimI *VHrM>{« ZA juli 66'— Im
november 65.50, bolje.
Hamburg. H»nti>« »o'»<t itumj«« reptembor 56. — /a marc 53.75. za marc .r3.-e0 mlačno.
Dunajakabon« 21. juliju
dan«*«
Državni dolg v papirju .... 101.75 „ „ t »rebru .... 101*85 Avstrijska renta v zlatu . . . 123.65 , „ v kronah . . . 101.15
Kreditne akcijo....... 363.20
London 10 Lat.......119.80
Napoleoni.........9.51
20 mark	. . 11.73
100 Hnli	.44 40
iase.
včeraj 101.60 101.85 123.90 101.15 364 50 119.80 9.51 V, 11.74 44*45
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Driavna toleinloa. (Postaja pri bt. Andreja
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
6.30 prodp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzo vlak v Pu\j, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj r Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ v Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ is Herpolj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Polja, Ljubljane, Dunaja. 9,45 „ brzovlak ii Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praxnikiht 7.'i9 popol. iz Borita. 9.35 .popol. iz Divače.
b)	«Juinai ialauiloa (Postaja južno železnice.)
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— , omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poitni vlak na Dunty, zveza b Pcato in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus ▼ Konnin.
4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak nu Dunaj, zveza s Fešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlnga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Boliaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrožine.
8.35	„ brzovlak i« Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.10 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabrežino.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežino.
6.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; -
8.56	„ brzovlak z Danaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2*— popoludne v Kormin. 4*25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
aeasssasssasasEeaBHsaissssifeissasssBSBBBBEsaitiHSBffl |	Zaloga pohlitva	|
I tvrdke Alessandro Levi Minzi
1 Trat. Via Ribargo, 21 in Plana Vecchia it. 2, nasproti
Iprehodišču pod Ijiidako šolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh Blogov, la.a*"®Sa izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih »lik. — Na zahtevale ilustrovan cenik zastonj >n franko. Naročeno blago stavlja se parnik, aH na zelezmsko postajo, ne da bi za to računil stroške.
i ne bode odstavljen. Zastopniki evropskih držav i predložili so, da se imenuje drug vojaški poveljnik za bilo več pomoči. Vzrok temu samomoru je zopet ; Kreto, ki bode strogo čuval obljubljeno defenzivo. ! tista .nesrečna ljubezen".	Poročila o pustošenju in klanju v Eginu se »ie po- !

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6e r n I cvet' (Milleflori).
GUti kri t«-r je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, oo pe6e v želodcu, kakor proti Blabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji ;0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRIMER „Al dne Mori" Trst, veliki trg.
m

Lastnik kousorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.