ŠT. 3 j LETO XVI GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV CS| X>£WČ$-/ PAPIRNICE VEVČE ,;fe PAPIRNICE KOLIČEVO Spontano se je pojavila vseljudska zahteva, da bi bil tovariš Tito tretjič proglašen za narodnega heroja. Ta zahteva je prišla iz globine naših čustev in iz ljubezni do idola naše revolucije. Nanj je vezana opredelitev za samoupravljanje, za politiko neuvrščanja in borbo za mir na svetu. Vseljudski predlog, predlog delovnih ljudi prihaja v letu, v katerem prvi vojak naše revolucije slavi izjemen jubilej, štiridesetletnico prihoda na čelo Komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Minevajo štiri desetletja, izpolnjena z revolucionarnim bojem narodov Jugoslavije za svobodo, socialno enakopravnost, za pravice delavskega razreda, za svoboden socialistični samoupravni razvoj! v tem razdobju so se narodi in narodnosti Jugoslavije resnično pobratili. Vodila jih je Zveza komunistov, ki jo je zvesto in pravilno vodil tovariš TITO. Uresničilo se je tisto, kar je bilo izbojevano in za kar so darovali življenje mnogi sinovi in hčere naše dežele. Ljudje so spet spregovorili kot znajo, izrazili so svojo željo: Josip Broz-Tito je za vse, kar je napravil za Jugoslavijo kot vojak in borec, zaslužil tretje odlikovanje narodnega heroja. Tej želji se pridružujeta tudi kolektiva papirnice Količevo in Vevče. Veliki jubilej tovariša Tita Dve spoštovanja vredni obletnici VEVČE. MAREC 1977 — S posebno pozornostjo, spoštovanjem in z ljubeznijo se bomo letos spominjali dveh izjemno pomembnih mejnikov iz zgodovine razrednega boja delavskega razreda. Ta boj je vzporedno spremljal tudi boj za narodnostne pravice vseh jugoslovanskih narodov. To sta štiridesetletnica prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in štiridesetletnica ustanovitve komunistične partije Slovenije. Oba dogodka predstavljata ločnici, ki sta ustvarili temelje revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju, priborjenemu lastništvu delavcev nad proizvajalnimi sredstvi, ki je prc-rastel v še bolj bogato vsebi no. v osveščeno delavsko sa moupravljanje, ki ga je lani kronal zakon o združenem delu. Ta je bil sprejet za dan republike. Pri tem so sodelovali vsi jugoslovanski delavci in ga plebiscitarno potrdili. Navada je in prav je, da se spominjamo vseh večjih dogodkov v zgodovini, In kako bomo storili ob obletnici teh dveh dogodkov? Z delom, z zavestnim dograjevanjem družbenopolitičnega sistema, ki smo ga sprejeli za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati. Pri vsem tem in za boljši način dela pa se moramo stalno dvigati v strokovnem in družbenopolitičnem izobraževanju. To zanemariti ali celo opustiti pomeni neizogibno propadanje. Poleg teh osebnih, za vse obvezujočih oblik in načinov bomo obe pomembni obletnici počastili tudi z zunanjimi znaki. Pričakovati je pomembna založniška dejanja na področju izdajanja družboslovnih misli, pričakovati je srečanja z udeleženci razrednega in narodnoosvobodilnega boja. ki so desetletja svojega življenja goreli za delavsko stvar. Ti ljudje so danes v pokoju ali pa zelo po krivici odmaknjeni na stran opazujejo življenje okoli sebe. To življenje pa je vrednosten odsev njihovega življenjskega boja. Ne bi bilo odveč misliti tudi na proslave v domačem okolju v okviru sindikata, kolektiva, s sodelovanjem krajevne skupnosti, šole, organizacije ZB in drugih družbenopolitičnih organizacij v delovni skupnosti in v kraju. In še nekaj: solidarnost, tovarištvo, medsebojna pomoč in spoštovanje morajo sedaj ob 40-letnici prodreti med nas, v vsak oddelek, na vsako delovno mesto, da bomo vsaj delno podobni dejanjem in ljudem iz časov pred štiridesetimi leti. Vloga žensk v naši delovni organizaciji Količevo, marec — o vio- Si žensk v današnjem svetu in času bi lahko razpravljali v nedogled. Že sam družbenoekonomski položaj in politični silstem določa njihov položaj. V zahodnem svetu je ženska v mnogo bolj podrejenem položaju kot v socialističnem. Pri nas stremimo za tem, da oi bila ženska enakopravna z moškimi. Kakšno stopnjo pa je ta enakopravnost dosegla, lahko beremo v mnogih razpravah in polemikah, ko ženskam še vedno ne zaupajo dovolj, ko jim ne -omogoči0 zasedati pomembnih delovnih mest in jih še vedno ne jemljejo dovolj resno. Pri vsem tem Pa se moramo zavedati, da bi morala ženska v družbi imeti najpomembnejšo vlogo, saj je nosilka družine, ki je najosnovnejša in temeljna celica naše samoupravne socialistične družbe. S tem ko se je ženska skozi zgodovinski razvoj postavila na lastne noge, zaobseže njeno delo tri pomembna področja dela. V službi dela na delovnem mestu, doma je gospodinja, žena in vzgojiteljica, poleg tega pa je enakopravni član naše družbene skupnosti, ki sodeluje pri nadaljnji izgradnji samoupravne družbe. Ta -tri področja zahtevajo popolnega človeka in zato ni čudno, da na nekaterih področjih ženska marsikdaj odpove. Če mora že v službi opravljati svoje delo in če je doma gospodinja in mati, prav gotovo v neki meri trpi njena družbena aktivnost in angažiranost in to prepušča moškemu. To je v veliki meri vzrok, da tudi v naši delovni organizaciji ženske niso družbeno in politično aktivne v taki meri, kot bi bilo zaželeno. Res da je v tehnologiji tovarne zaposlena večji del le moška delovna sila. Z zakonom je prepovedano nočno delo žensk, v nadaljnjem tehnološkem razvoju našega podjetja pa tudi ni načrtovano povečanje ženske delovne sile.. Zenske so zaposlene le v administraciji, v dodelavi papirja, kartona in lepenke ter v obratu družbene prehrane, to pa so tipična ženska delovna mesta. Kakšna je družbenopolitična vloga žensk v naši delovni organizaciji, lahko pove podatek, da imamo le 4 članice ZK. Tudi v samoupravnih organih ženske niso močno zastopane. V delavskem svetu je 7 žensk, v poslovnem odboru sta 2 in v svetu medsebojnih razmerij 2. Tudi v družbenopolitičnih organizacijah so ženske slabo zastopane. V IO OOS so 3 ženske, v predsedstvu OO ZSMS 2, v splošni in temeljni delegaciji pa je 6 žensk. V glavnem so to ene in iste ženske, zato lahko rečemo, da so fiaše delavke zelo malo družbeno in politično aktivne. Seveda pa so nekatere izmed njih tudi izjeme, saj imamo predstavnico v OK ZK Domžale in tudi v republiški delegaciji. Pomembno dejstvo za neanga-žiranost žensk v družbenopolitičnem življenju je neurejenost otroškega varstva. Od 148 žensk, kolikor jih je v tovarni, je le 6 takih, ki imajo otroke v otroških vrtcih, druge pa imajo varstvo urejeno doma z menjavo dopoldanskih in popoldanskih izmen ali pa na kakšen drug način. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da je v tovarni le malo mladih žensk in se večina giblje od 35 do 50 let, v tej starosti pa so otroci že šoloobvezni ali pa so celo končali obvezno šolanje. Zaradi višje povprečne starosti je malo porodniških dopustov pa tudi izgubljenih ur na račun bolniške je odstotkovno manj kot pri moških. V ilustracijo naj nam bo podatek, da je bilo v letu 1976 zaradi bolezni izgubljenih 83.185 ur, od tega se nanaša 25.151 ur na ženske. Če pri tem upoštevamo, da je bilo povprečno 5 žensk na porodniškem dopustu in da to znese okoli 5840 ur in da je 2000 ur izgubljenih zaradi bolniške nege otroka, lahko ugotovimo, da so zaradi bolezni ženske izostale od dela v manjšem odstotku kot moški. Vendar moramo pri tem upoštevati, da ženske delajo na najslabše plačanih delovnih mestih, da nekatera od njih sodijo med težka delovna mesta, saj ženske dvigujejo bremena, ki tehtajo 20 in še več kilogramov. Kljub temu pa ni opaziti poklicnih bolezni. Če želimo enakopravno žensko v naši družbi, pa je potrebno storiti še nekaj več: sama se bo morala angažirati in dokazati, da je zmožna narediti prav toliko kot moški. V ta namen je bila v Papirnici Količevo organizirana tudi proslava, na kateri so bile ženske tudi obdarovane. Pripravljen je bil kulturni spored, v katerem so nastopali učenci Osnovne šole Radomlje. Mija Bizjak Z nekega sestanka »Tovariši, p redno zaključimo informativni sestanek o organiziranju letovanja socialno ogroženih otrok, prosimo prisotne, da prijavijo prevoz otrok ali z avtobusom ali z vlakom.« »Oh, veste, našega bo kar moj mož peljal z enim -od svojih avtomobilov!« Papirnica Vevče Gibanje proizvodnje v februarju 1977 februar 1977 0 I—II. 1977 0 1. 1976 = 100 klasični papirji 137,2 124,5 premazani papirji 101,1 101,6 skupaj: 124,8 116,7 lesovina 95,2 95,6 tapete 124,4 78,2 izvoz ton 90,3 111,1 izvoz $ 97,3 119,0 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja februar 1977 0 I,—II. 1977 0 1. 1976 = 100 I. PS 75,3 71,3 90,3 II. PS 96,0 92,3 89,2 III. PS 71,4 71,7 86,0 IV. PS 92,7 89,6 88,2 skupaj: 83,9 81,2 88,4 V. PS 64,1 44,9 — premazni stroj 70,2 64,9 62,1 izmet klas. papirjev I,—IV. PS 13,43 12,96 13,87 izmet na V. PS 41,35 37,16 — izmet premaz, papirjev 21,02 23,21 19,92 Proizvodnja papirja je bila zaradi udeležbe V. PS za okrog 25 % nad lanskoletnim poprečjem. Sicer pa je proizvodnja v starem obratu znatno zaostajala zaradi majhnega števila obratnih dni ter triizmenskega dela na I. in III. papirnem stroju. Proizvodni načrt klasičnih papirjev je kot običajno obsegal univerzalne tiskarske papirje, od ostalih vrst pa so omembe vredni le bankpost ter tapetni papirji. Izmet na PS je bil še vedno visok, vendar nekoliko pod lanskoletnim poprečjem, zastoji pa so bili normalno visoki (okrog 5 %). Zaradi začetnih proizvodnih težav so bili zastoji in izmet na V. PS izredno visoki, vendar se stanje izboljšuje, saj je izkoriščenost V. PS narasla od 29 °/o v januarju na 64 % v februarju. Kljub manjšemu številu obratnih dni je bila proizvodnja premazanih papirjev normalno visoka, kar je posledica izredno nizkih zastojev ter večje proizvodnje enostransko premazanih papirjev. Proizvodnja lesovine je bila kot običajno prilagojena potrebam osnovne proizvodnje in zato ni dosegla lanskoletnega poprečja. Za 24 % večja proizvodnja tapet je izid ugodnega stanja na trgu ter boljšega izkoriščenja proizvodnih kapacitet. Poslovanje Papirnice Vevče v letu 1976 Za poslovanje naše delovne organizacije v letu 1976 velja osnovna ugotovitev: manj uspešno kot je bilo zastavljeno, in tudi manj uspešno kot v letu 1975. Gibanje in primerjavo proizvodnje papirja kažeta tabela 1 in grafikon 1. Proizvodnja papirja: Razlaga te ugotovitve po osnovnih področjih poslovanja kaže, da je slabše uspehe dala pred- mesec doseženo ton 1976 1975 index vsem proizvodnja papirja, proiz- januar 2933 3521 83,3 vodnja tapet pa je bila bolj us- februar 2806 3136 89,6 pešna. marec 3308 3418 96.8 Takšna ugotovitev je razvidna april 2802 3237 86,6 iz naslednjega podrobnejšega pre- maj 3042 3490 87,0 gleda važnejših podatkov: junij 3498 3041 115,0 julij 2809 3384 83,0 avgust 3334 3434 97,0 1. Proizvodnja papirja september 3424 3180 107,6 oktober 3423 3243 105,5 Skupna celotna količina pro- november 3284 2754 119,0 izvodnje na papirnih strojih zna- december 3685 3130 117,6 ša 38.348 ton. Primerjava z letom 1975 kaže na manj pomemben za- skupaj 38348 38963 98,4 ostanek v višini 1,6 %>, primerjava z načrtno zastavljeno možnostjo pa kaže na bistveno odstopanje, ki predstavlja zaostanek za skoraj 28 %> oziroma nad 14.000 ton. Vzrok za takšen zaostanek je vezan predvsem na začetek proizvodnje na novem papirnem stroju. Načrtovani začetek proizvodnje na tem stroju je namreč utrpel petmesečno zamudo, zaradi česar je dosegel le 7,5 °/o načrtovane količine. Vzroki za manj ugoden količinski obseg proizvodnje na ostalih papirnih strojih pa so vezani predvsem na občutno višje izpade obratovanja kot v letu 1975, večji delež izmeta ter delno petdnevno tedensko obratovanje. Višji izpadi obratovanja obsegajo več kot pet obratovalnih dni, glavni delež pa je povezan z zastoji v proizvodnji pare. Pomembno je tudi dejstvo, da je proizvodnja na starih papirnih strojih potekala v letu 1976 v bistveno slabših pogojih glede normalne oskrbe z delovno silo. Ta problem je nastopil v zvezd s kadrovsko pripravo montaže in obratovanja novega papirnega stroja. 2. Proizvodnja tapet in lepila Dosežena količina proizvodnje tapet v letu 1976 znaša 1,515.800 rolic. V primerjavi z letom 1975 pomeni ta količina bistven napredek, in sicer za skoraj 9 %>. Količinsko predstavlja ta napredek 238.000 rolic ali več kot dvomesečno proizvodnjo leta 1975. V načrtu zastavljena količina proizvodnje je realizirana z 89 °/o. Po načrtu predvidena količina proizvodnje je bila nad 30 °/o višja od dosežene količine v letu 1975. Pri tem je bila upoštevana tudi razširitev kapacitet tiskanja, ki naj bi vplivala na obseg proizvodnje že v prvem polletju, vendar je bila realizacija razširitve pozna in je ostala brez praktičnega vpliva. Več dejanske proizvodnje v primerjavi z letom 1975 je doseženo predvsem z izboljšanjem proizvodnosti tiskarskih in dodelavnih strojev oziroma s povečano produktivnostjo delavcev, s pogostim podaljšanjem rednega dvoizmenskega obratovanja na dela prosti čas ter z učinkovito organizacijo dela. Tudi proizvodnja lepila je bila uspešnejša v letu 1976 kot v letu 1975. Proizvedeno je nad 14.500 kg lepila, kar predstavlja za 20 odstotkov večjo količino kot leta 1975. Iz tabele in grafikonov 2 in 3 je razvidna dinamika proizvodnje tapet in lepila. Proizvodnja tapet: 1 2 3 U 5 6 7 8 9 10-11 <2 1 2 3 S 6 7 8 9 10 11 12 6. PARA 1976 doseženo ton 1976 1975 januar februar marec april maj junij julij avgust septem. oktober nov. dec. skupaj 113.706 102.644 79.161 10-3.721 108.082 195.299 151.835 165.896 157.794 163.936 116.855 56.860 91.474 105.479 81.677 84.478 96.973 98.094 93.787 125.397 166.938 140.774 127.700 64.717 1.515.789 1,277.488 index 120.5 97.4 96,8 122.7 111.5 199.5 162,0 132.0 94,6 115.5 91.5 87,0 118.7 Proizvodnja lepila: doseženo ton ooo ton/ r~ / / N z fTK2S vendar je udeležba tapet v npni realizaciji preskromna (16%). Tako je dosežena manjša skupna realizacija kot v letu 1975. Na^tak izid je vplival tudi nov način obračuna realizacije, ki je uveljavljen leta 1976. Do leta 1975 je bila namreč osnova za višino realizacije že fakturirana predaja blaga, od leta 1976 pa se kot realizacija priznava le dejansko plačilo blaga. Ta razlika v načinu obračuna znaša 17,600.000 din v škodo- leta 1976. Vse to je ustrezno vplivalo na skromnejši dobiček (čisti dohodek). Za mainjšo mero čistega dohodka v letu 1976 so pomembni zlasti še naslednji vplivi: za 24 »/o večje pogodbene obveznosti, za 15 % večje zakonske obveznosti, za 24% večji osebni dohodki in osebni prejemki zaposlenih. Te razlike se nanašajo na primerjavo izidov poslovanja v letu 1975. D. T. vidni pri angažiranju za uveljavljanje procesa družbenega načrtovanja in v razpravi o zakonu o združenem delu. 2. KMD bi v nadaljnjem razvoju delovala v smeri uresničevanja sprejetih sklepov RK ZSMS in resolucije 9. kongresa ZSMS in ZSMJ. Pri tem je pomembno preverjati in zasledovati že začete akcije in sprejete sklepe v okviru KMD. Stalna naloga bo še nadaljnje razvijanje različnih oblik in metod dela s ciljem, da se bolj ojačamo in akcijsko usposobimo osnovne organizacije v TOZD in skozi oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja posameznih področij dela dodamo sedanji organiziranosti boljšo vsebino dela pri vključevanju v reševanje perečih družbenih vprašanj. 3. Glede na pomembnost zakona o združenem delu bodo vse OO ZSMS skupaj s sindikati in z DPO ter s samoupravnimi organi svoja prizadevanja usmerjale prav v nove rešitve, ki so zasnovane v zakonu o združenem delu, in v to, da samoupravne odnose povsod prilagodimo zahtevam zakona. V zvezi s tem je potrebno stalno izobraževati in usposabljati mlade za politično akcijo, predvsem mlade delavce, za konkretno angažiranje v TOZD in delovnih organizacijah, pri ocenjevanju obstoječih razmer ter angažiranje pri prilagajanju novim samoupravnim in družbenoekonomskih odnosom. 4. KMD si bo skozi različne oblike aktivnosti prizadevala za čim hitrejše uveljavljanje novih dohodkovnih odnoisov ob upoštevanju načel svobodne menjave dela kot bistvene naloge uresničevanja vsebine družbenoekonomskih odnosov. Istočasno bomo morali še dosledneje odpravljati slabosti delegatskih odnosov znotraj organizacije ZSMS in z odgovornejšim pritiskom opozarjati na slabosti, ki se pojavljajo v zvezi z razvojem delegatskih odnosov v družbi nasploh. Vse te aktivnosti bomo povezovali z uresničevanjem sistema načrtovanja, pri čemer je pomembna dosledna uveljavitev socialne in prostorske komponente v sprejetih načrtih. 5. Z vso zavestjo moramo preverjati uresničevanje nalog iz Pisma sekretariata predsedstva RK ZSMS na področju gospodarske stabilizacije. Napore je potrebno usmerjati v dvig produktivnosti dela, v inovacije in racionalizacijo dela, zmanjševanje stroškov v proizvodnem delu, izboljšanje organizacije dela ter povečanje tehnološke in delovne discipline. 6. Pomembno je organizirati različna tekmovanja, ki neposredno angažirajo najširši krog mladih delavcev pri dvigu kvalitetnih dejavnikov v proizvodnem procesu; aktivnosti pri razvijanju samoupravnih odnosov ter strokovno in družbenopolitično usposabljanje. Pioitrebnio bo organi- zirano izvesti sistem spremljanja omenjenih tekmovanj po kriterijih za ocenjevanje. V teku je akcija za najboljšo OO ZSMS, za najboljšega mladega samouprav-ljalca in inovatorja v OO ZSMS v TOZD. 7. Pomemben sestavni del programa KMD je, da se moramo stalno zavzemati za razvijanje solidarnosti v reševanju stanovanjskih vprašanj. Potrebno bo voditi akcijo za krepitev materialne baze stanovanjskega gospodarstva ter spremembo politike razdeljevanja stanovanj in gradnje cenejših stanovanj. 8. Treba je oceniti izpeljavo načel kadrovske politike v organizaciji ZSMS. Razen tega pa se bomo prizadevali, da se v vseh občinah oceni izpeljavo družbenega dogovora o kadrovski politiki in resoluciji skupščine SRS o osnovah kadrovske politike. 9. Mladi delavci morajo okrepiti svoj odločujoč vpliv na odločitve v KS, zato moramo povečati povezanost in skupno delo ZSMS v krajevni skupnosti. 10. Še vedno pa imamo mlade v združenem delu slabo organizirane, predvsem na področju družbenih dejavnosti. Zato moramo ustanoviti OO ZSMS tudi v teh sredinah. Mi vsi si želimo, da bi ustanovitev OO ZSMS pri SOZD Slovenijapapir dosegla svoj namen in da bi delo zaživelo, kot si mladi to želimo. Mija Bizjak Naši sodelavci so se vselili v nova stanovanja V letu 1976 je OZD Papirnice Vevče sklenila s STANINVE-STOM kupno pogodbo o nakupu 13 stanovanj v Zalogu, ki nam jih je prodajalec izročil v februarju 1977. Za razpisana najemna stanovanja smo prejeli preko 50 prošenj. Na osnovi točkovanja po samoupravnem sporazumu o stanovanjskih razmerjih je 13 delavcev, ki so dosegli največje število točk, prejelo 28. II. 1977 ključe novozgrajenih najemnih stanovanj. Pri prevzemu so sodelovali prihodnji stanovalci, predstavniki graditelja SGP Gorica, Stan-investa ter družbenega standarda Papirnice Vevče. Ob prevzemu stanovanj, smo skupaj ugotavljali napake in pomanjkljivosti, jih zapisali ter posredovali graditelju v želji, da se pomanjkljivosti čim-prej odpravijo. Stanovanja so prejeli predvsem delavci iz neposredne proizvodnje, tj. stare strojne dodelave, papirnih strojev, premaza, tapet, vratar in en delavec v skupnih službah. S temi trinajstimi stanovanji smo tako rešili 16 stanovanjskih problemov, kar pa še zdaleč ne pokriva vseh stanovanjskih potreb, ki se pojavljajo vedno zno- Nezadovoljiva prodaja finske papirne industrije FINNPAP, združenje finske papirne industrije poroča, da se je izvoz v letu 1976 povečal za 13% na 2,5 milij. ton. Vrednostno se je izvoz povečal le za 9 % na 3,68 mlrd. fmk. (5,74 milij.,£). Izvozni uspeh je glede na močno povečane stroške v papirni industriji nezadovoljiv. Kapacitete so bile namreč v letu 1976 koriščene samo 72 do 73 %, kar je le za 2% več kot v letu 1975, ki je bilo najslabše leto v vsej zgodovini finske papirne industrije. Vir: Financial Times 27192, 9. 2. 1977 Ker se v letu 1977 prične gradnja SOSESKE FUŽINE, je prav, da že sedaj mislimo na nakup večjega števila stanovanj v tej soseski, saj je ta lokacija za našo OZD zelo primerna. Varčevalcev za nova stanovanja je že kar precej, upajo pa tudi, da bodo pogoji ostali vsaj na isti ravni kot doslej. J. R. Eden od novih stanovanjskih blokov v Zalogu, kjer je dobilo stanovanje 13 naših delavcev Med srečnimi je bila tudi tovarišica Sabina Hvala s svojima hčerkama Energetsko poročilo za leto 1976 1. Obratovanje kotla V letu 1976 je bilo obratovanje kotla povezano z vrsto težav, ki smo jih uspeli reševati med obratovanjem. Naj navedemo samo nekatere: — oskrba z mazutom; v avgustu in decembru preteklega leta smo zaradi oskrbe obratovali v kritičnih mejah brez nekajdnevne zaloge; — hlajenje kondenzata na 60° C nam še vedno povzroča težave (nabiranje alg, bojazen za ionsko maso' v mešanih filtrih); — obširna dela na parovodnem omrežju za priklop PS V in premaznega oddelka; — popravila varnostnih ventilov na kotlu (zastoj); — predelava izpušnih cevi varnostnih ventilov in vgradnja dodatnega dušilca zvoka med obratovanjem. Prvi večji zastoj je bil v februarju zaradi popravila varnostnih ventilov liin v septembru, ko ko smo opravili tlačni preizkus napojnega rezervoarja. V vsem stavi j ata 67 “/o skupnega časa zastojev, 33 %> pa predstavljajo zastoji zaradi električnih izklopov. Običajna ustavljanja ob praznikih niso zajeta v omenjenih številkah. 2. Proizvodnja pare V letu 1976 smo proizvedli 250.793 t pregrete pare, 59 kp/cm2 tlaka in 500° C temperature. Za omenjeno količino pare smo porabili 19.2061 mazuta. Vsa poizvedena para se je distribuirala z naslednjimi parametri: a) parna turbina 223.942 t tlak pare = 56 kp/cm2 temperatura 495“ C b) reducimo-hladilna postaja 60/(13 = 16.9141 tlak pare = 12 kp/cm2 temperatura = 210“ C c) reducirno-hladilna postaja 60/ 4 = 16.5041 tlak pare = 3,2 kp/cm2 temperatura = 165° C d) odjem pare iz parne turbine 4 ata tlak pare = 3,2 kp/cm2 letu je bilo parno omrežje 169 ur temperatura = 165“C brez pare. Ta čas je računan od časa zaprtja do odprtja parnega ventila za proizvodnjo, naveden Seštevanje količin v »t« ni no! v dnevniku obratovanja parnega kotla. Oba omenjena zastoja pred- 3. Pregled pare glavnih porab 1. premazni stroj 13.719 t = 9.274 Gcal 2. piprava premazne mase 7.943 t = 5.274 Gcal 3. ogrevanje vseh obr. 35.357 t = 23.477 Gcal 4. V. papirni stroj 5.149 t = 3.419 Gcal 5. IV. papirni stroj 57.247 t = 38.012 Gcal 6. III. papirni stroj 28.607 t = 18.995 Gcal 7. II. papirni stroj 29.995 t = 19.917 Gcal 8. I. papirni stroj 20.679 t = 13.731 Gcal 9. tap. oddelek 4.827 t = 3.205 Gcal 10. RIP 1.855 t = 1.232 Gcal 11. priprava lepil 1.650 t = 1.096 Gcal 12. ogrevanje nap. vode 4.389 t = 29.124 Gcal 13. ogrevanje mazuta 3.822 t = 2.538 Gcal 14. razprševanje goriva 3,1951 = 2,160 Gcal 15. za proizv. el. energije 7.248 t = 5.915 Gcal 16. kondicionimi stroj 527 t = Skupaj 370 Gcal 177.739 Gcal 4. Prikaz porabe toplotne energije Proizvodnja energije električne GcaL V prikazu je na grafični način prikazana poraba energije, iz katerega so razvidne ‘tudi energijske izgube. S primerjanjem dovedene energije z uporabljeno energijo nam ta primerjava pokaže skupen izkoristek, ki znaša 0,78. Vevče, 15. februarja 1976 Vodja energetskega oddelka Danilo Skerbinek dipl. inž. Parna turbina: Tukaj je bila proizvodnja zaradi ekonomičnosti obratovanja v razmerju z odjemom pare. Obratovanje smo morali ustaviti enkrat zaradi loma regulime-ga droga, težave pa smo imeli tudi s hiitrozapomim varovalom, ki se bo dokončno uredilo predvidoma pri reviziji PT. PRIKAZ PORABE TOPLOTNE Trenutno obratujemo z obremenitvijo okrog 5 MW. HE Fužine: Glede na ustavitev Voith I je proizvodni uspeh zelo dober. Vzrok za to je ugoden vodostaj in odzračevanje dvojno ležeče Francisove turbine na desnem bregu. Dvoje okvar je bilo na VN kablu (preboj), bilo pa je tudi nekaj izpadov zaradi razbremenitve PT in sklepnega polja v CS. Na HE so bila opravljena obsežna sanacijska gradbena popravila, ki jih lahko že imamo tudi za pripravljalna dela pri re-konstrukeji HE. ENERGIJE V LETU P76 Dobava elektrike iz ELES: Potekala je nemoteno. Večjih izklopov ni bilo. Danes smo glede velikosti el. odjema na istem, kot smo bili pred zagonom nove toplarne. Ta odvisnost lahko v primeru elektroreprodukcij predstavlja velike težave. Centralno skladišče: Zaradi el. porabe in večjih moči PS V sta bila zamenjana oba transformatorja s 6,3 MVA transformatorjem in dodano je bilo VN močnostno stikalo, urejena je zaščita in tudi meritve. Vodnjaki: Evidentirali smo vdor bakterij iz talnice. Poleg tega je zaradi okvare plastične cevi prišlo do izliva pap. mase v enega od vodnjakov in s tem v omrežje. V teku je analiza vse vode in priprava na čiščenje in druge ukrepe. Zaradi iztrošenosti obstoječih vodnjaških črpalk smo prisiljeni te zamenjati (letos bomo to storili na levem bregu). Popravila in vzdrževalna dela: Verjetno ni potrebno poudarjati, da so strojniška popravila v energetiki pretežno specifična. Manjša dela opravimo sami, pri večjih pa računamo na pomoč vzdrževanja. Želimo, da bi prišli dela v toplarno opravljati stalno isti ljud-lje, ki bi se sčasoma z napravami seznanili in da bi ne bilo treba tako dolgo čakati na izvršitev naročilnice. Prav zaradi slednjega razmišljamo o lastnih obratnih ključavničarjih. Rezervni deli in surovine: Večina rezervnih delov za novi kotel pa tudi na domači blok-kotel je iz uvoza. Pri oskrbi s temi deli iz uvoza je prišlo po našem mnenju kljub prizadevanju uvoznega oddelka do nepojmljivih težav, ker ni bilo enkrat deviznih sredstev, drugič dovoljenj, tretjič pa še česa. V poslednjih tednih lanskega leta se je tem težavam pridružilo še pomanjkanje mazuta. Vevče, 19. januarja 1977 Vodja energetskega oddelka: Danilo Skerbinek dipl. inž. Obisk tečaja, ki ga organizira firma Eckardt f ; irrrrrp !__■ ffBfi Prek streh brusilnice in delavnic so na Vevčah speljali cevovod za kaolin. S tem bo transport tega polnila olajšan S postavitvijo PS V se je v naši tovarni uveljavila zahodno-nemška firma ECKARDT s svojo pneumatsko regulacijsko tehniko. V Sloveniji še ni toliko poznana, medtem ko je v drugih republikah udeležba te firme predvsem pri novih strojnih napravah velika. Ker je pneumatsko regulacij-) ska tehnika pri nas manj poznana in z željo, da bi še bolj prodrla na jugoslovanski trg, organizira firma Eckardt vsako leto več enotedenskih tečajev, na katerih predavajo njihovi strokovnjaki. Pred letom in pol so se tega tečaja udeležili štirje člani našega kolektiva, prejšnji mesec pa smo bili še trije. Tečaji potekajo na višji tehnični šoli v Mariboru. Predavata dva strokovnjaka iz Nemčije. Tečaj pa sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen tečaja je seznanjanje z možnimi napakami in z odstranjevanjem le-teh. V petih dneh, kolikor traja ta tečaj, se ne da naučiti vsega, saj je časa le toliko, da se z vsako vajo seznaniš, ne osvojiš pa vseh elementov, ki so potrebni za normalno delovanje. Treba je pozdraviti ta način.) saj vemo, da imamo v tovarni veliko regulacijskih naprav raznih firm, ki pa jih vzdržujemo le s pomočjo navodil iz prospektov, če ti sploh obstajajo. Potrebno pa je omeniti še nekaj v zvezi z upravljanjem regulacijskih naprav. Res, da je vsak gumb namenjen zato, da se z njegovim vrtenjem doseže neko želeno stanje. Ce pa je to vrtenje brezglavo, ne vodi nikamor. Včasih več škodimo kot pa koristimo, če se spuščamo v posege, za katere nismo usposobljeni. Modernizacija prinaša več dela »z glavo« kot pa z rokami. Lep primer avtomatizacije je naš PS V in če bomo ravnali razumno, bo dosežen glavni namen — zmanjšanje fizičnega napora. Investicije v poljski papirni industriji V skoraj vseh zahodnih državah proizvodne kapacitete v industriji papirja in lepenke v zadnjih dveh letih niso bile polno izkoriščene. Nasprotno pa so bile tovarne papirja in lepenke v državah SEV soočene s povpraševanjem, ki presega proizvodnjo, in tako polno izkoriščene. Leta 1975 so na Poljskem potrebe presegle proizvodnjo za 539.000 ton lesovine, 981.000 ton papirja in 277.000 ton lepenke; z uvozom so države SEV krile 14 odstotkov porabe. Do leta 1930 bo Poljska z investicijami povečala proizvodnjo na 820.000 ton celuloze in 1,64 mili j. ton papirja. Vir: Nachrichten f Ur Aussenhandel 26, 7. 2. 1977 Analiza bolniškega staleža v Papirnici Vevče za leti 1975 in 1976 Čuvanje in ohranjevanje zdravja delavcev ni samo humanitar-n°» temveč tudi ekonomsko utemeljeno. Delavci so tista skupina Prebivalstva, ki proizvajajo in dajejo presežke svojega dela za obstoj celotne družbe. Tako se z zaščito delavčevega zdravja zmanjšujejo izdatki za zdravljene in posledice obolevanja, viša Pa se tudi nacionalni dohodek. Spremembe v ravnotežju med povzročiteljem obolenja (ta je lahko fizikalen, kemičen in biološki) :er človekom in okoljem, v katerem živi in dela, privedejo do bolezni. Seveda je to odvisno od človekove prirojene ali pridoblje-ne odpornosti. Vsi ti faktorji se med seboj prepletajo, do bolezni Privedejo lahko naglo ali počasi. Bolniški stalež je povprečni od-sotek začasne nezmožnosti za de-0 zaradi bolezni, poškodb in nege. Med dejavnike, ki vplivajo na bolniški stalež, štejemo: k delavec — njegove psihofizične lastnosti, zdravstveno sta-hjo, delovno zmogljivost; 2. delovno mesto — psihofizič-ne obremenitve pri delu, fizikal-nei kemične in biološke škodljivosti; socialne, ekonomske in družbene razmere na delovnem mestu; 3. širše okolje — življenjske fazmere doma, družbene razmere, kemični in biološki faktorji širše-Sa okolja; 4. varstvo pri delu — tehnično, zdravstveno, psihosocialno, druž-beno-pravno. Bolniški stalež štejemo med negativne kazalce zdravja delavcev, ker znižuje storilnost, nacionalni dohodek in zmanjšuje življenjsko raven prebivalstva. Med negativec 'kazalce zdravja sodijo še utrujenost, poškodbe pri delu, fluktu-actia, poklicne bolezni, invalid-n°st in umrljivost. Bolniški stalež prikazujemo v: . k % bolniškega staleža — to Je povprečen odstotek začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, Poškodb in nege; 2. indeks frekvence (pogostnost) je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege na 100 zaposlenih v 1 letu; 3. indeks teže (resnost) je povprečno trajanje 1 odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege v dnevih; 4. indeks onesposabljanja je srednje trajanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege na enega zavarovanca. Papirnica Vevče ima urejeno obratno ambulanto z ustrezno zdravstveno ekipo. Delavci se razen z redkimi izjemami zdravijo v svoji ambulanti. Povprečna dnevna frekvenca je 30 do 35 obiskov v kurativi. Večino bolniškega staleža izda naša ambulanta, razen za nego otrok, ki ga izda otroški dispanzer, in tistega pri delavcih, ki prinesejo hranarinske liste iz drugih republik. Škodljivosti delovnega okolja, ki jih najdemo v Papirnici Vevče: 1. kemični dejavniki: ogljikov monoksid, svinec, anilinske barve, kisline, lugi, melapret, UaO-,; 2. fizikalni dejavniki: ropot, ki na mnogih delovnih mestih v več obratih presega dovoljeno mejo 90 db, vibracije, neustrezna razsvetljava, električni tok, nevarnost eksplozij, sevanja, neugodni mikroklimatski pogoji, disperzni prah; 3. monotonija dela. Stanje zaposlenosti: leto m ž skupaj 1975 724 313 1037 1976 798 318 1116 Pripomniti moramo, da smo kot dneve bolniškega staleža upoštevali vse dneve, vključno s prazniki in nedeljami (365). Leta 1975 je znašal °/o BS (bolniški stalež) 4,71 %, leta 1976 pa 4,32 °/o. Pogostnost obolenj je v primerjavi z 1. 1975 nekaj nerasla, medtem ko se je resnost nekoliko zmanjšala. Glej tabelo 1! Primerjava izidov: obeležje pogostnost št. prim. IF •/o “/o BS resnost št. dni IT 1975 1437 138,57 4,71 17.830 12,40 1976 1667 149.37 4,32 17.592 10.55 IF — maksimalna frekvenca IT — indeks teže Precej višji IF dobimo pri ženskah, vendar je pri njih resnost obolenj manjša. Glej tabelo 3! Indeks frekvence in teže po spolu za 1. 1975 in 1976 obeležje pogostnost št. prim. IF "/o resnost št. dni IT moški 820 113.26 57.08 11.111 13,55 1975 ženske 617 197,12 42,92 6.719 10,88 skupaj 1437 138.57 100 17.830 12,40 moški 1023 128.20 61.37 114.11 11,15 1976 ženske 644 202,52 38.63 6.181 9,60 skupaj 1667 149.37 100 17.592 10.55 GIBAM5E '&OLUIŠKEG.A STALEŽA 1975 im 1976 h--- Glede na vzroke bolniškega Glej tabelo 3! staleža je razumljivo na j več j a pogostnost pri boleznih, resnost pa Primerjava IF in IT po vzrokih je največja pri nesrečah na delu. bolniškega staleža obeležje pogostnost resnost št. prim. IF "/o št. dni IT bolezen 1154 111,19 80,30 14.320 12,29 1975 nesreča. 133 12,83 9,26 2.488 18,71 nega 150 14.46 10,44 1.022 6,81 bolezen 1357 121,50 81,40 13.761 10,11 1976 nesreča 155 13,88 9.30 2.904 18,73 nega 155 13,90 9,30 927 5,98 Če primerjamo izide analize s Glej tabelo 4! podatki o bolniškem staležu za 1. Primerjava izidov s podatki o 1975 v SRS (za 1. 1976 podatkov o bolniškem staležu v SRS za leto BS za SRS še ni), ugotovimo: 1975 sredstev za osebno varstvo in skrbijo za organizacijo prve pomoči in reševalne službe v podjetju. Posebno pozornost je treba posvetiti kroničnim bolnikom, invalidom, mladoletnikom in ženam ter skrbeti za rehabilitacijo in delovno terapijo rekonvalescentov. K zdravstvenim ukrepom za zmanjšanje obolevnosti vključujemo tudi prehrano delavcev, ki mora biti količinsko in kakovostno zadostna. Skupno z varnostno službo mora zdravstvena služba skrbeti za nadzorstvo nad mikroklimo, razsvetljavo, ropotom, ventilacijo, preskrbo s pitno vodo in z osvežujočimi pijačami. zap. št. 0 obeležje SRS vse panoge SRS panoge 1 SRS dejavnost 123 Vevče l 2 3 4 5 i indeks frek. 133 180 173 138,57 2 indeks teže 10,7 9,5 9.1 12,40 3 °/o boln. st. 4,6 5,5 5,0 4,71 Za leto 1976 še nimamo podat- zdravja in varnosti. Zdravstveni kov o staležu v SRS. delavci naj sodelujejo in svetuje- 1. Pogostnost obolenj je manjša jo pri nabavi resnično kvalitetnih Važno je, da odkrivamo potencialne nevarnosti nesreč in obolenj in jih odpravljamo, še preden bi lahko povzročili bolezen in ogrozili človekovo zdravje. Uspeh zdravstvenih delavcev pa je zagotovljen le pri iskrenem vsakodnevnem sodelovanju vseh strokovnjakov in strokovnih služb, ki s svojega vidika lahko prispevajo k reševanju te problematike. kot v industriji (panoga 1) in papirni industriji (panoga 123), vendar večja kot v SRS. 2. Indeks teže je večji kot v SRS, industriji in papirni industriji. Vzrok temu je po vsej verjetnosti starejša populacija delavcev (največ zaposlenih je starih nad 30—40 let). V tovarni obstaja še vedno nekaj starih obratov, kjer so težki delovni pogoji. 3. °/o bolniškega staleža je manjši kot v panogi 1 in 123, vendar nekaj višji kot v SRS. Nega družinskega člana predstavlja okrog 10 %> vsega staleža v tovarni, kar je v primerjavi s SRS dokaj ugodno. To lahko utemeljimo s tem, da je večina zaposlenih žena v tovarni že proti koncu fertilne dobe. Na pogostnost nesreč pri delu vplivajo človekovi individualni faktorji kot so spol, starost, stan. poklicne izkušnje, kvalifikacije, upoštevati pa moramo tudi inteligentnost, čustvene reakcije, utrujenost, socialni in poklicni status in čutila. V proizvodnem procesu se pojavlja tudi problem levičarjev, alkoholizma in raznih hitrih sprememb zdravstvenega stanja delavcev. Ugodna delovna klima prav gotovo pripomore k delovnemu zadovoljstvu in ugodnemu duševnemu razpoloženju posameznika in celotne delovne organizacije. Iz opazovanj lahko povzamemo, da je problem odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege izredno obsežen, ker se z obolevnostjo prepletajo razni dejavniki: socialno-medicinski, organizacijski, ekonomski in družbeni. Ne smemo se zadovoljiti s trenutnim stanjem in štediti moramo družbena sredstva, ker so znašala denarna nadomestila za: v breme del. org. do 30 dni v breme soc. zav. nad 30 dni L 1975 1. 1976 1,078.428,50 648.095,20 1,205.539,55 932,931,95 Predlog za sprejem samoupravnega sporazuma posebne izobraževalne skupnosti za papirništvo ter grafično predelovalno industrijo Ker vemo, da so vzroki obolelosti kompleksni in številni, subjektivni in objektivni, je nujno potrebno tesno sodelovanje med zdravstveno, tehnično in socialno kadrovsko službo v podjetju. Zdravstveni delavci lahko v mnogočem pripomorejo k zmanjševanju obolenj in nesreč z nenehno zdravstveno vzgojo in prosveto, evidenco, analizo in z odstranjevanjem vzrokov odsotnosti z'dela. Delavci morajo biti seznanjeni, kako se obvarujejo nevarnosti, in s postopki, ki so za zdravje škodljivi, da začnejo o teh vprašanjih sami razmišljati in hkrati spreminjati svoj odnos do Zbora delegatov papirne in grafične industrije pri gospodarski zbornici sta imenovala nekatere gospodarske organizacije, ki naj bi po svojih delegatih sodelovale pri ustanovitvi Izobraževalne skupnosti tiska in papirja v SR Sloveniji. Sem so bile vključene tudi izobraževalne ustanove grafične in papirne stroke. Ustanovitev te skupnosti je v skladu s 55. členom Ustave SR Slovenije in z zakonom o samoupravnih interesnih skupnostih za Vzgojo in izobraževanje. Glavni namen ustanovitve te skupnosti je napredek vzgoje in izobraževanja v strokovni in družbenopolitični smeri. Gre za sprejem: a) sklepa o pristopu k samoupravnem sporazumu, b) izvolitve delegata v skupščino izobraževalne skupnosti, c) določitve podpisnika samoupravnega sporazuma. Iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalne skupnosti tiska in papirja predvideva, da bo ustanovna skupščina v drugi polovici marca 1977. Odbor zagotavlja, da s podpisom tega sporazuma ne bodo nastale nobene dodatne finančne obveznosti. Sredstva bodo šla še naprej po dogovorjenih prispevnih stopnjah v okviru družbenega dogovora o skupni porabi. Če bodo določila samoupravnega sporazuma in njegova vsebina delovali pravilno, je pričakovati a) ustreznejšo delitev sredstev po delovnih načrtih, b) samostojnejšo porabo sredstev, c) večji vpliv na kadrovsko politiko, č) večjo možnost izobraževanja zaposlenih, d) hitrejše prilagajanje učnih načrtov razvoja industrije itd. Samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti tiska in papirja SRS govori o splošnih načelih, o delovnih uporabnikih in o delavcih izvajalcih ter njihovi svobodni menjavi dela. Dalje določa dolžnosti in pravice enih in drugih ter delovne načrte. Skupnost bodo upravljali: skupščina skupnosti, njen izvršni odbor, samoupravni nadzor in samoupravno razsodišče. Skupščino bosta sestavljala zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. V prvi zbor sodijo vsi strokovni zavodi in ustanove, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem v naši stroki na ravni poklicnih, tehniških, višjih in visokih šol. V zbor uporabnikov pa bodo sodile vse organizacije združenega dela tiskarske, papirniške in papirniško predelovalne stroke. Vsi navedeni bodo imeli v skupščini po enega delegata. Nadalje govori sporazum o pravicah in dolžnostih ostalih organov in o številu delegatov v teh organih. Delo skupnosti je javno. Skupnost se lahko poslužuje vseh javnih sredstev obveščanja. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bo sprejelo najmanj tri četrtine TOZD industrije tiska in papirja in to bo objavljeno v Uradnem listu SRS. S. R. Največji italijanski papirni koncern v likvidnostni stiski Vodilni italijanski celulozno-papirni koncern Cartiere Burgo, ki zaposluje v svojih devetih tovarnah prek 4000 oseb, je v letu 1976 izkazoval približno 6 mlrd. lir izgube. Že v letu 1975 je izguba pri 6 mlrd. lir amortizacije znaša 6,5 mlrd. lir. vir: Neu Zuricher Zeitung 37, 13. 2. 1977 Dopisujte v Naše delo! Člani industrijskega gasilskega društva so se pogovorili Od rednega občnega zbora industrijskega gasilskega društva Vevče je minilo domala eno leto. V petek, 11. marca 1977 pa so imeli gasilci letno delovno konferenco, na kateri so kritično pregledali delo v preteklem letu in načrtovali razvoj društva za tekoče leto. Ugotovili so, da vseh nalog, ki so si jih zadali v preteklem letu, pač niso stoodstotno izvršili, kljub temu pa je bila društvena dejavnost zadovoljiva in razgibana. Organizirali so 21 praktičnih vaj znotraj tovarne in izven nje. Povprečni obisk aktivnih gasilcev na vajah je bil od 14 do 16 članov. Prav tako je bil aktiven upravni odbor društva, ki je skupno z nadzornim odborom organiziral poleg sej še 4 sestanke celotnega društva, in na te sestanke povabil tudi zunanje sodelavce in prijatelje društva. Operativni štab Občinske zveze je organiziral v preteklem letu več sektorskih vaj na področju naše občine. Vevške enote so prisostvovale vajam v Vinjah, Dolskem, Zg. Kašlju in na Vevčah. Posebno aktivnost so dokazali ob požarnovarnostnem tednu, kjer je pri mokri vaji in improviziranem napadu na stavbo Kulturnega doma na Vevčah sodelovalo nad 70 gasilcev domačih in okoliških društev. Predsedniki, poveljniki in tajniki industrijskih gasilskih društev papirniške industrije SRS so se na sestanku v Radečah 27. 2. 1976 dogovorili za ponovno srečanje in tekmovanje gasilskih desetin papirne industrije in določili načrtnejše delo na področju požarne varnosti in reševanja problematike. Tu so postavili operativni štab, ki mu predseduje vevški poveljnik. Ta operativni štab ima nalogo, da pripravi dolgoročni delovni načrt, organizira tekmovanja ter rešuje druge zadeve, ki so skupne vsem tovarnam industrije papirja in celuloze. Za to so zadolžena vsa vodstva industrijskih gasilskih društev kakor tudi vodstva delovnih organizacij. Vevčani so dobili nalogo, da na podlagi teh sklepov pristopijo k delu in popravijo osnutek novega požarno-vamostne-ga pravilnika. To delo je bilo dobro opravljeno. Skupno z ostali j mi tovarnami so določila pravilnika formirali že v decembru 1976, februarja 1977 pa je bil osnutek novega požarno-vamostne-i ga pravilnika dokončno izdelan in čaka samo še na razpravo in sprejetje pri delavskih svetih delovnih organizacij. Je enoiten za vse tovarne papirne industrije. Organizator tekmovanja industrijskih gasilskih društev je bilo gasilsko društvo Radeče. Nastopilo je rekordno število društev papirne industrije in prvič sta se pojavili tudi dve gasilski desetini žensk iz Ceršaka in Sladkega vrha. Na tem tekmovanju so Vevčani po dolgem času spet zasedli prvo mesto, kar je izraz resnega dela in dobrih priprav na tekmovanja, sicer pa je bila vevška desetina pri dosedanjih tekmovanjih občinske gasilske zveze večno druga. Razen pri strogo delovnem in tekmovalnem udejstvovanju najdemo vevške gasilce tudi drugod. Udeležili so se demonstracij za pravice koroških Slovencev v Ljubljani, jubilejnih proslav okoliških gasilskih društev, komemoracij, parad in podobno. Posebno je omeniti parado in proslavo ob zaključku VII. kongresa Gasilske zveze Slovenije v Novi Gorici, kjer je slovenskim gasilcem govoril tov. Mitja Ribičič. Udeležili so se tudi nekaterih strokovnih ekskurzij. Zanimiv je bil ogled v tovarni Sava v Kranju, ki je zelo dobro in sodobno organizirana, kar se tiče požarnega varstva. PGD Vevče nadzoruje tudi kurativno dejavnost na področju tovarne z ogledom objektov, s kontrolo hidrantov in gasilnih aparatov, večkrat pa organizira praktične vaje znotraj tovarne in vedno sodeluje pri gašenju manjših začetnih požarov. V zvezi s tem je omeniti požar pri V. PS. ki so ga vevški gasilci uspešno in pravočasno lokalizirali in s svoje aktivno prisotnostjo pripomogli, da je bila škoda občutno manjša, kot bi sicer lahko bila. Za operativno dejavnost požarnega varstva in za potrebe tovarne so letos nabavili: — 300 m B cevi —• 675 m C cevi — 20 kom. gasilnih aparatov S2 — 26 kom. gasilnih aparatov CO> — 5 kg — 20 kom. gasilnih aparatov CO» — 30 kg. Ti gasilni aparati so nameščeni po obratih tovarne, predvsem pa v novem obratu V. PS. (Nadaljevanje na 7. strani) Počastili so svoje sodelavke organizacij v Kašlju, druga pa na Vevčah. Spored je postavil na oder Vzgojno varstveni zavod Vevče ob vodstvu neumornih vzgojiteljic. Prisrčnost naj mlajših in resnost ob nastopu starejših gojencev je vela v dvorano, ki je predvajanja sprejela z odobravanjem. No, tudi na sam prazničen dan so sodelavci počastili svoje delovne tovarišice. Vodje oddelkov so jim podarili šopke nagelj čko v. mnogokje pa je bilo videti, da so se vsedli k skupni malici in nazdravili prazniku in ženam. R. S. VEVČE, MAREC — Značaj in pomen mednarodnega praznika žena sta nam znana in veliko smo o tem že pisali. Tudi letos je sindikalna organizacija poskrbela, da so delovne žene papirnic Vevče in Količevo dostojno proslavile svoj dan. Priredila jim je dostojen spored. V Kulturnem domu na Vevčah je bila proslava, na kateri so sodelovali pevci — kvartet Savski val. folklorna skupina in gojenci Vzgojnega zavoda Vevče. Nastopilo je nad 50 izvajalcev. Žal odziv žena vevške papirnice ni bil posebno pohvalen. Zdi se, da vedno bolj prevladuje ozko gledanje na materialne koristi kot gledanje in sodoživljanje kulturnih dobrin, če ne že sodelovanje v kulturnem življenju. Vseeno pa so tiste, ki so se udeležile proslave, vesele odhajale iz dvorane. Po proslavi so jim tovariši iz sindikalnih organizacij priredili zabavo v prostorih papirniške restavracije. Igral jim je ansambel Kometi. Za žene iz Krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj sta bili dve prireditvi: ena v Domu družbenih Kulturni dom je bil nabito poln ob proslavi 8. marca za žene s terena. Žal se članice kolektiva dan poprej niso odzvale tako polnoštevilno Najmlajši so s svojo točko raznežili dvorano Po vsebini in izvedbi uspeha recitacija gojencev VVZ Stran 7 V Zeleni jami je gorelo barakarsko naselje . 1- marca je sredi dopoldneva ^bruhnil ogenj v barakarskem naseljci v Zeleni jami ob Tovarniški I4a in uničil skromne do-fnove. Nenadoma je ostalo brez strehe in imetja 20 ali več dru-Zln- Skoraj vsi odrasli prebivalci naselja so zaposleni v OZD ljubljanske občine Moste-Polje. Že ?ekaj ur po silovitem požaru je lzvršni svet občine Moste-Polje Pozval predstavnike prizadetih ?rganizacij združenega dela k reševanju problema preskrbe začasnih bivališč za prizadete prebivalce. Pozivu se je odzvalo ve-nko predstavnikov delavnih organizacij. Iz Papirnice Vevče sta sestanku prisostvovala tovariš f ranc Ambrož, predsednik sindikata Papirnice Vevče, in. rtovari-®lcav Jožica Razdevškova, vodja družbenega standarda. Na sestanku sta bila seznanjena, da je med Pogorelimi tudi delavec naše DZD. Jasno je bilo, da moramo Zanj in njegovo družino nemudo-fna najti prenočišče. Ko sta odšla na pogorišče, sta našla tam tov. Dordeviča, delavca iz neposredne proizvodnje, ki je ostal popolnoma brez premoženja. Zanj in njegovo družino nam je uspelo dobiti prenočišče pri gostinskem podjetju Figovec, po dveh dneh pa je bila tov. Dordeviču dodeljena soba v novem samskem domu. S strani sindikata prve OOOS je bila pogorelemu tovarišu nudena takojšnja denarna pomoč v znesku 3000 novih dinarjev. Stanovanjski problem tov. Dordeviča še ni rešen. S svojo družino, z ženo in otrokom, starim 8 let, živi v samski sobi, kar pa je zasilna oziroma začasna rešitev. Primer pogorelega barakarskega naselja opozarja vse prizadete, tako delovno organizacijo kakor tudi družbenopolitične skupnosti in ostale, da je potrebno pristopiti k širši družbeni akciji za načrtno odpravo barakarstva in s tem k dvigu življenjske ravni naših delovnih tovarišev. J. R. Naša fotografija meseca Ni dolgo tega, kar je bila cesta skozi del Vevč asfaltirana. Kaže pa, da bl °b novem naselju potrebovali tudi pristanišče za čolne (Foto: C. Zupančič) Člani industrijskega gasilskega društva so se pogovorili (Nadaljevanje s 6. strani) Ce je društvo ob navedenem dobro uspevalo in napredovalo, je Ps opaziti precejšen neuspeh pri kadrovanju. Kadrovska struktura je še vedno ista in ni opaziti do-toka mlajših članov kolektiva v gasilske vrste. Da bi izpolnili to Vrzel, se gasilska organizacija že nekaj let trudi, vendar ni vidnih uspehov. Nujno pa bi bilo povečati član-stvo aktivnih gasilcev najmanj za 30—50 »/o. Požarno varnostni red in disci-Puna sta se v obratih in tovarni uasploh izboljšala, vendar še ne uo tiste stopnje, ki jo zahtevajo Predpisi. Vzgoja ljudi na tem področju e Pripada samo gasilski organi-zacjji> ampak je nujna tudi po-jPoč ostalih forumov. Groba krši-ev požarno varnostnega reda naj v°di tudi k disciplinskim ukre- ,m’ morda celo strožjim kot doslej. V občini Ljubljana Moste-Polje Prav te dni delovni ljudje razpravljajo na zborih o novem sa-ruoupravnem sporazumu za var-stvo pred požarom. Samoupravna mteresna skupnost občine bo ustanovljena do 30. 3. 1977. Gre torej za novo obliko dela, za financiranje in vodenje požarne kurative in preventive za območje celotne občine, M jo bodo v prihodnje vodili izvoljeni delegati v dveh zborih, in sicer v zboru izvajalcev ter zboru uporabnikov. Vsaka tovarna, ki bo imela poklicno gasilsko enoto, se bo bistveno drugače obravnavala pri plačilu prispevka kot druge organizacije združenega dela, ki takih enot ne bodo imele. Višina prispevka posameznih OZD še ni znana, praviloma pa se bo stopnja prispevka določevala vsako leto posebej glede na delovni načrt za kurativno in preventivno dejavnost te na novo ustanovljene požarne skupnosti v občini. Hitro se bliža izredni jubilej PGD Vevče — njegova stoletnica. Za primemo proslavitev tega jubileja bo precej organizacijskega dela, zvezanega tudi z materialnimi sredstvi. Konferenca se je pomenila tudi o tej zadevi in sprejela nekaj vseob vezuj očih sklepov. V glavnem pa je konferenca sprejela izhodišča za učinkovito delo društva in za njegov strokovni in organizacijski napredek. NK Slavijo-27. marca VEVČE. MAREC — Spomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi se bo začel 27. marca. Izkupiček iz jesenskega dela je bil dokaj slab, tako da je Slavij a pristala na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Temu so botrovale tako osebne kot objektivne težave v klubu, nekaj pa tudi slaba nogometna sreča. Za spomladanski nastop so se nogometaši pripravljali od konca januarja. V začetku v dvorani, pozneje pa na igrišču. Moštvo se je okrepilo z nekaterimi novimi igralci (Novljan, Bukovec, Štancar), tako da je upati na boljši uspeh in popravo uvrstitve v jesenskem delu. Zanimivo je, da bo način tekmovanja letos drugačen kot doslej. Že jeseni bodo začeli tekmovati v centrih. Slovenija bo razdeljena na 12 regij, vsako regijo pa bo zastopalo moštvo oziroma klub. Eden od takih centrov bo v Ob rob prazniku VEVČE, MAREC — Kaj nam ta praznik pomeni? Nam je res samo za nekaj dinarjev in zabavo? Ne vsem! Pozabljamo na boj Klare Zetkin za žensko enakopravnost, na štiri težka leta osvobodilne vojne in povojna leta za obnovo domovine. Na leta pred vojno, ko smo zaman iskale delo pri Papirnici Vevče, Saturnusu in drugod. Zaradi tega je marsikatera med nami prikrajšana pri doseganju polne delovne dobe. Pa takratno zapostavljanje in izkoriščanje, kot je bilo v nekem podjetju, kjer so morale delavke gospodu »šefu« in njegovi ženi pomivati posodo, ribati pod, cepiti drva in celo kopati psa. Vse to je nekaj naprednim ženam dalo pobudo, da se organizirajo. Šef je seveda za to zvedel in določeno nedeljo vse poklical na delo. Čez teden dni je najavil redukcijo in občini Moste-Polje. Sem bodo spadale tudi občine Vič-Rudnik, Logatec, Cerknica in morda še katera. Nosilci glavnega bremena v tekmovanju bodo ostali še vedno starejši igralci kot Kocjančič, Dimnik, Ferjančič, Zupančič. Okrepitev z novimi in pa z mladimi, ki izhajajo iz mladinskega moštva — Andrič, Sakelšek naj bi bila zagotovitev za boljši uspeh in pestrost vevškega nogometa. Do začetka prvenstva je ekipa odigrala več prijateljskih tekem: z Mercatorjem, Slovanom, Kamnikom, Usnjarjem in drugimi manjšimi klubi. Tudi mladinci in pionirji so se začeli pripravljati za nadaljevanje prvenstva v okviru Temeljne nogometne zveze Ljubljana. Odigrali so več prijateljskih tekem, nekaj jih pa še bodo. Igralci zaupajo svojemu strokovnemu vodstvu. Trenerske po- žena »8. marec« nekaj jih je »odletelo«. Pritožiti se niso imele nikomur. Tudi sama sem bila med njimi. Vse to mi je stopilo pred oči ob pogledu na skoraj prazno dvorano kulturnega doma Papirnice Vevče, kjer je sindikat organiziral proslavo v počastitev dneva žena. Od tristo zaposlenih žensk se je udeležila komaj desetina, kljub temu, da je bilo omogočeno Skoraj vsem. Sindikat in odgovorni člani so se potrudili z organiziranjem proslave, vzgojiteljice varovancev VVZ Vevče tudi. Posebno lepo je uspela zborna recitacija, me pa nismo žrtvovale urice časa, da jim damo zadoščenje za trud. Vsem nastopajočim se v imenu vseh navzočih zahvaljujem za uspel nastop, ostalim pa v premislek v prihodnje. L. K. Veteran Viki Kocjančič je še vedno aktiven pri NK Siaviji sle članov je zopet prevzel tov. Lojze Perharič, mladino trenira dolgoletni sodelavec Ivo Zrimšek, pionirje pa vodi poklicni trener Franc Bolha. Seveda pa si tako dobro strokovno vodstvo ne more na dlani prirasti uspehov, če ne najde podpore v samih igralcih, ki naj bi z marljivostjo, prizadevnostjo in prijateljskimi odnosi krepili homogenost moštev. Tudi vodstvo kluba mora k temu prispevati svoj delež. Kot povsod, je tudi pri NK Siaviji čutiti finančne težave. Povečujejo se stroški vzdrževanja igrišča, najemnina za zemljišče je visoka, rekviziti so vedno dražji, tako da vse gradnje stojijo na mrtvi točki. Člani kluba upajo na pomoč .pri ureditvi pomožnega igrišča, kjer naj bi sodelovala tudi Papirnica, saj so njeni člani gotovo tudi zainteresirani pri uporabi igrišča ob raznih sindikalnih športnih prireditvah. I. Z. Sneg kopni, pričela se bo sezona izletov v gore. Tam nabirajmo zdravilna zelišča, nikakor pa ne trgajmo zaščitenih rastlin! VII. zimske športne igre papirnitarjev Niko Belšak v prvem delu proge (Foto: J. Pleško) Ekipa žensk iz Vevč in Bogdan Lampič na startu (Foto: J. Pleško) * Vanja Lorbek — tudi ona brez padca (Foto: J. Pleško) Marko Robida, AERO-Medvode: v sklonjenem položaju je varneje in hitreje (8. mesto) (Foto: N. Klešnik) Miloš Švare je s 7,73 sek zaostanka za zmagovalcem pristal na 5. mestu v konkurenci moških do 30 let (Foto: N. Klešnik) Jože Poljanšek, Količevo — zanesljivo do cilja (Foto: J. Pleško) Janez Žibert, Količevo: 34. mesto — moški do 30 let (Foto: J. Pleško) Franc Hočevar, AERO-Medvode še vedno nepremagljiv v I. starostnem razredu (Foto: N. Klešnik) Bogdan Lampič med vratci (Foto: J. Pleško) Miro Varšek je progo zvozil brez padca (Foto: J. Pleško) Milena Babnik je imela med vožnjo nekoliko smole (Foto: J. Pleško) Marija Jozelj smuča za žensko ekipo iz Vevč (Foto: J. Pleško) •Količevo« pred startom (Foto: Janez Pleško) Proga je pripravljena, tekmovalci postajajo nestrpni (Foto: J. Pleško) Slovenije Krvavec 26.2.1977 V času avtomatizacije je postala rekre-acija ena od pomembnih dejavnosti v Vsakdanjem življenju. Vse manj je v današnjem vsakdanu prepotrebne telesne aktivnosti, ki ima na človekovo zdravje, po-^ttje in delovno storilnost velik vpliv. Splošni tehnični napredek ima še druge senčne plati. Postali smo sužnji televizije, v iskanju drugih oblik razvedrila je naša domiselnost zakrnela. Zato je bila zamisel 0 obnovitvi papirniških iger zelo pomemb-na- Oktobra 1970 so na pobudo vevških pa-Pirničarjev predstavniki slovenskih tovarn celuloze in papirja sklenili, da obnovijo tekmovanja med športniki —■ člani kolektivov teh tovarn. Tako so ponovno zažive-le papirniške igre. Igre imajo večstranski Pomen. V prvi vrsti rekreativno-športni in socialni, saj so ena redkih množičnih manifestacij, ki združujejo ljudi, delavce papirnic v Sloveniji. Namen iger je aktivirati čim širši krog budi, zato naj bo vodilo Coubertinova mi-®el> da je važnejše sodelovati kot zmagati. yse to je navezalo vevške amaterske smučarje v močno, homogeno družino na smučeh. . 11. 2. 1977 smo se sestali v knjižnici podaja, da se dogovorimo o udeležbi na VII. sPortnih zimskih igrah papirničarjev Slo- Mežek, Miloš Švare, Peter Selan, Janez Trtnik in Andrej Zapušek; moški od 30—40 let —- Andrej Pirkmaier, Vid Vilfan, Danilo Škrbinek, Lado Kocjančič, Jurij Mušič in Andrej Mikelj; moški nad 40 let — Anton Dečman, Franc Jozelj, Miro Kuštrin, Ivan Bogovič, Ivan Jeriha, Jože Žgajnar in Franc Keber; 8. S sklepi naj se seznani tov. Janeza Lednika, oec. — v. d. 9. Pri vratarju v upravnem poslopju bo evidenčna lista za vse tekmovalce zaradi boljše kontrole odhodov med delom. INFORMACIJA O POTEKU TRENINGOV Treningi so bili v vseh navedenih dneh v vsakem vremenu, v dežju, snegu, megli in soncu. Dveh treningov se nista udeležila Jurij Mušič in Andrej Mikelj zaradi dopusta. Zaradi obveznosti v tovarni so enkrat izostali s treninga naslednji tekmovalci: Janez Trtnik, Andrej Zapušek, Andrej Mikelj, Jurij Mušič in Marija Jozelj. Sodelovanje pa so odpovedali: Ivan Jeriha in Danilo Škrbinek iz zdravstvenih razlogov. 9. Bartol Vida, Vevče 1:55,77 12. Jozelj Marija, Vevče 2 : 01,50 moški I. razred: 1. Hočevar Franc, Aero Medvode 1 : 01,10 2. Selan Peter, Vevče 1 : 06,19 3. Klopčič Drago, Črna 1 : 06,99 5. Švare Miloš, Vevče 1 : 08,83 16. Trtnik Janez, Vevče 1 : 21,22 26. Mežek Boris, Vevče 1 : 38,17 28. Hafner Janez, Količevo 1 : 42,71 34. Žibert Janez, Količevo 2 :19,49 35. Hafner Rajko, Količevo 2 : 22,02 moški II. razred: 1. Knific Rajko, Aero Medvode 1 : 00,53 2. Pirkmaier Andrej, Vevče 1 : 02,61 3. Vogelnik Janez, KTL 1 : 11,89 11. Mikelj Andrej 1 : 22,00 15. Vilfan Vid, Vevče 1 : 29,30 16. Poljanšek Jože, Količevo 1 : 32,91 18. Velepič Franjo, Količevo 1 : 36,12 20. Mušič Jurij, Vevče 1 : 40,57 21. Lampič Bogdan, Količevo 1 : 43,22 2. mesto Kartonažna tovarna Ljubljana s predstavniki: 1. Vogelnik Janez 1 :11,89 2. Slobec Stane 1 : 15,25 3. Štucin Jože 1 : 24,58 3 : 51,72 3. mesto Papirnica Vevče s predstavniki: 1. Pirkmaier Andrej 1 : 02,61 2. Mikelj Andrej 1 : 22,00 3. Vilfan Vid 1 : 29,30 3 :53,91 4. mesto Papirnica Radeče s predstavniki: 1. Zahrastnik Janez 2. Kajič Stane 3. Kenda Jože 1 : 17,06 1 : 20,55 1 :21,65 3 : 59,26 5. mesto Tovarna celuloze in papirja Krško s predstavniki: 1. Češnovar Drago 2. Rošker Janez 3. Zupančič Stane 1 :17,84 1 : 33,25 1 : 43.61 4 : 34,70 Prireditelji letošnjih zimskih iger so bili Radečani. Na fotografiji: nekateri člani njihovih ekip (Foto: J. Pleško) Mojca Srebot, Radeče: II. mesto (Foto: J. Pleško) Venije. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik konference sindikata. Sklepi: h Po sklepu iz oktobra 1970 smo dolžni Udeležiti se zimskih papirniških iger. 2. Vevška ekipa naj se čim bolje pripravi na te tekme iz dveh razlogov: — častno in kvalitetno zastopati kolektiv; '—1 paziti, da ne pride do nesreč. 3. Delo v tovarni ne sme biti okrnjeno. Treningi naj bodo po 10. uri. Trenirali bo-Pio naslednje dneve. 15., 17., 22.. 23. in 24. 2. 1977, Tekmovanje bo 26. 2. 1977. Ta dan ima večina tekmovalcev prosto soboto. 4- Vsak tekmovalec ima plačano žičnico, voznik pa dobi še plačano kilometrino. Vse ostale stroške nosijo tekmovalci sami. 5. Vodja ekipe je Vid Vilfan. Trener eki-Po je učitelj smučanja Andrej Pirkmaier, M mu pomagajo še naslednji tekmovalci: Boris Mežek, Peter Selan, Andrej Mikelj, Bado Kocjančič. Finančni del je prevzela Marij a Jozelj. Merjenje časov na treningu Prevzameta Matjaž Vidrgar in Dimitrij Majcen. 6- Kriterij pri izbiri kandidatov za šport-ne igre je dosedanja dejavnost in izidi s Področja zimskega športa, disciplina, red in Prizadevnost delavca v tovarni in na koncu starost za posamezne kategorije zaradi Propozicij. 7. Ekipo iz papirnice Vevče sestavljajo: dekleta — Vanja Lorbek, Marija Jozelj, Milena Babnik, Vida Bartol. Barbara Dobnik in Betka Lukec; moški do 30 let — Drago Žagar, Boris Pri elektronskem merjenju je računalnik natančno beležil čase tekmovalcev (Foto: N. Klešnik) Andrej Pirkmaier prejema srebrno kolajno (Foto: J. Pleško) Vsi člani kolektiva, ki so bili prisotni na treningih, so pokazali izredno pripravljenost za kolektivno delo na snegu, vestnost, natančnost in discipliniranost. Imeli smo tudi že preizkus znanja, tako da smo merili posamezne teke. Se posebno je treba pohvaliti pri vseh tekmovalcih skromnost (saj smo bili praktično pet dni brez kosila). Da bo slika popolna, ne smemo mimo stroškov, ki jih je imela tovarna z nami. Petkrat smo bili na Krvavcu Treniralo je 21 smučarjev 3500.— stroški zaključka VII. zimskih papirniških iger 7860.— stroški za vlečnico in km za voznike Vsak tekmovalec je torej stal 540.— din. Kako pa je to v drugih kolektivih, me je ondan pobaral delavec iz neposredne proizvodnje? Gradbinci dajo pri svojih igrah več na besede in dosežke svojih tekmovalcev. Čeprav jih stane vsak tekmovalec 3650.— din, jih pustijo v miru delati iin ni metanja polen pod noge in razne športne trme. Izidi: ženske: 1. Klešnik Nada, Količevo 1 : 27.56 2. Srebot Mojca, Radeče 1 : 37,92 3. Avsec Metka, Slovenija papir 1 : 39,00 4. Lorbek Vanja, Vevče 1 : 40,51 7. Babnik Milena, Vevče 1 :48,30 I. mesto v konkurenci žensk: Nada Klešnik (Foto: J. Pleško) moški III. razred: 1. King Ivan, KTL 1 : 03,74 2. Bravc Rado, Sladki vrh 1 : 06.18 3. Radon Flore, KTL 1 : 16,30 8. Dečman Anton, Vevče 1 : 24,08 11. Varšek Miro, Količevo 1 : 27,92 13. Bogovič Ivan, Vevče 1 : 29,00 14. Žgajnar Jože, Vevče 1 : 29.97 16. Jeriha Ivan, Vevče 1 : 45,88 18. Belšak Niko. Količevo 2 : 00,63 19. Keber Franc, Vevče 2 : 12,28 DOSEŽENO MESTO IN ČAS POSAMEZNIH EKIP ženske: 1. mesto Papirnica Vevče 3 : 29,01 2. mesto SOZD — Slovenija papir 3 : 39,99 3. mesto Kartonažna tovarna Ljubljana 3 : 49,88 4. mesto Papirnica Radeče 4 : 24,78 5. mesto Aero Medvode 5 : 50,00 Papirnica Količevo Tov. celuloze in papirja Krško Sladkogorska Sladki vrh Inštitut moški —• I. starostni razred (do 30 let): 1. mesto Papirnica Vevče 3 : 36,24 2. mesto Papirnica Radeče 3 : 42,54 3. mesto Kartonažna tovarna Ljubljana 3 : 45,18 4. mesto Tov. celuloze in papirja Krško 3 : 52,59 5. mesto Sladkogorska Sladki vrh 3 : 54,26 6. mesto Tovarna les. in lep. Ceršak 5 : 28,64 7. mesto Tovarna les. in lep. Prevalje 5 : 34,73 8. mesto Papirnica Količevo 6 : 24.22 Aero Medvode Inštitut Rudnik kaolina Črna moški —• II. starostni razred (od 30 do 40 let): 1. mesto Aero — Medvode s predstavniki: 1. Knific Rajko 1 : 00,53 2. Knific Jože 1 : 18,62 3. Rupar Pavle 1 : 24,14 3 :43,29 I. mesto v konkurenci moških od 30—40 let so si priborili Medvodčani (Jože in Rajko Knific, Pavle Rupar) (Foto: J. Pleško) 6. mesto Papirnica Količevo s predstavniki: 1. Poljanšek Jože 1 :31,91 2. Velopič Franjo 1 : 36,12 3. Lampič Bogdan 1 : 43,22 4 : 51,25 7. mesto Sladkogorska Sladki vrh s predstavniki: 1. Dečko Anton 1 : 37,59 2. Ceček Mirko 1 : 55,56 3. Habulin Ivan 2 : 03,52 5 : 36,67 Tovarna lesovine in lepenke Prevalje ODSTOP moški — III. starostni razred (nad 40 let.): 1. mesto Sladkogorska Sladki vrh 3 :47,89 2. mesto Kartonažna tovarna Ljubljana 3 : 53,37 3. mesto Papirnica Vevče 4 : 05,36 4. mesto Tov. cel. in pap. Krško 4 : 05,53 Papirnica Količevo Fotoreporterju, ki je stal ob tekmovalni progi na VII. zimskih papirniških igrah in bil najbližje dogodku, se za športno iskrenost najlepše zahvaljujem. Tekmovalec Dopisujte v svoj časopis! Tovarišica Silva Marcijan, ki ji v Papirnici Količevo teče že 28. leto službe, je ob koncu lanskega leta praznovala svoj 50. rojstni dan. Iskrene čestitke! (Foto: N. Klešnik) Marcijanova s sodelavkami v računovodstvu Dvojna zlogovnica A-A-A-AN-AN-AN-BA-BE-BIJ -BOJ-CE-CA-DA-DAR-GA-GEOT -I-I-JEC-KA-KA-KA-KO-KO-KO LA-LA-LE-LI-MA-MET-MON- NA-NAULT-NE.-NE-NJE-OD- PEU-PI-PRA-RE-RI-RO-SA- SRE-TA-TAN-TER-TEV-TI-TI- TO-ZA-ZGO-ZO-ŽA. Iz gornjih zlogov sestavite dvakrat po devet besed, ki jih zahtevajo opisi. Vsaka definicija velja za obe besedi pod isto številko. Če ste besede pravilno sestavili in razporedili v prvo ali drugo zlogovnico, bodo dale njihove prve črke naziv dveh industrijskih obratov, kjer se proizvaja ali predeluje znane izdelke naše panoge. Naj še omenimo, da je vsaka beseda sestavljena iz sedmih črk. 1. knjiga ali njej podobna publikacija z delitvijo leta na mesece. tedne in dneve ter vremenskimi napovedmi, 2. zvezna država na jugu ZDA, 3. znamka francoskih avtomobilov, 4. vrsta znanega vina, 5. precej razširjena igra z žogo. pri kateri pa ni dovoljeno igrati z nogami, 6. nepričakovan dogodek z manjšimi ali hujšimi posledicami, kot je izguba premoženja, zdravja, ranitev ali celo smrt. 7. kemična prvina, kovina. 8. drvarsko delo, tudi vrtnarjevo opravilo v sadovnjaku, 9. zveza med državami, sporazum. I. S. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Odšli: Černe Franc — paznik pap. stroja Esmcrovič Hasan — pom. vodje gla-dilncga stroja V. p. s. Papirnica Vevče Rešitev kombiniranih pojmov, objavljenih v prejšnji številki Od A do C: 1. spust, 2. Brane, 3. Piran. 4. ujeda. 5. deblo, 6. zdrob, 7. pohod. 8. breza Od C do D: 1. Ika. 2. vol, 3. Ali. 4. nič. 5. šči. 6. led, 7. Eva, 8. Lož Od D do F: 1. logik, 2. Jahve, 3. Zadar. 4. arena, 5. Longo, 6. jedro. 7. lopar, 8. banda Od B do E: 1. stikalo, 2. nevolja, 3. analiza, 4. daničar. 5. loščilo, 6. obled-je, 7. odevalo, 8. založba Kraji: Prijedor, Količevo, Ivangrad »►Kombinirane pojme« so pravilno rešili in bili izžrebani naslednji ugankarji: Dmitrovič Marija 10.00 din Jelnikar Tonca 10.00 din Trajkovič Nada 10,00 din Lovec Lenčka 30.00 din Srčnik Vilma 60,00 din Rešitev dvojnih zlogovnic iz te številke »Našega dela« pošljite na uredništvo do 12. aprila 1977. Izžrebali bomo ne nagrade. zopet običaj- — *% ' v' ,~,v .. , .>ri t ■ Slgh : Pl , ':■. ■iv' , * ' •' Pozor! V petek, 1. 4. 1977 ob 17. uri bo zabavna prireditev v pokritem bazenu na Vevčah. Dela na zasteklitvi premičnih sten in strehe gredo h koncu in bo otvoritev, povezana' z zabavo, v predvidenem roku februar 1977 Prišli: Suljanovič Emer — pom. vodje gla-dilnega stoja V. p. s. Gojkovič Milenko — I. pom. dod-lavnega stroja Peternel Marko — pom. delavec v kovinski del. Šarc Janez — nakladalec papirja Vrščaj Boris — električar I Ovčak Igor — pom. vodje vzdolžno rezalnega stroja V. p. s. Luzar Silvo — pospravljalec izmeta Franjkovič Dragan — pom. vodje prečnega rezalnega stroja V. p. s. Černe Franc — paznik pap. stroja Miklavčič Karol — skladiščnik osnovnega papirja Novakovič Veljko — pospravljalec izmeta Žagar Zvonko — pom. vodje zav. stroja formatov V. p. s. Ban Branko — paznik pap. stroja Dovč Alojz — I. pom. vodje kuhinje premaza Bukvič Avgust — pomožni delavec Arbeiter Stanislav — pospravljalec izmeta Čauševič Sead — paznik pap. stroja Urajnar Božidar — pospravljalec izmeta Kalinič Milan — pom. vodje preč. rez. stroja V. p. s. Stankovič Ivan — paznik pap. stroja Njamculovič Jovan — razkladalec surovin Djurkovič Božidar — progar Avsec Branislav, ing. — pripravnik — v JLA Vojnikovič Šalih — pospravljalec izmeta Šalarevič Leposava — snažilka Krizmanič Mate — vodja dodelavnega stroja Rodili so se: Antonu ICrebelju sin Boštjan Jeleni in Ivanu Mlinarič hči Nataša Čestitamo! —nflSEDELO — Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Doinajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1772 z dne 21. 1. 197G šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka JG. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.