Lato H, Št* 4, 19-H Zveze ; i l i J- jT I S s l/ i./ •*' ii i.. ^ - rt t* ■ " I - v £ : .8» /r / I f / •t i ¥ t p- v iv- I | 5 £ \ / 1 'V? § S\ 1 ^ f, J S « \fe p £ / C' I RAS SLOVENSKI PARLAMENT* Ko smo šli poslanci is Primorja na zasedanje našega parlamenta, se nam je v neki vasi na No- tranjskem pridružila poslanka-kmetica Ivancice va,ki je imela isti cilj kakor mi.Tli smo se ta ko j medsebojno seznanili in smo se zaceli živa h.no razgovar jajti o zadevah nase osvobodilne boi be,o naših uspehih in o uspehih naših zavezni- kov,pošeta.o naših bratov Rusov,ki zadajajo smr tne udarce nemškim nacistom,ki edini Že rovari jo po naših krajih. Ivanciceva nam je pripovedovala,kako so ji Italijani in belo gardisti ugrabili štiri sino ve in jih zverinsko pobili. Pri poved ovala nam je tudi,kako so Nemci ponoči vdrli v njeno sta novanje in jo naravnost s postelje zvlekli na kmečki voz ter jo odpeljali v mrzli januarski noči v Hibnico,kjer so se napram njej surovo obnašali in ji žugali na vsenacine, ce jim ne bo služila,kot izdajalka.Vse zaman!Tako pogum- no je zavrnila nacisti eno zverino,da po se sled ni o sami sramovali svojih podlosti in jo pusti li domov. Slovensko ljudstvo jo je izvolilo za svojo poslanko. Tako je ze cela vrsta naših žena in deklet stopila v narodni parlament.Ljudstvo je videlo njihovo delo in njihovo borbo.S tem so zaslužile,da se jih je ljudstvo izbralo za svo je predstavnike pri graditvi nove,združene Slo venije.Sploh naš parlament ima ta svojevrstni obraz,da je sestavljen iz samih borcevrv njem ni ne oakarjev ne mlačne zev. Kogar ni zajel ljud ski val osvobodilnega gifeanjajta je ostal v ko tu:narod ga ne -pozna vec* y — ^ Nas parlament je prvi ljudski parlament, 11 katerem sn zastopani vsi narodni slo ji,ki so ga s svojo bor"bo ustvarili. 7 nekdanjem avstrijskem parlamentu Je-. Janez Shwarzenburg zavra&al svoje politične nasprotni- ke s tem, oe s s kaj "boste, človek začenja Se le pri "baronu! Po tem. srednjeveškem bahastvu bi v našem parSiamentu sploh ne bilo "človeka", kaj ti vsi na- ši Vindi schhrfitzi sAuerspergi,-.faldemburgi fBagueri 3 Pormentini^Ooranini jAtemei itd »in njihovi domači pomagal ž. so ostali zunaj o Ta t uja navlakaki je kot škodljiva zajedavka preprezala nase narodno telo, je sedaj odstranjena in domači pomagali z njoyNarod.- jo je zrušil in vrgel s sebe*7si,ki danes pod krin- ko vere9patriotizma ali kakršnega - koli ".rugega izgovora hlapcuje jo naHim sovražnikom ? so žc od davna zaznamovani*Ti so od nekdaj opravljali to izdajalsko delo iz temnih, nagibov odurne sebično sti^zanj® ni vec ms sta v našem narodnem občestvu. Takol^aš parlament je parlament borcev za na- rodno svobodo |parlament kmetov,delavcev,izobra - šencevr.deklet in žena, ki so se odzvali v težkih urah tu..jega jarma, klicu narod a3 da izkoristi ugod ni zgodovinski trenutek za dosego svoje svobode. To je resrdcno narodni parlana nt *JZe r je na s "tal iz žrtev njegovih sinov in hčera in ni kak prive sok tujih mogotcev,ki bi imel služiti le njiho - vim nameram in koristimo. ITaš parlament je zmaga slovenskega ljudstva nad sovražniki ljudstva in ima sv0je zaščitnike v ljudskih množicah tudi drugih narodov, p osebno slovenskega ruskega naroda« ITaš parlament ni samo zaprl vrsta "človeku",nas parlament je napravil tudi velik korak naprej v razvoju človeške družbo^ker je svečano odprl vra ta našim dekletom in ženam?da se enak opralo z moškimi borijo in delajo za boljso,sroene jso bo- dočnost sebi in svojemu narodu« - 3 - Razglašene državljanske pravice nas vodijo po tej poti9Zen£ in dekleta s skupnim dobrin de lom pridemo z vso gotovostjo do svojega cilja* ki nam je Ml oelo dva tisočletja odrekan cd tujih nasilnikov. Jo z? Srebrnic. UJillJiJ____1 JŽAA-i- Cd prve svetovne vojne dalje,ko so oblastni- ki stare Jugoslavije privolili v seazkosanje slo venskega narodnega ozemlja in je bila Primorska izročena v izkoriščanje impori ali stični Italiji, so se žene Slovenskega Primorja spraševale skdaj bo že konec moreče zime? — Kdaj nastopi tudi za -nas pomlad in s njo Vstajenje? Nihče jim ni mogel odgovoriti na to vprašanje Bilo' je vide ti j da so se temne sile žaro tile pro ti svetlobi* pro ti Vstajenju in svobodi.-Leto za letom pa je postajalo še slabšeoIz mračnjaških sil Človeške družbe se je razvil fašizem, ta oblikovalec in izvajalec na j slabše ga »kar s^ je rodilo kdaj v pokvarjenih človeških iusah.Podo- ba je bilo,da so majhni narodi obsojeni na pogin c?a je vera v vstajenje zatiranih za večno poko- pane^' ITs^nesto topline f brat stvasljiu.be zni se je med ljudstvi jelo širiti sovrastvd^je bilo hladnej- še od orožja,s katerim so fašist:, parafirali po okrvavljenih mestih Evrope*Človek je bil ponižan Napravili so iz njega samo vojaka,ki naj se bo- ri za pro +inarodne ,pro ti človeške in protiljudske cilje mračnjaških sil,Sem,- so napravili za dek- lo v hi si o Vsa Evropa jo bila ves povojni ca s' en sam arz3nal?kjer so ljudje kovali orožje,v prostem času so se pa učili sovražiti sosede.T Rusijo, - 4- - ki je "bila si "belka sto "bode malih narodov pa za ti rano človeštvo ni smelo pogledati in -hudi ni mo- glo pogledati,ker so reakcionarne sile vsega zgradile okrog Sovjetske Busije eid,ki Je branil tlačenim narodom pogled vanjo. Primorska žena v takih okoliščinah ni mogla pričakovati skorajšnjega Vstajenja,pravo Velike noci,temveč se hujše ponižanje vse hujše trpljenje,. iTatere so ta leta narodnega zatiranja in oseb ne suznosti polagale svoje otroke v zibelko s pe kočo bolečin« v srcu."Kaj bo iz tebe fant moj?" So se v strahu spraševale, ko sc gledale v nasme- jane oci svojega sinoka.Slutile so nevarnost voj ne, -v zraku je. plavala, sle he r$i ■ fa Ši s t jo je pa tudi fjsražal s svojim vedenjem in zadržanjem,-in matere je "bolelotda rode sinova tujcai sa katere- ga se hod o morali bori ti o - Tako so šle velike noci druga za drugo tiho mimo primorskih že na 5 ne da bi čutile o*b njih pri hodu tista praznična9slavnostno razigrana čustva, ko se človeku hoče,da bi stisnil na srce vso to lepo zemljo ? okrašeno s sramežljivo zelenec o tra- vico,ki jo pričara iz spočite prsti pomlad»Vsaka velika noc^ki je prišla,je bila slabša od minule. Toda primorske žene globoko v sebi le niso nehale verjeti v prihod prave Velike nocifv pri hod nase slovenske Velike noci,ki bo res Vstaje- nje yvsta jen je ICrista in vstajenje primorskega ljudstva. Primorske žene so pripravijele pot temu vsta- jenju« Ve s cas narodnega zatiranja so namreč uči- le svoje otroke,da pride dan,ko bo primorski človek svobod en, ko se bo v svobodni domomni spojil s ostalim telesom Slovenije-I^o so patfli heroji zasužnjene Primorske 2 Sid o ve c ,Valencic,I,!a- -rušic^Milos in drugi pod kroglami fašističnih •krvikov, jim je* postalo'jasno,da je to priprav- ljanje poti svobodi,da je to temeljni kamen v izgradnji svobode,sato so pripovedovale svojim otrokom, d a bo is mučeniske krvi teh mučenje v' zrasla prava svobod a »zakaj zatiran narod si svo bodo lahko samo s krvjo pribori .Ha te re in žene Se niso vedele kako bo svoboda prisla,dojela so pa,da se bo zanjo treba boriti«Spoznale so tudi, da nosi človek v sebi še zdrave kali,ki bodo prej ali slej prerasle hudobijo in gnilobo5za- to so v prihod svobode še uporne jse verjele, I*ato je prišlo leto 194-1.ko se je vse sloven sko narodno telo krčilo od bolečine ,prizade ja~ ne mu po barbarskem fašizmu,a ko je slovenski človek na nasilje tudi odgovoril z uporom.Pla- men svete narodne osvobodilne borbe je zajel takoj tudi Primorsko in primorske z ene so v tej borbi spoznale rešitev«, Zda j. se jim je konec na rodnega trpljenja za zdel blizu,Spoznale so?da je do j nadaljevanje ti ste ga«, radi cesar je padel Bidovec in drugi>zato so bile med- prvimi Iti so razumeli veličino in pomen narodnega upora« Od tistih dob stoji primorska Žena na brani •ku svoje domovine prva, bodi si s puško v roki, bodisi kot marljiva aktivistka,ali pa kot prid na gospodinja?ki nikoli ne pozabi pripraviti obeda ali veSerje tudi za svoje tovariše, Nad V požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo primorskih sena ne strmi samo okupator in nje gov švabobra nec,temveč -tudi mi vsi,ki njih &olo poznamo« Zdor si je imel priliko ogle d p. ti to delo,ve?da so primorske ženo prve v domovinski ljubezni in P o žr tvovalno s ti. V teh mogočnih letih narodnega prebujenje in odpora proti okupatorju in njegovim pomagacem- domačim, izdajalcem«je primorska žena praznovala velike moči sicer se tudi stisnjenih sob toda z velike vero v srcu,da "bo prihodnjo veliko noc praznovala že v svobodi- Sredi takšnega upanja, jo je zajelo tudi leto 1944*"Ali bo ta velika noc res zadnja,ko jo praz nujemo v neprestani bojazniyda vdro sovražne hor de v vas in nas pobijajo?"Se danes sprašuje pri- morska senaan ko še ozre po svetu,ko oceni oko- liščine v katerih se poraja osvobojen je ,se ji li ca razlezejo v nasmeh..srce ji zadrhti-in odgovori sisr{Da,ta velika noc je poslednja v mraku fašis- tičnega nasilja!n Primorska žena. ve ,da streljajo topovi herojs- ke ruske vojske že v. srce ušive Burnimi je 0 Primor- ska žena ve,da se junaške čete mdgoene Sovjetske Eusije sipine jo kot preteč plaz cez karpatske grebene na ozemlje izmučene Češkoslovaškepki je skoraj v srcu Nemci je 0 Pri morska žena ve za nemir v srcih zatiranih balkanskih narodov,ki oznanja velike dogodke.Primorska žena ve za strah,ki ved 210 bolj napolnjuje nemške krvnike;ve tudi,da ta strah izvira iz spoznanjayda je dan končnega obr: cuna pred vrati,Primorska, žena gleda, dan za dn- em jate letal na. si h velikih, zaveznic Anglije in Amerike ?kake letajo cez nase oze_lje nanadat so- vrazne pošto jankettPrimorska zon:, ve za slovesne sklepe angleškega mini s terske ga predsednika Jos- poda Ohurchilla? maršala Sovjetske Pusije Stalina in prezidenta .Amerike Ro o sove 11^ ki. se nanašajo . na invazijo vJaTlorjevo Evropo in na dokončni zlom fašizma v Evropi. Pri morska žena pa tudi pnz a^a s3,avne zmage nase herojske narodno osvobodil ne vojske,ki pod modrim vodstvom maršala gradi vsebino in obliko nove Jugo slavi je ,v kate- ri ne bo ~oro štora za stare vele srbske-prodane — vv ' pro^inarodne izkoriščevalcePki so narodu vsilje- - 7 - vali svoje zakone po svojih protinarodnih kral- jih-Primorska zena ve.,da je mogočni korak svobo doljubnih armad,ki so Že in ki se bodo prestopi le zidove Hitlerjeve Evropske trdnjave, hi ter in neustavljiv * Jn da se ti koraki bližajo naglo Ju go slavi ji in Sloveniji, zato veruje v skorajšnji koneco Ni dale'3 dan,ko bo ta naša lepa,blazno ljub- ljena in s Irrvjo na sili najboljših sinov in hce-* ra oškropljena domovina zadihala popolnoma svo- bodno, to j5 primorski ženi jasno*Zato bo to le- to nesla svojo košarico k velikonočnemu blago- slovu sicer še k6't prejšnjo leto a vendar polna vedrostx.veselja in vere,da bo prihodnja velika noc res Velika noč,da bc res pravo Vstajenje ras vseh in vse naše domovine. Primorska žena bo med tistimi,ki bodo to Vs- tajenje najbolj zasluzili in se. ga najbolj ve se lili, Ignac Koprivec. KAKO NAJ _ŽS 115 PODAJO UTRJEVATI NA SO NAHOD ITO_ OBLAST. Naša narodna oblast je sad našega triletnega težkega in krvavega boja.7 naši narodni oblasti se izraža nasa porajajoča se svoboda in neodvis nost.ITaša narodna oblast mora biti torej vsake- mu izmed nas posebno važna stvar,skrb za njo ve dno pri srcu«,Naša narodna oblast mora biti trd- na. Nasa narodna oblast bo trdna,ce bo izpolnje- vala svoje naloge.Izpolnjevala jih bo,če se za- vemo, &a smo mi sami oblast-in ce bomo potem tu- di tako ravnali,če bomo res oblast izvajali. Treba je v prvi vrsti?da se žene udeležujejo - 8 - oblasti„Žene so s svojimi žrtvami in s svojim do lom v narodnoosvobodilnem boju pridobile enako- pravnost Seda j je treba?da jo tudi uveljavijo. Trsi važne naloge stoje pred našo narodno obla s t jo« Prav te naloge pa bodo prav žene najbolje reševale« Prva talca naloga je skrb za Žrtve narodno os- vobodilnega boja«Y ca mi«ko je naša narodna—osvo- bodilna vojska ob istočasnem veličastnem prodira nju Rdeče Armade in vedno hujšem zavezniškem bom bardiranjem že do konca oslabila okupatorja in se ta zaradi tega v svojem onemoglem be^ra zateka še samo k zločinskemu strahovanju civilnega pre- bivalstva^ zazidanju naših vasi8k morjenju na¥ih s-taroku in otrok,jo nadvse važno, da ima vsakdo ob autek3da.ves narod <5uti z njim in da mu v premeru potrebe ves narod p omaga o Tega pa ne moremo dose- či yce nimamo dobro organizirane preskrbe za Ž±t ve narpdno—osvobodilnega bo j a® Pogore le c , ki mu je okupator uničil d cm, no sme biti v naši hiši gos- ta c 9 on more bi ti naš na j 1 jub ši gosto Ti s ti 7 ki za- radi okupatorskega ropanja je ostal brez hrane? ne sme dobiti samo os tankov ? nahranjeni mora biti V' z najboljšim 9 kar nam je na razpolago o Otrok, ki mu je okupator pobral starše3mora dobiti v vsaki primorski ženi dobra mati in ne mačehe o Kd o naj bi p o skrbe 1, d a bo res takoyce ne ravno primorske že ne?ki so že toliko krat "dokazale,da so s vsem sr cim s tistimi,ki trpe v tej borbi?Zato pa morejo našo žene v narodnoosvobodilne odbore in posebej v gospodarske komisije9katerih naloga je preskr- ba žrtev * . DrugiBs So predeli5ki so žc od naravo udarjeni, ki so pa potem dali še tisto bore ?kar s ž imeli, našim brigadam,Ti predeli ne smejo ostati prepuš- čeni samim se bi,. Ne sme se dogajati,da žene iz teh predelov ffo^ajo v druge/bolj obdarjene v dolgih procesijah in prinašajo po no ha j kilogramov sir kacŽene iz takih predelov,pa še bolj tovarišiee iz drugih3bolj obdal jenih predelov morajo spoz- nati sda si je s skupno pomočjo mogoče hitreje in bolj učinkovito pomagati «Ce je danes Še tako .da so marsikje še presiljeni na dolge procesije po hrano .> je to samo znamenje ,&a njihovi narodnoos- vobodilni odbori in njihove gospodarske komisije ne poslujejo v redu in da torej sede v njih lju d je-po večini moški *ki so se o te gnil i mo bili za- cij&~yki svoje naloge ne' razume jo?Zato je nalo- ga žena5da vseh takih primerih stopijo 'one v na rodnoosvobodiine in gospodarske komisije ter po kažejOfkakc je treba delo vršiti« Slovenski narodni osvobodilni ssret je posta- vil kot zakon za vsakega Slovenca in Slovenko? da mora biti obdelan sleherni košček polg-a* Kako naj izvršimo ta zakon9ce no bodo prsitr žene pokazale smisla^ae lavne ceteoDanes?ko gre ^.po- polno mobilizacijo in mora torej biti zadnji de lasposobni moški v partizanskih vrstah,ni mogo- če izvršiti poljskih in drugih gospodarski^ delP ne da bi drug drugemu pomagali in ne da bi se združili v delovne cete?ne da bi torej tistih mocijki so nam na razpolago5po načrtu porabilio Organizacije delovni cet pa je zopet stvar gos- podarskih komisij^Oe hočemo9da bodo gospodarsko komisije v redu pos>-Qv<.;le9je treba,da stopijo žene polno—številno vanjoc Preskrba žrtev naše narodnoosvobodilne borbe, organizacija dovoza in razdeljevanja hrane ?;iac.r tno obdelovanje z delovnimi četami-to so samo tri glavne naloge9ki stoje danes pred našo narod no oblastjo«Naša narodna oblast bo te naloge prav gotovo uspešno rešila in bo zato iz preiz- kušenj sedanjega casa^izsla samo še bolj trdno in močno* V tem prepričanju nas pa utrjuje to,da -JO - bodo tudi to pot kot še vedno do sedaj primorske žene razumele svoje narodno dolžnost,Ta narodna •Jclsnoct ve leva,da vstopajo v vso odbore in v vse komisije in da tam doprinesejo svoj delež za okrepitev nase narodne oblasti. Dr« Joža Vilfan, _0 B__A__V__ Objavljamo rezultate tekme v nabiralnem mese- cu od 8»februarja do 8.marca 1944 za naše bolnice.-; Prvo mesto so zavzele tovarisice Goriš k e g a okrožja,sekretarka tov.Srečka, ilrugo mesto so zavzele t o vari si ce Vipa- vskega okrožja sekretarka tov.Zmaga, tretje mesto so zavzele tovarisice B a s - k e g a okrožja sekretarka tov,Ivanka, četrto mesto so zavzele tovarisice Tol- minskega okrožja sekretarka tov.Nadja, peto mesto so zavsele tovarisice P i v s - k e g a okrožja sekretarka tov^IIaijja, se sto mesto so zavsele tovarisice Briš- kega okrožja sekretarka tov.Šmarnicao Tem okrožjem izrekamo vso priznanje z željo, da svoje delo in požrtvovalnost Še stopnjujejo. Vsa omenjena okrožja dobe razpisano nagrado. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski odbor SPZZ za - Primorskoo B A S K 0 0 K R 0 2 JE je do sedaj dvignilo in vzgojilo najveS tova rišic,katere danes vestno vrše svoje funkcije na odgovornih mestih v OP odborih,N00 in Gospo- darskih komi si j ah o - 11 - Naj "bo vzgled vsem ostalim okrožjem! Smrt fašioca - svobodo narodu! Pokrajinski odbor SPŽS za Primorsko* USPE)HI V NAHCRAESEK MESBOU. V nabiralnem mesecu od 8=,februarja do 8 »mar ca so primorske žene in mladina ponovno pokaza li neizmerno ljubezen do svoje narodno-osvobo- dilne .vojske in predanost naši sveti "borbi<,Saj je samo SPSS organizacija v tem mesecu nabrala s2o230 kg prepecenca327,6 kg bele moke?2C3 kg marme lad e , 308 kg sladkor j a y 91 kg mas ti 27 5 kg masla, 292 kg * slanine 9127 1 olja, 52 kg medu, 474 kg keksov,839 kg suhega sad j a 5.481 1 zganja¥ £ f kg sira911«. 132 jajc?30 1 likerja,489 Škatlic cigaretvProstovoljnih prispevkov so nabrale Lit 120c524 in za ta znesek kupile sanitetni mater j al »Pole g tega blaga pa je tu mladina na- brala ogromno materjala.Del tega blaga smo po- slali bolnim tovarišem preko stare me je,ki je nekoč ločila primorske žene in mladino od osta lih jugoslovanskih žena-in mladine9ostalo pa smo oddali v bolnice na ozemlju primorske Slo- venije o Našim partizanom bo pomoč in ljubezen primor skih zena in iladine ostala vedno v toplem 'spo minuo Anica Pomlad prihaja»Lepo pomladanska sonce nas ogreva, ogreva, pa nas tudi sve mi se 1 ?da se blizamo svobodir Toda mene je zazeblo v dno duše ob vesti ,da te ni vec*Bežno so mi preletele misli vso dobf^ - 12 - od kar sva se poznali .Bila si vseskozi vdana in požrtvovalna v naši stvari„?e v otroški dobi si okušala marsikaj grenkega.Ko pa si začela spoz- navati življenje sama,si odločno stopila na pot resnice in pravice,odločna si bila povsod,zara- di svojega energičnega nastopa prtroti krivicam, ki so se ti godile Zo pred razpadom Jugoslavije, si bila priljubljena povsod o Se kot 16 do 17 lot na si .znala svetovati kjerkoli in kdor koli Te jo Vprašal za svet«, Bila si ros tovariši ca svojim sovrstnicanuKo pa je prihrtmel kruti okupator na naša sveta slovenska tla, pa si od sla,kakor tudi vsa družina (oce ,mati ,brat)v partizane«. Ni si se ustrašila težkih borb . Vedno si bila vedrih lic tudi v najtežjih trenutkefeo Danes pa polivaš v miru o Padla si zadeta od sovražnika,kateri je čakal v zasedi in Ti vzel mlado življenje »Postala si žrtev zlocincefr« Tvoje telo počiva nekje v slovenski zemlji katero si tako ljubila*Tvoj duh pa Živi in bo živel* To, kar si s svojimi besedami in dejanji učila svo- je tovarisice in tovariševpa ne bo nikdar unice no o Tvoja smrt bo maščevana! Za s cevana boyka&or tu di ^si,ki so dali svoja živi j an j a za svobodo«. Čast svobode pripada tistim,Id. so dali zivlje n*a za njo0Tudi Ti si ze med njimi,zato ne bos nikdar pozabijena« Marica - Par ti zanka * Tovarišica Andreja je bila 18 mesecev borka v brigadi "Toneta Tomšiča"-Potem je bila poslana v na teren na Gorenjsko in bila člani.ca Pokrajins- kega odbora SPŽZ za Gorenj sle o* Koma j dva meseca je bila na Gorenjskem pa je postala žrtev hitle- r j evški h band i tov „ - (Opomba uredništva) - 13 - ZANIr£LVS DROBTINICE Dne 190 in 20. februarja je prvič zasedal , slovenski parlament."V slovenskem parlamentu je "bilo do sedaj 120 poslance v smed njimi 10 tova- riši o« Sedaj se bo pa število delegatov poveča- lo na 180 clanovcMi Primorci bomo poslali še 20 delegatov,ki nas bodo zastopali ih v našem imenu soodločali prft izgradnji nove narodne ob lasti in slovenske državnosti v federativni Ju goslaviji. Med ostalimi odloki,ki jih je izdal parla - mentc,je odlok o ustanovitvi verske komisije,.. Njena naloga je dvojna: Prvič naj postavitev in poslovanje verske komisijo ponovno zajam£"i nemoteno bogocastje in polno uveljavljanje verske svobode;drugič pa naj verska komisija urejuje vsa vprašanja • med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo. Verska komisija bo sestavljena na polovico iz duhovnikov,na polovico pa iz laikov.Imenu je naj jo Predsedstvo Slovensko Narodno Osvo bodilnega Sveta« NaŠ slovenski parlament se imenuje s SLOVENS- KI NARODNO OSVOBODILNI SVET (SNOS). Jugoslovanski parlament se imfonujo sANTIPASI STIČNO VE QE ^NARQQN0 G- 0SL0B0D JEN J A JUGOSLAVIJE ali PROTIFAŠISTIČNI SVET NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE, (AVNOJ) « - H - Vse kar sklene AVNOJ potem izvrši vlada,ki se imenuje NKOJ -NACIONALNI KOLU 13T OSVOBODITVE JU- GOSLAVIJA Torej preko vlado jugoslovanski jar I .amen t uresničuje svoje zakone. Na prvem zasedanju slovenskega parlamenta je "bilo izvoljeno Predsedstvo SITOS-a«Kadar parlament ne zaseda?ima vso pravico odločati v njegovem i- menu Predsedstvo.,V Predsedstvo je "bil izvoljen ves dosedanji ICOFoZa enajstega člana pa je "bil izvoljen nas tovariš Franco Bevk,Člani predseds- tva so sedaj: Josip Vidmar, pred sodnik o Karde- 1 j, podprod sodnik ;Ed vard Ko obok, • pod pred sed nik; Jože Rua,podpredsednik$Boris Kidrič,sekretar; . France Be vk r; LIar j an 3ro cel j, Prane Le skosek, To- ne Pa j far,? o lic Z oran, Franco Lubej* Ko so Kusi prišli v Ukrajino so jih ljudje sprejemali z nepopisnim navdušen j om-Po vseh cerk vah 30 zvonili zvonovi ,1 jud je so se zbirali in z duhovniki prirejali ca sikne sprejeme našim slovan skim bratoms Vsi dosedanji Hitlerjevi pomagaci se izmikajo od Nemci je<.&adzorski,nununski in bolgarski ofici rji vodijo razgovore z našim maršalom TI TOK. ----- o ==-- NaŠe prisrčno razmerje do zaveznikov je bilo veo kot jasno podčrtano v zadnjem Ohurehillovem govoru,katerega večji del je bil posveceii novi Jugoslaviji.Vsi znaki kažejo?da se s naglimi ko- rali blizamih uradnemu priznanju nove jugoslovan- ske -."lade * To pa pomeni popolno zmago našega osvo - 19 - bodilnega gibanja* si GS AH _?I SBJO Prihod našihj_ Bil je lep«,prav krasen jesenski danyeden onih,po katerih smo tako dolgo hrepeneli0Sila sen zaposlena pri domačem delu,ko slišim na spodnji cesti veselo vriskanjeo Seveda stečem takoj von-,in kaj opazim:po cesti hitijo^kamijo ni in na njih vihra naša trobojka z rdečo.pete rokrako zvezdo<>?o njej sem takoj spoznale., da so to naŠi p ar ti sani ? o svobodi tel ji ,ki prihaja- jo., Tekla sem jim nasproti in se pridružila ne- štetim in navili so nim pozdravomoHa naših obrazih se je zrcalila radost,prepolni smo bili sro^e? ko smo pozdravljali naše hrabro borcc7saj je bil ta dan za nas najlepši v življenju9dan, ki smo ga teži:o pričakovali po tolikih letih -trp- ljenja in tlaccnja pod fašističnim jarmom«Bila sem prav zamaknjena,ko s~m glodala prvič v svo jem življenju našo trobojnioo^ki so plapolalo nu vozilih,, Nepopisno jo bilo veselje in hvale ž nost do borcev in osvoboditeljev naše -IruŽnGjOd vedno zasužnjene slovonske domovine« Ko se jo avtckolona ustavila, sem stekla do- mov,v kleti pograbila nekaj steklenic vinayne- kaj cigare 19kar je bilo pri rokah,in ponesla . našim fantom0Pa nisem bila sama pri temo Bilo nas je že polno vse okrog in vsaka je kaj pri- nesla a bi bil sprejem cim bolj slovesen in da pokažemo našim tovarišem,da smo in hočemo sodelovati z njimi v borbi za © svobodi tev naše domovine »nazdravile smo našim fantom in takoj se jo pričel prisrčen tovariški pogovor,kateri bi se zavlekel „ d a jih ni klicala dolžno sto Obstale pa smo,ko je na poziv komandanta - 16 - takoj minila vsa razi.Tranost in v trenutku so bili vsak na svojem : o s tu o ZveŠer 30 pridvcld^Švabi,vnel so je boj in na si so se ur.aknili prod silo. Toda naša sroa 00 osvobojena od tistega dno in no jih vsak dan čakamo ,kor oni so vrne jo in dolgo no "bo toga »a tedaj no bo voc švabsko silo^ da jih preseno?strti in premagani bodo švabi in Svabobranoi.Tudi moj sinko r.o vedno sprašuje, kdaj bo zopet nosil no. kapi rdeoo zvosdo kot o-* no d ni o Tolažim «a,naj potrpi °° na.lo,da so povr nojo naši fantje,ki :xl prinesojo lepo rdeoo zve zdo,in nion vsem skupaj bo tedaj zasijalo sonce svobod o o BrkInka — Alenka- ObisI: t nagi partizanski soli, Sno v lopi Vipavi. Kmet jo pridno viola j o po po 1 ju. Vas jo vsa na nogoh in VC30I0 pozdravi je no vo-došle partizane.Vsaka mati oi želi videti svojega sina—partizana«, Saje jo so klici: "Živela na ša vo j skr! Živo 1 marša 1 Ti to 81 Po ne ono gla sni 00 otroški kljoipld. prihajajo Iz šole* Otroci dvigi jo pesti^pozdravlja jovpoje jo partizanska pesmi, ftjo veseli in prešerni*Sli smo v šolo,—svobodno slovchako šolo,da vidimo •mlado partizane ".Kakr se otroci sami imenujejo."Smrt fašizmu",nsvobo- * do narodu"IZcori iz mladih grl«, Vsi so obmolkni li*Vs** nlndo oei 00 uprte v na s,partizana,1:5 no borimo tudi za slovensko šo lOoKakšna razlika mod fašistično in našo oloven sko šolo*Proja sama fašistična gesla in itoljan sko zaničevanje vso cm, kar je slovenskega«. S kak- šnim veseljem prihajajo otroci v našo partizan- sko šolo,posebno oni,ki.so že obiskovali fašis- tične šole. - 17 - V razredu je vladala izredna živahnost. Ko je tovarišica uciteljica vprašala,kdo zna to ali ono, so ce dvignile vse mlade rooice. Vsi hočejo de klani ra ti, citati »pripovedovati itd. 7l1 nam molijo v roke evoj9 zveoke.Vsi nam ho oe jo nekaj povedati o naši borbi,o partizans- kem živi jen ju, o tovarišu Ti tu. Ko pa smo vpra- šali jco srajc zapeti kakšno partizansko pesem, so vstali in zaceli "Svobodna Slovanija".I7aši otroci 3e izživljajo v partizanski pesmi in jo tudi uživajo.Sodelujejo z doklamacijami ter pevskimi zbori na raznih nitingih.Ponekjo se žo ustanavljajo otroško glodalisto skupine.V Šoli vla?a prav posebna donaanost, živahnost in stroga resnost.Vsi so pazljivi in delavni.• Snov jo vzota iz otrokovega življenja in nje- gove neposredne bližine. Isto,ker ea govori po naših vaseh,prav o tem so uci tudi v šoli. Uoenci s« dnevno seznanjajo z našo narodno - osvobodilno bo*bo„ Tudi oni hoocjo doprinesti nekaj k naši zmagi,zato zbirajo orožjofmunioiv jofhrano, ao v službi kot kurirji i.t.d. Par- tizanom eo vedno na uslugo,vrsijo oelo obvcšco valno službo. Poznajo prav dobro nase hrabre komandante tmuoenike , Judi vodo mnogo povedati o Osvobodilni fronti. 31ovck je kar prosoncoon, ko ti povod o o zadnjem mitingu kjer jo govoril nas tovariš Bovk. Po končanem pouku grodo na pol jo in vodo, da morajo trdo Solati za ooeta,brata,-partisa na« V vasi smo vidoli mnogo otrok, toda bili smo začudeni ,ker smo jih videli prav vsakega pri svojem delu. r-I i h a -partizan. - 22 - Dratri tovarig Milan! Prav lepa Ti hvala za izreoono mi s o žal j a. ITo moren Ti opisati,kako no jo zakola n-pri e .-kovana vest o mojih ljubih otrooihoZakor prikovana sen ostala ,ko sen procitala pismo o:. nc>o t o vari si oo iz mojo vasi.Preoitam onkrut^nisem mogla verjeti svojca oacmo je li mogočo to »je li rssnioa, kar prcl eoboj viiim*£a sem naen!rrat ob tri ,ne- ni drago in najljubšo osebe« S vesoljen nem jih odpravljala v to našo sve- to bor bo »kakor na Žonitninoyin tudi eami so šli navdušeno.In rDo oc šli na zonitnino,iz kat-ro so ne b ort® nikdar vrni li o Tre p ri cuna sen bila,da so vsi n«. bouo vrnili,da bi bila prevelika or^ča 2« vsc>,&> bi uživali zlato svobodo v taki d niži- ni al, k:^:or jo bila pr^ jo„T»Jdavda ne bo tak4»vil5*& - ud ar-o naonkrat zadel, 3i tudi nisem mislila* V&err.j son praznovala obletnico,ko oo mi pro- * kleti faaisti ubili aoža-Iadol je kot nedolžna žrtcvfanistionih zvozi.»Sodaj zopjt voct,da so ne zapustili obvj hčerki in slnkOoTožko jefuat rino nreo jo prondhko, da ni ne bi oČi zalilo grenko solze«, Zakaj na bi raje r.one zagrobli, kakor nladi rod, ki so bori za boljšo bodooncst in bi v naši sveti borbi lahko še mnogo doprinosol. Toda v zavesti, da broz žrtev ni svobode bor. proiidsla tudi to najtežjo pz*e izkušnjo in s svoj in dolom maščevala svojo žrtvo in žrtve vsega našega naroda® Da so bili pridni borci ven tudi sama iz lastnih izkušenj in to ne tudi kropi in ni jo v veliko zadoščenje. Prav prisrona vam hvala, tovariši, ki zocust vujete z nenoj• ITadomestite 3 svojim per.noženim delom mojo pridnepljube in nepozabne otroke, - 19 - zlate moje hčerke in sinkota,ki je šele šest- najst let star šel v take hude boje. Tudi te žrtve "bodo maščevane in iz krvi rde Se mladih partizanov bo vzklila roža svobode. Najlepše pozdrave od žalostne M a m c e. Naša mamTea je najstarejša pa rti zanka na Primorskem.Hodom je z Vipavskega.V narodno os vobodilnem bojn je žrtvovala dve hčerki in si- na,unioili so ji dom in uhili moža.Toda nafea I.amoa no kloni.Z delom hoče maščevati žrtve ovojih otrok in moža. Talce matere naj nam bodo za vzgled vsom! 'Opomba uredništva) _PRAZNIK S0R35NTK ŽBKA _ Velike pripravo oo so vršile za dostojno proslavo 8.marca.Ženo so delale napise in eas- tavice,vestno so se vadile v nastopih,samo da bi praznik žena lepše proslavile.A glej smolo! Ko je bilo vse pripravijeno,so naenkrat priSli skozi vas Nomvi in preprečili nadaljnjo pripra ve. Vendar nam dobrn voljo niso vzeli .D asi -rav no smo bili že v dvomu,ali se bo miting mogel vršiti ali ne, smo vse eno vso pripravilo .Dvo- rana je bila že zelo okusno okrašena,ko je zo- pet prišla vest,da se vasi . bliža sovražnik in moralo smo vso zopet podre ti »IZer pa potem k sreči Nemoi le niso prišli,se je vršil miting, ce ravno nekolibo kasno jo zvečer.Udeležba je bila presenetljivo obilna.Prelep vtis na vse navzoče je napravila nova zastava vaškega od bo ra SPSS,katero je rasrvila tajnica Panica in z lepim nagovorom predala tovarišici Metodi v • varsktvo.Ta je obljubila, d a bo zastavo čuvala in branila,oo je treba tudi z življenjem. Sledila je himna ^Taprej zastava slave ",katc. ro so vsi navzoči stojo zapeli. Tovariši ca Zarije, je nato govorila o pomenu S.marca za slovenske seno in se spominjala tudi pri tem Aaših ruskih se 3 ter. Na to je tovarisioa Greti s globokim ouet- vom deklarirala "Velikonočna" od Simona Grogoroi ca,ki jc marsikaterem izvabila solzo v ooi.llala I-ilojka je potem zelo srekano podala pesmioo "Slovenka sem".Govorila je za tem tovarioioa Fra> oka o težavah slovenske žene in matore nod fašio ti onim okupator jen. Sledila jo doklamaoi ja^omovi na",ki je zelo lepo dsklamirala tovarišioa Ivloa. V naslednjem govoru tovarisioo !.!ajoo smo slišalo o pravicah in dolžnosti slovenske že ne. LJa j lepša tooka pa je bila spevoisriou "Perico",ki jo zbra no poslušalstvo izredno navdušila.M«d odmori jo ženski zbor pre eval partizanske pesmi.Sledila je prosta zabava s plesom.Med tem oo zono pripra vile navzooim tovarišem partizanom majhen pri- grizek. Razpoloženje jo bilo odliono in zolo zadovolj ni oo so kasno v noo gostje razšli.Splošna želja vsoh žena pe. jo,da bi so tako prijetni veoori veokrat ponavljali. U a j o a. Proslava rojstnoga dne maršala Ti t a Z vesoljem pričakujemo nase narodno praznike. Tal: dan jo bil za nas sesti marce,rojstni dan maršala Tita.Ta dan je bil za našo nao velik pna znik.Ze na predvečer so zagoreli kresovi na hri- bih. Ve sol je jo bilo glelati našo mladino,s kakš- nim navdušenjem je nosila skupaj drva za kresove. Tudi petletni otroci so pri tem sodelovali s ta- kim navdušenjem,da jih jc bilo veselje videti. - 21 - Bekli s o, d a mora "biti kres tal: o velik,da ga bo videti čez gore v Bo3110.Tal:o blizu se jim zii 3osna,čeprav so majhni, cuidjo,da je maršal Tito nas najboljši oce,zato jo tako bližji na si h sro. Popoldne jo mlaiina izročila krasno zasta- vo brigadi "Srečka Kosovela".Zvečer smo prire dili miting,udeležili so 30 ga tudi bližnji tovariši partizani.Tovariš iz okrožja je ori- sal življenje in neumorno delo maršala Tita. On nas ni zapustil, o s tal je med nami na naai zemlji»ustvaril je našo zmagovito vojsko in se skupno z narodom podal v hoj za roaitev na rodov in njihovo boljšo bodočnost. Kaj živi nas' slavni vojskovolja $aršal T i t o i '. •i--1 Živela naša slavna vojska! Goriška žena -Tanja . Nokoo in danes. Ko oitam zdaj našo,ljubo "Slovenko" in •Kašo ženo",se moje misli nehoto povraoajo k 6asu,ki niti ni tako oddaljen,ko jo v naši Primorski se vladal povsod italijanski fušizem. Kako smo tistikrat skoro v trepetu kaj ci- tele,kako emo vse skrivaj prenašle,delale v torbicah skrivne pfredalčko,da nas ni zasledil tiran.Nikamor nismo mogle iti skupaj,ker je bila povsod straža. Zbirale smo se največkrat tam v gozdu,prihajale med naše hrabre borce, našo partizane in najlepše ure smo doživljale med njimi.gdelo se nam jo,da že živimo novo živijenje.Čeprav smo vedele,kako je naporno in trpljenja polno njihovo živijenje,smo jim zavidale .3avidale 3*8 jim prostost; tisto cisto - 22 - ozraoine duha,ki je vladal mod njimi in jo velo iz vsefi^kajap so opre govorili« Ponavljale smo jih s pritajenim glasom — to so bile beBOde,ki so do takrat ležalo ze neizražene v globini naših sro^Bile so besede neizmerne ljubezni do tlaoenega človeštva,do rodne grude- Kako so-;, jim žarolo oči,kako so nam vlivali pogum,kako smo iz njih orpali vir mooi za nadaljno dolo-IIikdar ni bilo iz njihovih ust grenkega govorjenja, nikdar pri tožbo .»Vedno so dejali,da jim gre dob- ro,da imajo vsega v izobilju. Mo smo pa vedele, da spijo oesto brez odeje v mrazu,snegu in de- žju,da morajo vsak droboo hrane težko prinašati, da 60 s to ve 6 dni nimajo vodo« Samo amo si prod** stavijalo,kaj vse prenašajo, zato smo jim skuša le vsaj nekoliko olajšati to trpljenje. Iriprav ljale smo zanje kar smo le mogle* Povsod so bi- le sovražno stražo in tožko smo kaj iztiho tap.1 - le* ITa desno in levo od hiše policija,par kora- kov proo karabinerji* Vodno so nas opazovali,vai ko torbo pretakni11*A vsoono smo jim pogosto marsikatero zabodlo« Doma smo vso pripravile in odnesle našim partizanom,kateri so bili zelo za dovoljni naših daril^Ko sem se vraoala domov,me je policijski maršal vrhu vsega so lepo pozdra- vil "Buona seru"! Nokoo pa smo jih se lop se potegnili. Bili smo skoraj obkoljeni od sovražnih straž, ko sta zvečer dva junaška partizana stopila v na- šo hišo. Priti do nas jo bilo zelo nevarno, a drzna hladenica se nista nikogar ustrašila* Niti pot metrov od naar> hiše (oddaljeni polioist jo prepeval, partizana sta ga poslušala-, Ko sta povecerjala sta spala do štirih, potem pa odšla, - 23 - Kocjan polioijo po oni strani, onadva pa po drugi strani. In to se ni zgodilo samo enk- Krat. Kolikokrat sno pred kasarno trosile leta- ke, zjutraj pa smo sli salti prav v našo hišo, kako jo komandant razsajal nad stražar ji, 60 3, kako stražijo* Lakko bi opisala so ve6 takih in podob- nih prinurov, a hotela sen samo pokazati raz liko nod tistim oason in danasnjin dnem«, 3o prav jo fio okupator mod nami* oe prav nam še komor prid o prinaša gorje* vendar danes laž- jo dihamo in uspehi naše vojsko nas navdaja- jo z vesoljen in upravi 60 nim p ono som * Danes imamo našo vlado, našega vojskovodjo maršala tovariša Tita., imamo naše prireditve in nitingo, našo literaturo lahko nosomo v vsa— • ko hišo, na sredi vaoi prepevamo partizansko pesni, prirejamo veselico, inamo šole., Lope uspeho smo dosegli, a da bo.;o do 00gli tako zaželjeno popolno svobodo,. naj hooeno posobno ne žen« še bolj potrudita ,ho- čemo biti rea vrodr^ malh sinov * nož in bra tov, ki bi jo jo konci\i boj z legendarnim ju- nastvomo Hočemo pokazati V3onu svetu, da smo vrežno odgovorile tudi no -na fclio velikega ruskega naroda, ki,nam jo dal k tej borbi tu di vso oporo« Aleksija Partizanska koračnica„ Vstali z zoni jo smo kot vstane vihar strnili vrsto tosnojo za bilar groženj nam tujčevih prav ni6 ni mar nosi na krilih sveta nas požar. Dom naš razbit je in zemlja steptana polja uničena .»zete v p o žgana. 3reca je o trta »svoboda izdana, žena,družinat v tujino izgnana« Naš« ravnino jo kri orosilA, nase potoke jo kri napojila. Ogenj in no o na t j no bosta zlomila, klotev nam srca jo ojoklcnila. Dokler poslednji no izgina cavrag, znoga posvocon domaČi n:L prag, 4okler ni tuje« uničen in ctrt, ,iS<5ono bo ja9prezirano amrt. V* 9 M O