2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
вт. 17.	V LJUBLJANI, 25. aprila 1986.	KNJIGA 1»
B. ZIMMERMANN	POMLAD JE PRIŠLA UcaoreaJ
L
MONGOLIJA, IZHODIŠČE GROZEČE VOJNE
ojno nevarnost na Daljnem vzhodu in vojno, M se bo mor-da prej ali slej razvila iz vladajoče napetosti med Rusijo in Nipomsko, moramo smatrati kot posledico važnega zgodovinskega razvoja, ki ga smelo lahko označimo za likvidacijo obrobnih pokrajin Kitajske. Glavna dva tekmeca, kandidata za nasledstvo, sta Moskva in Tokio, ki sta ravno pred delitvijo plena prišla v spor. Ta spor bo tem hujši, čim bolj bo napredovala delitev in čim bliše si bosta tekmeca na kitajskem ozemlju, posebno tam, kjer meje obojestranskih aspiracij še niso sporazumno določene.
Pri tekmi za nasledstvo ima Rusija za seboj že dobrih 15 let, medtem ko si Niponska šele zadnja tri leta obupno pritaadeva, kako bi nadomestila zamujeno. Zato se akcija obeh tudi tako bistveno razlikuje. Rusija je brez velikega šiuma v popolni tišini zasedla ogromna prostranstva. Postopoma je gradila in organizirala zavezniške republike Tuvo ob izviru Jenisej«, Vna. njo Mongolijo na jugu srednje Sibirije, majčkeno republiko Ougučak pod Alta-jem, v najnovejšem času pa si takisto brez krika in vojnega trušča gradi novo že zavzeto postojanko: kitajski Tur-kestan. Kakor vse kaže, postopajo Rusi pri tem modro in nad vse obzirno. Tuvo in Mongolijo so posedli še pred petnajstimi leti med državljansko vojno, ko so jnorali zatreti belogvardejsko gibanje barona Ungern-Steralberga. Odslej so temeljito preorganizirali deželo, da bo skoraj dozorela za sprejem v sovjetsko zvezo. Intimne odnose med Mosikvo in Urgo je potrdila tudi pred mednarodnim svetom nedavna rusko mongolska zavezniška pogodba o vzajemni pomoči.
Za drugi odsek ruskih pridobitev na vzhodni meji Kitajske ima zaslugo z/nana ruska turkeetansiko sibirska železnica. S to železnico je prišla vsa Dzungarija in Simkiang (kitajski Tur-kestan) v gospodarsko območje Rusije, 6 tem pa tudi v politično zvezo ž njo. Od Turfksiba se pri Sengiopolju odcepi-
ta dve še ne popolnoma končani progi na. vzhod: ena do Zajsana. druga do Ougučaka na kitajski meji. Od Ilijska gre tretji odcepek na Džarkent in Kul-džo, s čimer je bilo mirno zavojevanje Simkianga in Dzungarije dovršeno. Tudi na severu so si Rusi na isti način utrdili pozicijo. Od Semipalatinska grade železnico na Uljasutaj, od Verh-nje—Udinska pa bodo Ulan Bator Ho-to (=Urga), prestolnico Vnanje Mongolije, zvezali s sibirsko magistralo. Popolnoma razumljiva je tedaj nipon. ska nejevolja na tekmeca, ki jih je tako silno prehitel in si prilastil na milijone štirijaških kilometrov, dočim je mika-dova vojska morala izzivati Kitajce na njihovih narodnih tleh. preden so se vdali in odrekli Mandžurije.
Niponcem se je zato silno mudilo ln niso imeli časa. da se pri svojem prodiranju poslužijo opreznih ln nekrvavih ruskih metod. Planili so zato z veliko vojsko v Mandžurijo, odtod pa v Džehol in Čaher, preko Velikega zidu ia v Notranjo Mongolijo. S tem posestnim stanjem bi bila tekma začasno zaključena, odslej ni več zemlje brej gospodarja in Niponcem ne bo preostalo drugega, nego da nadaljujejo osvaj^ški pohod v brezzaščitne pokrajine prave Kitajske in si s tem nakopljejo Se večje sovraštvo Kitajcev ali pa da se spoprimejo z Rusi za Vnanjo Mongolijo V teku osvajanja se je namreč izkazalo, da je po današnjem stanju stvari Mandžurija od treh strani ogražena od ruske sile: na za padu od Vnanje Mongolije, na severu od Amurin na vzhodu pa od Vladivostoka. Na dlani je, da je za nje posest Mongolije nadvse važna. Ako tu preženejo Ruse za njihovo prejšnjo mejo, so oslabili rusko fronto ob Amurju in Usuriiu ter jo obsodili na obrambno črto zelo dvomljive strateške vrednosti. Z zasedbo Vnanje Mongolije bi Niponci stalno ogrožali sibirsko magistralo, s čimer bi bilo vse zabajkalsko rusko krilo korenito para-lizirano. Jedro арогч je tedaj v Vna-nji Mongoliji, kjer Niponci izpodbijajo petnajstletno rusko posest. V prirodi tega divjega in negostoljubnega pre-
dela Azije, kjer na 2 milijonih štirija-ških kilometrov živi le tričetrt milijona ljudi, leži okoliščina, da meje med njo in Mandžurijo niso dokončno določene. Male obmejne reke hudourniškega značaja, ki često menjajo svojo strugo, naravnost izzivajo k obmejnim sporom, kočujoči način življenja tamcšnjega ljud. stva pa zopet ne daje trdnega oslonca za strogo razmejitev Niponcem je ta okoliščina dobrodošla, saj lahko iz dneva v dan izzovejo krvavo vojno in si pri tem izberejo trenutek, ki bo zanje najugodnejši. V ta namen vzdržujejo napetost ob meji. da mandižurake čete, dalje
begunce iz sovjetske Mongolije in »bele« Ruse, stoječe v službi Niponcev. neprestano ščuvajo k napadom na sovjetsko stran. To se ne godi samo na mongolsko-mandžurski, marveč ob vsej ostali sovjeteko.mandžurski meji. Edino ozki predel, kjer vladivostoško okrožje meji neposredno na Korejo in bi napad izhajal naravnost z ozemlja neposredne niponske suverenosti, je še miren: Niponci vzdržujejo trhel videz, da se napadi ne vrše po njih želji ica zapovedi	M
DAL ' J	B
O LARAMANIH POD LOKMO
ANTON K A P P U S (Skoplje) NADALJEVANJE
77 ed potjo z Dreno glave na Ba-Afl njašnico sva se s šabanom poni govarjala o Hamdijevi nesreči, /ti Vprašal sem ga, če mu je kaj / 11 ve° znanega o laramanih. 1 " »Tu okoli nas je nekaj, ki smo tvoje vere ,latini\ Krščen sem kakor ti, ime mi je ,Zef' ali kakor vi pravite Jožef«.
Spomnil sem se, da sem tudi pri nekem »Torbežu« muslimanu slovanskega porekla, iz vasi Umovo pod Solunsko glavo videl ikono Sv. Arhangela Mihaela in pred njo prižgano lučko in da mu ni bilo posebno pri volji, ker sem to opazil. Na moje vprašanje, zakaj ima kot musliman sveto ikono, mi ni hotel dati točnejšega odgovora.
Tudi Saban mi ni hotel kaj več povedati o laramanih.
Naseljevanje Amavtov v Gornjo Mo-ravo, kakor se imenuje okolica sevemo-zapadnega dela skopske Črne gore pod Lokmo po izviru reke Gornie Mora ve, ze je začela pred približno 240 leti. 1690 je mnogo Srbov zapustilo Gornjo Moravo in pod vodstvom patriarha Arsenija Ca-mojevida prešlo v Sram in Vojvodino. V zapuščene kraje so začeli prodirati Ar-navti iz Albanije.
Med temi Arnavti so se poiavili lara-mami, tajni katoliki ali kriptokatoliki, ki se v javnosti izdajajo za muslimane, a tajno vrše katoliške "»^ske dolžnosti. Pc besedah don Luke Filiča pride katoliški duhovnik preoblečen v arnavtsko no-
LETNICA
šo, da tajno obhaja laramane, a hodža javno opravi pogrebne molitve.
Ime »laraman« je od arabske oesede »ljarm« šaren, pester, torej pester po veri. Mnogi Arnavti iz Karadoga in Gornje Morave ne verujejo drug drugemu, da so »Turci« muslimani in prikrivajo med seboj svoje tajno katoličanstvo. Znan mi je slučaj v okolici Suhe reke, da je bil vaški hodža, ki je učil otroke v muslimanski verski šoli in opravljaj obrede v džamiji, tajni katolik. Ko je to prišlo v javnost, se je odrekel katoličan-stvu in postal pravi musliman, kjer je služba hodže pač dohičkanoena.
Kako je prišlo do dvoverstva? Albanska oblast ie na vse načine skrbela, da ee reši podložnikov katolikov — kavri-nov. Ko so zapustili Srbi pod C&mojevi-
260,
Г)
iem Južno Srbijo, posebno kraje ob Ko-eovem, Gornjo Maravo, je sultan v teh ikra jih naselil albanske katolike, največ iz plemena Miridita. To pleme je še dandanes znano kot zelo revolucionarno. Ctoim, ki so se pomuslimamili, je dal boljša zemljišča in večje pravice nego katolikom. Nekateri od teh katolikov so se odpovedali katoličanstvu in postali pravi muslimani, vendar pa so ostali katoliki
Turkom seveda ni ostalo prikrito, da bo nekateri naseljenci samo navidezni muslimani in so jih preganjali na vse načine Zato so se mnogi odpovedali popolnoma katoličanstvu. Pa tudi katoliška cerkev ni mirovala. Uspelo ji je, da so se prebivalci vasi Letnice, šašara, Krneza in Nrnavo kola spet javno izjavili za njo.
Te vasi so danes popolnoma katoliške tn imajo svojo faro v Letnici, kjer je lepa katoliška cerkev, svetišče Matere Božje Črnogorske, priprošnjice Morava-nov in karadaiklij nasincev. Zanimivo je, da se pod njeno okrilje zatekajo tudi pravoslavni, posebno pa še muslimani in cigani. Ko je na Veliki Šmaren pri Materi Božji Črnogorski proščenje, je tu vse polno katolikov iz Gornje Morave, Jan jeva, latinov iz Albanije, Prizrenske župe in Metohije pa tudi muslimanov, katerim je pač ostalo nekaj od vere prednikov.
Muslimani priznavajo laramane za svoje, saj v javnosti opravljajo vse njihove iverske dolžnosti. Katoliška cerkev jim odreka pravico zakramentov, dokler v javnosti ne izpolnijo katoliške verske dolžnosti in se ne odrečejo navideznemu
muslimamstvu. Počasi bo izginilo lara-manstvo, ta zanimiv pojav za verske razmere tu doli na jugu.
ARNAVTI IZPOD LOKME
Z vprašanjem tega pojava so se bavili že mnogi učenjaki in posebno zanimiva je razprava docenta filozofske fakultete v Skopi ju dr. Atanasije Uroševiča »Ka-tolička Župa Črna gora u Južnoj Srbiji«. V tej razpravi se pisec temeljito bavi z vprašanjem katoličanstva in laramanst-va v krajih pod Lokmo v Gornji Mora vi. Razprava je objavljena v »Glasniku skopsko? naučnog društva«, knjiga ХШ/1933.
ŽITARICE V SEVERNI SIBIRIJI
»Novice« so svoje dni pisale o silnici, t. j. rastlinjaku, kjer človek sili neke rastline, da rodijo velikanski cvet ali pošasten sad, V rastlinjaku se kuri odtod Bairtlov izraz'-topljak. Kdo bi si bil mislil, da bodo kedaj delovali rastlinjaki sredi sibirskih step? Vendar so eovjeti to misel uresničili. V Moskvi boš poslej lahko občudoval žitarice in sočivje, pridelane v polarnem krogu- Poljedelski inženjer Krennikov, strokovnjak za izrabljanje mrzlih pokrajin, je ob koncu lanskega leta pripeljal odondod vzorce ječmena, krompirja in pese, zrasle v severni Sibiriji. Po teh predelih, skoraj vedno ledenih, a jako bogatih, je dosegel 6 do stotov pridelka na hektare.
Na misel mi hodi domislica, ki jo je Неи"у Konnier podtaknil svoiemu junaka. Jožefu Pnid'hommu, ko je ta silni iu slovesni bedak občudoval morje:
»Ocean je lepa stvar; toda koliko izgubljene zemlje!«
Joseph Prud'homme bi se bil lahko izne-bil te globoke misli pred tečajnikom:
>Peščina je lepa stvar; a koliko izgubljene zemlje!«
V tem bi se bil zmotil. Arktične krajine, ki spadajo k Sibiriji, so spet pridobljeno ozemlje.	J. G.
POENOSTAVLJENO SV. PISMO
Pobožni Angleži menijo, da ima evangelij preučeno besedišče za najnižje sloje naroda. Zato so se lotili vnovič prevajanja, pri čemer bodo namesto 6000 besed rabili samo 850 i/.razov, razumljivih vsakonuir. Ta napor za vulgarizacijo ni kaj poeebno laskav za poprečni razum angleškega ljudstva. Doslej so izdali šele evangelij sv. Marka. Mogoče ostanejo pri tem.

STOPAJ PREVIDNO V POMLAD!
rastočo nestrpnostjo m veseljem opazujemo, kako se dalj-šajo dnevu. Kakor jetniki, ki se jim obeta svoboda, štejemo dneve in Dričakuiemo trenutka, ko nam bo konec tedna spet nekaj pomenil, ko se bomo lahko za nekoliko ur oprostili zidov, ko sj bomo spet izdatno privoščili svežega zraku in sonca. Toda le premnogi med nami vedo, da je treba ta povratek v poletni paradiž plačati še najprvo z običajnim pomladanskim katarjem. Pomlad in jesen sta letni dobi prehladov, nahodov in kašlja. In to je dokaz, da naše ravnanje v -teh dobah prehoda in vremenskega preobrata ni bilo pametno...
Meščan se je vse preveč odvadil žive® z naravo in se pnilagodevati njenim spremembam. Mnogi ljudje opaziao šefe po svojem nahodu, da je postalo spet topleje ali da postaja hladneje. Pomladi si sicer prepleskamo čoln ali si kupimo novo kopalno obleko, pozabljamo pa le prečesito, da hi tudi svoje telo z njegovim zamotanim sistemom živcev in žil obnovili, da bo pripravljeno za zahteve nove ldtne dobe. Če smo pozimi zavoljo nedostajanja gibanja, svežega zraku in sonca tako rekoč zarjaveli ne moremo Dričakovati. da bomo lahko začeli, novo, sproščeno življenje brez motenj za zdravje. Za pomlad se moramo dobesedno »treniraitti«. telo moramo navaditi polagoma nanjo, ne pa da bi ga predali brez prehoda njenim vplivom.
Večji deli zdravstvenih moteni v dobi podnebnih sprememb in tudi velik del proslule »pomladne utrujenosti« gresta na račun nepravega napora. Samo tisti, ki počasi in po načrtu krepi svoje teto, oojde skozii to dobo brez prehladov in drugih nevšečnosti.. H krep'itvi spada sončna in zračna kopel. Seveda na je prava sončna kopel tudi tako močan dražljaj, da se mu ne moremo predati brez nadaljnjega.
Zelo koristna priprava v ta namen je obsevanje z umetnim soncem. Kakor se za smučanje in plavanje pripravi amo v zaprtih dvoranah, tako se lahko pripravimo tudi za zračne in sončne kopeli v zaprtih prostorih. Od tod tudi poskusi, da bi se uporaba umetnega višinskega sonca razširila v splošno prakso, da ne bi ostala samo v bolnišnicah, temveč b> jo imeli na razpolago tudi doma. Uspehi umetnega obsevanja so tako dobri, da
si lahko po njem prihranimo mnogo dragih potovanj v kopališčne kraje. V tej zvezi je posebno važno, da si s kraitkr mi obsevanji daljšo diobo pridobimo zaščito kožnega pigmenta, prožnost žMja in teto utrdimo, do trenutka, ko ga lahko zaupamo naravnemu soncu in zraku.
Z naravnim soncem pričnemo počasi in previdno. Najpripravneiše je pač navodilo, ki ga priporoča nemška visoka šala za telesne vaije: Prvi dan dvakratno sončenje po deset minut v športni srajci lin s hlačami, drugi dan dvakratno sončenje po deset minut brez športne srajce s hlačami, dvakrat po deset minut pa s srajco in hlačami. TreitOi dan dvakratno sončenje po dvajset minut brez sra.ce s hlačami, nato dvakrat po dvaijset minut s hlačami in srajco. Četrti dan dvakrat 00 pol ure brez srajce s hlačami ii'n dvakrat po pol ure s srajco in hlačamli. Pefti dan 60 do 80 minut brez odmora brez sraace in hlač.
KATERE BOLEZNI NAPADAJO ESKIME
Dolgo so znanstveniki mislili, da hndi mraz arktičnih morij mori klice za prehlad. Zdi se, da to ni res. Dr. Rabinovič, učenjak iz Montreala. nasprotno meni. da so Eskimi sijajen plen za kašelj in nahod. Sušiea je pri njih naglo razvila po njihovem stiku z t.elei. Podoba je. da prebivalci severnih pokrajin ne podležejo nikdar posledicam sladkosečnosti ali raka, pač pa da je najti piri njih obilo zgledov povapnenja žil ali arterioskleroze. Umrljivost je po Rabinovi-ču največja po krajih koder so domačini stairodedno obleko zamenjali z moderno evropsko. Belokožec je po vsem tem nevaren za Eskima, kateremu prinaša mikrobe za mnogotere bolezni.
KIRURGOM NAOČNIKI
Španski sodniki so prizanesljivi. Sodišče v Barceloni je imelo ondan opraviti s slikovito tožbo. Mestni ranocelnik, stoječ na dobrem glasu, je bil obdolžen, da je pri operaciji slepiča pozabil svoje naočnike ▼ bolnikovem trebuhu. Zato je bilo treba vnovič operirati. Zdravniški izvedenci so se izjavili: Da kdo v rani pozabi kakršenkoli predmet, je nepazljivost, ki jo utegne zasrrešiti kateri si bodi kirurg in ki po-takem ne more imeti kazenske odgovornosti. Španski bolniki se bodo poslej bržkone zatekali k zdravnikom, ki ne nosijo naočnikov.
L
NIKOLI VEČ!
(DOŽIVLJAJ) DR. IVO SORLI
aj župnik kliče Kranjca sem — saj to bi opravil tudi Tomažek! so godirnjaili nekateri župljani, iko se (je razvedielo, da pride cerkev preslikati mojster iz po-_lijanske doline tam preko deželne meje. Alli stvar je bila ta, da župnik, sam Kranjec, ni imel predsodkov proti rojaku, pač pa proti ubogemu Tomai-ku, čeprav je bil možic sicer po svojte olepšali že marsikatero obcestno kapelico ki so mu od našega manj izbirčni in sploh nerazmeroma bolj preprosti sobratje dalje v hrilblih zaupali svoje ol-tanlje. Safi eno je domači mojste-гбек prav gotovo znal: »rezati barve«, kakor so iprarvili ljudje, d)a je njih nedolžna srca kar privzdigalo in jim opajalo nepokvarjene očL (Sam je svoj zadnji izdelek v Zalataju krstil: »Marijo od svete mavrice«, ker se mu je hilo posrečilo Preblažem že samo na obraz očitno spraviti vseh sedem glavnih nje sestavin.)
Zelo sem osupnil, ko mi je župnik povedal ime. Zakaj bilo je po vsi domovini znano in spoštovano. No, že se je gospod podvizal, da je njegov izvoljenec samo sorodnik teh slovečih mož, da pa kaže takisto nenavaden dar in bo delo prav gotovo — a še za skromnim sredstvom primerno plačilo — tako opravil, da se bo domača cerkev tudi pred bolij razvajenimi letoviščarri in dragimi tujimi obiskovalci lahko postavila. Pa da je dečko še izreden pevec, neizčrpen šaljivec in sploh neprecenljiv družabnik, a gospod župnik je prijetno tovariši'jo nad vse rad imel.
Ko je potem fant prišel, se je med njim in mano študentom kar slkrara in samo po sebi razvilo lepo in toplo prijateljstvo. Le v enem se nisva mogla najti: pireveč ga je vleklo v gostilne. Da brez »malo alkohola« kar ne more delati, se je zgovarjal.
Vendar pa se je vsaj spočetka — bodisi iz strahu pred župnikom ali iz sramu pred ljudmi — še nekako držal; od druigega tedna dalje pa se je izkaz-fn. da je na žalost to. fartror pravimo »čisto navaden pijanček.«
Zunmk se je očivklmo celo noreče zbal in se ni sfirašil truda, d* ie večkrat na dan zlezel po strmih stopni-
DR. IVO SORLI
calh na ffiste deske pod stropom. No, delo je še dosti napredovalo in po Štirih tednih so bili omamenti nad presbiteri-jem tako tepo skončani, da sva mu oba prav iz srca čestitala.
—	Eh, to ni še nič! je mladi mojster zamahnil z roko. To so naposled geometrične čačke, ki jih vsak kolikor toliko spreten risar zadene. Toda čakaj-ta, da vidita mojo sveto Cecilijo! Tu hočem sedaj pa prav nekaj posebnega pokazati. Samo eno bi prosrl: da bi mc ljudje ne hodili gledat, dokler sam ne porečern — kvečjemu ta tu, je pokazal mene.
Pa gospodu po enem nadaljnjem tednu vendar nisem smel zamOlčati, da je tista stena nad orglami še vedno bela. Res, da sem prijatelja vsaj dopoldne večinoma naiel pred njo in je v praznino tudi očividno naporno strmel, toda zidu se to ni poznalo.
—	Premišljujem, se je v zadregi branil, ko se je župnik vendar odOečfl, da ga sam preseneti. Saj ostalo: Cecilijino telo z nieniimi оггЈаттИ vred me ne skrbi — to si upam naipravit'- v treh dneh — obraz me daje! Celo Michelangelo
na primer se je s Kristusovo glavo mučil nad leto dnu
Župnik ga je pogledal in nato precej ferdo povedal:
— Potem napravite v teh treh dneh vsaj teb in orgle — za obraz saim vam dem še teden dni. Več pa ne! Do Rož-nice, ko je god naše svete patrone Vnebovzete, iin sicer najpozneje do štirinajstega avgusta opoldne mora biti vse napravljeno! Ljudlie se že hudo Ču-dfio, da traja toliko časa. Oprostite, a tako je!
Slikar je povesil glavo in brdno obe-čal.
In v štirih dneh je bilo »ostalo« res izvršeno: vitko dekliško telo v temmo-modri ћаШ s skrbno ubranim temmo-šlkrlaitmm ogrinjalom, s prelepimi rokami na silonokoščenih tipkah pod srebrnimi piščalkami — če se vsaj za silo posreči še glaiva, dohiimo resnično umetnino. Ne bi bil verjel, da fant toliko zrna!	, Za glavo mu je siedaij ostalo torej še celih šest dni. Tu pa je naprosil tudi mene, naj se ne prikažem več na oder, češ, da potrebuje popolne zbranosti.
Postal je res ves zamišljen in makv beseden — še med večerjo se je vsak
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER DUMAS ST. © ILUSTRIRAL NORR ETRANDERS © PONATIS KI DOVOLJEN
BORBA Zdaj je bilo tujcu jasno, da ne gre več za šalo. Urno se je pripravil, po« zdravil svojega nasprotnika ter se po etaviJ v borbeni položaj. Pri tem je mrmra! predse: »Zares, mladenič je naravnost ustvarjen za mušketirja Nje« govega .Veličanstva, ki povsod išče no«
vincev.«
Ni še končal, ko se je d'Artagnan pognal vanj s tako krepkim sunkom, da bi ga gotovo prebodel, če ne bi bil bliskoma odskočil.
čas izgubil. Toda, moj Bog: tudi to je biilo gotovo, da od tretjega dne dalje niti minuto m bil več trezen.
Župnika je skrbelo čedalje huje, mene zaradi obeh skoraj nič mami.
Ali ko sva peti dan proti večeru z gospodom sedela na njegovem vrtu, j« oni nenadoma naravnost privihral.
— PosirečiJo se mi Je! je skoraj kričal. Naiposiled vendar posrečilo! Prosim vaju, pojdita, takoj sama vidita!
Ves lepi mladi obraz mu je žarel, velike irtjave oči plamtele. Še danes se spominjam svoje nejevolje nad to strahotno treznostjo starejših ljudi, ko se mi
je zazdelo, da sem v žutpnSkovem pogledu zapazili skoraij očiten sum, atfi ni vse to dSviio navdušenje vendar bolj iz kozarca...
Toda tudfi župnik je naglo pograbil klobuk in hiteli srno tria dol.
Ah, še nikoli dotlej nisem vide) lepšega in bolj zamaknjenega, bolj svetniškega obraza: odmev vseh nevidnih in samo njej sličnih angelskih zborov se 'e odseval v Cecilftjinih čudovito razprtih očeh.
Toda ta nebeška glava nii b#a nič manjša od oprsja iznad pasu do vratu im je krasita pravcati, ravno zaradi te-
Toda boj med d'Artagnanom in tuj« cem je bil naglo končan, kajti oba ve« sela spremljevalca sta s krčmarjem vred priskočila, nakar so se vsi trije vrgli na d'Artagnana, ki so ga po vseh pravilih umetnosti pretepli s palicami in grebljami. Napadli so ga tako hi« tro in tako močno, da se je moral d'Artagnan obrniti, ako se je hotel ob«
varovati. Nasprotnik je spet vtaknil svoj meč v nožnico, prekrižal roke na prsih in mirno gledal pretepanje. Ker so kmalu z vseh strani pridrveli gle« dalci in se je krčmar bal prevelike po« zornosti, je ukazal štirim hlapcem, naj preneso mladeniča, ki je obležal na tleh, v kuhinjo, da ga tam njegova že« na obveže.
REZERVA
ga strašnega neskladja peklensko groteskni nestvor.
Strahoma sem se ozrl na župnika. Stal je tam in stiskal ustnice — človek ne bi bil vedel, aili zato, da se ne za-terohoce, ali dta se ne razjoče.
Toda že je stopili naprej, zgrabili nesrečnika za rokaiv in trdo pokazal no stopnicah:
—	Pojdite zdaj taikojj z menoj! Jutri povorimo dalje!
—	Ampak, gosipod župnik! AM ni — ?
—	Jutri, prosim!
in v vsi svoji ogromnosti je človeka porinil proti odprtini v globino.
Spodaj je žuipnik zaklenil vratca in si v tata i 1 kfljuč v žep.
Moilče smo korakati proti žmpnišču. Toda ko smo vstopili, župnik ni odprl v svojo sobo na desni, temveč pokazal po stopnicah v prvo nadstropje. Tam je počakal na pragu sliikafljeve sobe, ga potisnil skozi vrata in sipet spregovoril:
—	Do jutra ob osmih ostanete tu notri! Večerjo vam prinesem jaz sam; picače ne dobite nitii kaprice!
—	Toda, gospod župnik, prosim vas! Saj vendar---
—	Laihlko noč!
PLEMIČ VPRAŠUJE KRČMARJA Čez nekaj časa je plemič vprašal kr« čmarja: »No, kako je s tem divjim fantom?« — »Bolje,« je odvrnil kr= čmar, »hvala Bogu, da se je onesve« stil!« »Ali ni prej ničesar rekel?« »Da. udaril je z roko na torbo in dejal: No, bomo videli, kaj bo rekel gospod de TreviMe o takšnem postopanju z nje«
govim varovancem!« »In kaj ste našli, ko ste preiskali njegovo torbo?« »Pi« smo na gospoda de Trevililea, stotnika mušketirjev.« »Kje je mladenič zdaj?« »Zgoraj v prvem nadstropju, kjer ga obvezujejo.« »In kje je njegova torba in njegov telečnjak?« »Spodaj v ku« hinji.« »Kaj neki vsebuje pismo na de Trevillea?« je mrmral tujec, ko je sto« p al proti kuhinji

Župnik je zaklenil in spcravil k sebi tudi ta ključ.
★
Iz visokega zjvoraika je zagrmelo pol devete, ko smo dirugo jutro 9pct obstali pred svetnico.
Slikar se je zgrabil z obema rokama za glavo,
— No, se da še kaij napraviti? je z mirnim glasom vprašali župnik. Da, če je na svetu mogoče, rešiti to nebeško glavo, človek božji! Saj take ne napravite nikoli več!
Ce bi vse drugo pomaknil za toliko niže? Čeprav bi se zdelo, kakor bi bi-
la svetnica na obfakih priplavate? sem nekako poskusil posredovati jaz.
Oni je dolgo nepremično tehtal Cele nekaj korakov nazaj in potem spet naprej je napravil.
Nenadoma se je z izgubljenim pogledom oari okrog sebe in pri tem opazil v kotu 1шес navadne zelene barve z debelim čopičem v njej. In že se je za-potekel tja, globoko zatel. stopil pred sliko iai napravil sivetoici debel križ naravnost čez obraz.
★
Ljudje so rekli, da lepše podobe še niso videli, in vsi so priznaili, da Tomaž
mylady nastopa...
Ko se je d'Artagnan čez nekaj časa osvestil ter z zavezano glavo stopal navzdol po stopnicah, je zagledal spo» daj pri kuhinji najprvo svojega na« sprotnika, ki je stal mirno ob težki kočiji in se pogovarjal z damo, ki je sedela v vozu. Dama je bila še zelo mlada, morda je imela komaj dvaj= eet let ter je bila izredno lepa. Imela
je dolge, kodraste plave lase, velike modre oči in kot alabaster bele roke.
»Gospod kardinal mi torej ukazuje, da se moram takoj vrniti na Angleško in poizvedeti, če je vojvoda še v Lon« donu?« je vprašala.
»Da — to je ukaz. Jaz se medtem vrnem v Pariz,« je odgovoril plemič.
mlademu mojstru še do gležnja ne seže. Tudi sosedni gospodje duhovniki so bili pri svečanem obedu polni hvale. Samo on je modčal. Njegova časa je ostala nedotaknjena.
Taikoj po črni kavj se je poslovil.
Jaz sem ga spremljal še dobre pol ure daleč.
—	Ne ženj si tolilko k srcu, no! sem rekel, ko sem stopil z voza, da se peš vrnem domov. Ce ni bilo to pot, bo pa drugič...
—	Nikoli več! Župnik je prav povedal. In tj si videl, kako sem si samemu
sebi za vselej glavo oddroM. Jaz sem zdau čiovek brez glave, razumeš?
—	Ali, prijatelj, bodi no pameten! sem mu stiskal roko, da pač kako skončava.
—	Hočeš reči, da naj ne pijem več? se je nasmehnil. Tudi o tem sem to noč premišljeval Ampak je samo dvoje: ali ne pride čez maje ustnice nikoli več niti kapljica alkohola — ali pa samo še alkohol!
★
Zgodilo se je žali zadmije. In že čez pol leta so listi pisal, da je v svoji vasi umrl eden najbolj nadarjenih naših samoukov.
GORILA BOBI
ОГ""^ eseti glavni zbor nemške družbe Ж za raziskovanje sesalcev v Berlinu M je posvetil eno izmed svojih sej, L-^ ki je trajala pet ur samo gorili Bo-biju ki je preteklo jesen kot najdragocenejša žival berlinskega zoološkega vrta nenadno umrl- Sam Bobi je prisostvoval tej seji. namreč nagačen in ie gledal neprijazno na zbor učenjakov okrog sebe, ki_ so ga še po smrti cenili kot dragocen študijski predmet
V uvodnem predavanju Je govoril dr. Lutz Heck, ki je Bobiju dolgo let stregel, o njegovem bivšem vsakdanjem življenju, o njegovem jedilnem listu, na katerem so bili zapisani tudi nadevani kruhki, klobasice In konjak, dailje o njegovem vedenju. Učenjak je povedal, s kakšno velikansko skrbjo in ljubeznijo so stregli redki živali, masirali so jo celo z olivnim oljem in ji dajali vsakovrstnih zdravil proti pomanjkanju vitaminov. Ob tej priliki je družba priredila ovacije strežniku Liebetreuju, ki je bil Bobiju pravi rednik in je to odobravanje gotovo zaslužil
Sledil je film znanega izdelovalca kulturnih filmov Lieberenza, ki je prikazal Bobi je-vo življenje v kratkih in značilnih prizorih. Nato je Paul Eipper. najstarejši .v-ropeki Bobijev prijatelj, govoril o zadnjih dnevih te izredne živali, ki je umrla v resnici tragične smrti. Eipper je pokazal film o tej smrti. Umirajoča žival, ki strmi molče v belo rjuho če ne polaga rok na bolečo glavo, učinkuje naravnost pretresljivo. Njegova družica v kletki, šimpanzka Titina, ga boža. medtem ko leži Bobi že v agoniji, neprestano in nežno po težki, črni glavi, ki ee je sklonila naprej.
Nato so se strokovnjaki pogovorili o vzroku Bobijeve smrti. Prof. Koch ki Je gorilo seciral, je ugotovil, da je Bobi umrl za otrp-njenjem pljuč, in sicer zato. ker je bil požrl izbljuvano vsebino svojega želodca. Prof. Brandes je menil, da je pravi vzrok v tem,
da se je Bobiju zagnojilo v čelni in nosni duplini. Drugi možje so navajali spet druge vzroke, nazadnje je sloviti patološki anatom prof. Westenh6'er odkrito priznal, da je pravi vzrok Bobijeve smrti še nepojasnjen. Končno so predelali Bobija še v anatomskem pogledu do podrobnosti in prešli v razpravo vprašanja, koliko kaže Bobijeva anatomija, da je med človekom In človeškimi opicami kakšna razvojna vez fn koliko je ni- Skratka, z nobenim človekom, če izvzamemo morda petrificirane. ti ee tako učen zbor ne bavil tako obširno kakor z Bobijem. Ni čudno, da je Bobi tako grdo gledal na vse.	k k
шша.
DEKLETCE
krog I. 500. pred našim štetjom, morda v zmešnjavah perzijskih vojn, se je srečal Grk Hekatajos iz Mileta prvič z ljudstvom Pe-oncev, ki je bivalo na severu Grške ob reki Aksiju. Hekatajos je bil po poklicu zgodovinar in ve o teh Peoncih povedati,
da so imeli velika ozemlja, s katerimi pa niso vedeli ničesar pravega storiti. Živeli so skoraj kakor barbari. Namesto da bi svojo rodovitno zemljo obdelovali po vseh pravilih, so jo prepuščali konjem in prove-du za pašo ...
MAGNOLIJA CVETE
Meščan Hekatajos iz Mileta, ki je bil navajen dobre grške kuharske umetnosti, poroča dalje, da ti barbarski, divji Peonci niti okusne oljke niso poznali. Namesto v oljčnem olju so peonske gospodinje cvrle divjačino in ribe v »zelo tolsti maži, ki jo znajo pripravljati iz mleka in jo imenujejo zato mlečno olje. . .«
Stoletje pozneje je glas o tem čudnem mlečnem olju dospel v staro Grčijo. Hipo-krates si je kot znamenit zdravnik ogledal stvar pobliže. »Prav zares«, pripoveduje začudenim Helencem. »so ljudstva, ki pridobivajo iz kobiljega mleka tolščo. ki jo imenujejo butiron. Kobilje mleko nalivajo v visoke posode in te potem dolgo pretresajo. Pri tem se prične mleko peniti, zavre in tekočina se loči od trdega. Zgoraj se nabere butiron. ker je lažji nego vse ostalo, to pa. težka gosta gmota, se nabira spodaj. Butiron rabijo barbari namesto olja naših oljk za kuho in cvretje«.
Iz dežele bajnih mongolskih Skitov je prišla vest o butironu. o maslu, polagoma do Črnega morja, k Peoncem in od tod preko maloazijskih Grkov na Peloponez. Polagoma je prišla tudi do Rima.
Prav tako kakor Grki in natančno drugače nego Skiti in Peonci so imeli tudi Rimljani svoje oljčne nasade, kuhali so z olivnim oljem, cvrli so z olivnim oljem. In celo gruje. ki so jih hranili z mesom sužnjev, so rimskim sladokuscem šle v slast le. če so bile pripravljene z oljem. Nekoliko novotarjev je sicer poskusilo z butiro-nom in so ga servirali kot posebno slaščico. a navzlic temu je ostal butiron le »barbarskim ljudem priljubljena jed«, kakor poroča Plinij v svojem Naravoslovju. Isti pisatelj sodi, da so inaslojedci in barbari
istoveten ljud. Maslo ne spada v kuhinjo civilizirane dežele. Navzlic temu je maslo v drugih pogledih zelo koristno, ima v sebi sile. o katerih so že Grki govorili s priznanjem.
In Plinij navaja ono izmed knjig uglednega zdravnika Avla Kornelija Celza (okrog 1. 25. po našem štetju), ki je takoj po odkritju butirona izkoriščal to snov kot zdravilno mažo in je ž njo dosegal n. pr. izredne uspehe z obravnavo otrok, ki so dobili rane od ležanja. Kaj bo j šega rimski znanstveniki niso znali napraviti z maslom.
Kot mazilo in zdravilo je prišlo potem maslo barbarskim naslednikom rimskega imperija. Sv. Hildegarda. ki je umrla 1178., je mešala maslo z listi in semeni smokve in to mešanico kuhala, da je dobila potem izvrsten pripomoček za kašelj. Pare vročega masla koristijo tudi zoper sušico in steklino, masleni obkladki zdravijo zloče-ste tvore. In končno so vedeli o maslu še to, da se da v previdnih, majhnih porcijah uporabljati kot ljubezenski pripomoček.
V srednjeveških kuhinjah dolgo ni nobenega sledu o maslu. V inventuri svojega posestva Asnapija je dal Karel Veliki zapisati med letnimi dohodki sicer nekoliko sto funtov sira in 200 velikih gnjati, a le 8 in pol litra »kravje masti, ki jo danes imenujemo maslo. Šele v 12. stol. so se z menihi razširile poznorimske navade po Srednji in Zapadni Evropi. Z izpopolnitvijo poljedelstva so kmetje začeli pridobivati večje količine mleka in smetane in so se navadili delati maslo. Kmalu potem beremo tudi o listinah in zapiskih tistih davnih dni, da je postalo maslo eden izmed elementov kuharske umetnosti in živilo, ki so ga visoko cenili	hr
NAPOLEONICA
Veliki Korsičan, bržkone trrškega izvora, še dolgo ne bo pozabljen. Lani |e izšla cela vrsta knjig, kjer nastopa njegova oseba. Tako Paul Reboux. »Josephine«. pol zgodovinski življenjepis, pol kramljanje. V nemškem prevodu se ne tere tako srčkano. _ Count d'Ornano >Life and Loves of Marie Walew-ska«. Ta biografski roman prinaša več bistvenih potez prvič na dan — Emile Pard »Napoleon et Talleyrandt, znani diplomat, se naslanja na korenite študije virov, predvsem avstrijskih in ruskih. — Alice Fliegel »Dčsirče« zanosito prikazuje švedsko kraljico Dezidorijo, zaročenko Jos. Bonaparteja in Napoleonovo ljubico. — Comte de Las Cases »Souvenirs de Napoleon I.< Temu grofu. ki je spremljal Korsičana na Sv. Heleno, je pregnani vladar narekoval spomine, sedaj z mnogimi dokumenti spopolujene. —
•I. Bainville »Vie da Napoleon« podaja zgoščen presled, posebno čez državniško delovanje našega naslovnika.	K.
PRAZGODOVINSKA TOPILNICA
V grofiji Sussesu je lovec zasledoval lisico in dognal da ima svoj brlog v predzgo-dovinski talilnici- Starinoslovci so položaj preiskali in videli, da gre za ostanke taborišča iz železne dobe. V spodnjih plasteh so izgrebli lončenino iz 3. Lateneske dobe in mnogo železne troske. dokaz, da je stala tukaj pomembna topilna peč. Vse naokoli tega plavža so peči za obdelavo železa, nekatere iz rimskih časov, druge 1» srednjega veka, posamezne celo iz 16. stoletja. Sicer pa se je v Angliji ugotovilo že prej tole: koder se izkorišča v srednjem veku železna ruda, so stale na istem mestu že keltske in rimske plaviluice.
NAŠ JEZIK
BLAGOR
Tri ofenzive zoper samostalniško rabo prislova blagor (blage r) so nam znane: Miklošič je zapisal v »Lexicon pa-laeoslovenico—graeco—latinum« (1862-5.), str. 25. besede: Blagože, interj. euge; nasl. (= novoslovenski) blagor, quod substantivum non eat« (= to pa ni samostalnik). — L. 1866. je povedal svoje mnenje Levstik v nemški knjigi »Die slove-nische Sprache nach ihren Redetheilen«, str. 104-1: »Blagor = Heil! Stslov. je: blagože Heil! Iz »blagor« je napravilo ljudstvo na Dolenjskem: »Koga blagoro-v&ti« in komu bl&gore in f blago rej) deliti, jemanden glUcklich preisen, prav za prav: zu jemanden blagor sagen.... Blagor pa sam ob sebi ni ln ne more biti samostalnik, kakor ga napačno rabi knjižna slovenščina za: Wohlstand, Gedeihen itd. ljudstvo o tem nič ne ve in ta raba je prav tako zoper duha našega jezika, kot če bi hoteli napraviti iz oziralnega zaimka (prav: prislova!) kikor samostalnik: K&kor kžkra (kakor blagor, blagra), da bi s tem označili »kakovost, kvaliteto«. — Tretji »napad« je opazka dr. A n t.. Breznika v »Slov. pravopisu« (1920), str. 36: »Blaginja; na občno blaginjo (blagor v tem pomenu napačno!)« Toda Breznik ie svoi nauk preklical a tem, da je 1. 1S35. v »Slov. pravopisu«, ki ga je priredil z dr. Fr. Ramovšem, zapisal na str 18: »Blftgor,-gra m. (t. j. moški samostalnik) = blaginja; za blagor očetnjave naj puška govori (S. Jenko).« — Da Jenko sam nI zapisal »blagor«, o tem pozneje!
Miklošičev stavek, da blagor n i samostalnik. ima svoj razlog nemara v tem, da se veliki slavist v tistem trenutku ni spomnil, da so tudi v drugih jezikih razni prislovi in medmeti postali s časom samostalniki: nemški das Wohl. rod. des Woh-les; das Wehe, rod. des V/ehes; Iz lat. prislovov beneinmaleao naredili Italijani in Francozi samostalnike: it. 11 bene, 11 male, rod. del b., del m., množ. i beni, i mali; franc. le bien, le mal, rod. du b., du m., množ. les biens, les maux; tudi romunski se rabi samost. bine-le. Slovenski gorje, češki hofe. It., il gual (o) so samostalniki iz prislovov; enako ruski gćre, ukraj. ho-re, staropoliski gorze; v zendu (avesti) ušta, kot prislov = dobro, blago, kot samost^ blaginja. Po »Roczniku slawistvck-nem«, 1. XI. (1933) imajo tudi sanskrt in ugrofinski jeziki enake primere. —
V pomenu »das Wohl« pozna našo besedo že Murko v slovarju (1833) in morda kak pisatelj že pred njim. V pomenu »blaženost« se rabi blagor v katekizmu za beatitudo (v istem pomenu ima Vodnik blagornost) drugi pišejo blaženost ali blagovitost, Prekmurci blaženstvo, nekateri zveličanaka čednost.
Da je blagor (iz blago-že„ каког kdor Iz kdo-že, kamor iz kamo-že itd.) prislov, ne pa pridevnik srednjega spola je razvidno iz sinonimov: blaze-r (Caf), blozer, broze-r (okrog Bolca ln pod Krnom) ker je blaže samo prislov. (Oblike boger na Gor., Gutsmannova bloger in buger na Dol. In Notr. so dvoumne.)
Glonar in Pregelj sta nam v svojih skrbnih izdajah Jenkovih pesmih dala v roke sredstva, da lahko zvemo, kaj je zapisal pesnik sam in kaj so mu drugi jpopravl-li«. Zdaj vemo, da je Jenko zapisal: »Naprej zastave slave«, in »Za b 1 a g o s t očetnjave«. — Tako beremo v Giontinljevi Izdaji iz 1. 1864, ki ni »popravljena«. A 1. 1860 ko se je »Naprej« prvič tiskal, je urednik Janežič »popravil« blag o s t v bla g o r in 1. 1863. je Jakob Razlag v »Pesmarici« dal besedi slava veliko začetnico *eS, to je Slavija (boginja Slovanov). Jenko pa je brez dvoma menil »das Banner les R u h-m e s, la bannifere de la g 1 o i r e, vexll-lum g 1 o r i a e. Angleški prevod »For S 1 a-v a 's banner, forvvards« torej n 1 po pesnikovi intenciji.	J. Kosti&l
IZ LITERARNEGA SVETA
DR. KAREL PEflNIK — POTOPISEC IN JETIKOSLOVEC
Pred kratlam na Dunaju umrli mecen koroških Slovencev dr. Karel Pečn,k, kateremu je v »Jutru« od 20. marca dr. F. J. posvetil toplo napisan spominski članek, nI bil samo zgleden rodoljub, izkušen zdravnik, pisec slovenskih in nemških gospodarskih člankov in pospeševatelj naših trgovinskih stikov z Egiptom (bil je družabnik aleksandrijske uvozne tvrdke S. Bensi-lum), temveč tudi avtor ličnih potopisnih knjižic in upoštevanih medicinskih razprav.
G. Albin Kosem, ki se je 1. 1902. zdravil v Egiptu ln se tam sprijateljil s pokojnim dr. Pečnikom, mi je pokazal zanimivo brošuro: Ramleh, la Riviera Eleusinienne et Alexandrie, un itineraire de physiographie et de mčdicine par le Dr. Charles Pecnik, medicin a Alexandrie (Egypte). Knjižica je izšla tudi v nemški izdaji v znani zbirki Woerl's Reisebiicherverlag, Leipzig.
Iz omenjenega 114 strani obsegajočega priročnika je razvidno, da je ta naš ugledni koroški rojak napisal še strokovno razpravo o zdravljenjih v pustinjskem podnebju: Lee cures climatčriques du dčsert, 1899, str. 152, založba F. Diemer, in bro-šurioo: L'influence du dšsert sur la tuber-culose, Kairo, 1899, predavanje o vplivu puščave na jetiko, ki ga je dr. Pečnik Imel na mednarodnih zdravniških kongresih v Berlinu (18S3) in Napoliju (1900).
P. Karlia.
TEHNIČNI OBZORNIK
V Sahari se vrše že dalj časa poskusi za dokončno rešitev tehniško-gospodarskega vprašanja, katera gonilna sredstva za motorna vozila so v puščavi najsmotrenejša. Za te poskuse so opremili motorje z različnimi vplinjači, s čimer je omogočeno, da gonijo motorje rastlinska olja. bencin alkohol. gazol in elična eintetska goriva. Izmed mnogih uspehov poskusnih ekspedicij, ki jih podpira francosko ministrstvo za kolonije, naj omenimo le enega; nadavno je namreč prevozila skupina motorjev med pogostimi peščenim) viharji 1300 km dolgo pot v devetdesetih nrah.
Preiskava starinskih niponskih mečev je dokazala, da so imeli bojeviti Samuraji meče. ki so jih stari nožarji skovali iz štirih milijonov tankih jeklenih plasti Ni čuda, da so tovrstni meči ki prekašajo slič-no Izdelene damaščanke še danes v visoki ceni. Njih prodaja Je za pravovernega Samuraja največja sramota
Za zvečanje tovorom namenjenega prostora so pričele ladjedelnice v Norveški firradit) ladje * narnimi kotli na kinvn.
Med danskim pristaniščem Frederikshavn in vzhodno obalo Norveške bodo pričele stalno voziti ladje, ki bodo prevažale avtomobile. Vsak brod - ladja — bo mogel hkrati prepeljati do sto avtomobilov.
Fiziki utreške univerze so zgradili poskusni prostor, v katerega ne more prodreti noben Sum. Prostor, ki je namenjen preiskavi šinila in ropota Je obdan od treh škatlastih prostorov napolnjenih s papirjem. svinčenim! ploščami morsko travo, pluto, lesom ir> žimo. Iz prostorov pa je povsem izčrpan zrak
Z izffrsdnio 50 km dolge ceste med Padom in Genuo ki vodi preko strmih in težko prehodnih Jugovzhodnih izrastkov Alp. so Italijani vnovič dokazali, da so najboljši graditelji sorskih cest v Evropi.
Največja leča na svetu vzbuja Se vedno začudenje strokovnjakov in laikov. Po vlitju v oeromni. toplotno povsem osamljeni kalup 1934.V so jo ohlajali кат leto dni. s čimer so bili preprečili morebitne za oko nevidne tvorb« ki nastanejo pri strjevanju stekla. Pedaj so lečo. ki Je 70 cm debela in meri v premeru nad pet metrov oddali brusilnlci. ki Jo bo brusila tri leta. Preteklo bo torej še precej časa. preden nam bo pričelo novo orjaško oko odkrivati skrivnosti vsemiria "Ker so se pri brušenju že spoMka ookazali vrastki v obliki svojske žlindre, menijo nekateri strokovnjaki. da je bilo dolga leta trajajoče delo zaman).
Znanstveniki se že desetletja trudijo, da bJ dosegli absolutno ničlo temperature, ki znaša —273° Celzija. Po najnovejših poročilih ee je posrečilo profesorju Ha a mi do-»eči temperaturo, ki je le devet tisočink nad absolutno ničlo.
F I L A T E L I J A
Nove znamke
Nemčija: Za petdesetletnico izuma avtomobila in mednarodno avtomobilsko razstavo v Berlinu je izdala poštna uprava dve spominski znamki, zeleno po 6 pfenin-gov s sliko izumitelja Daimlerja. in rdečo po 12 pfeningov, s sliko izumitelja Benza. Razen tega je izšla dosedanja redna znamka po 80 pfeningov v višnjevi in črni barvi z vodnim znakom kljukastega križa.
Južna Afrika: Izšla je dobrodelna znamka po + Vi c., zelena, g sliko cerkve v Vowu.
W	SM.
PRAKTIČNE NOVOTE
Za pisanje v temi
Kdo ni še prišel v položaj, da bi bil rad v temnem prostoru spravil Kakšno svojo misel s kratko beležko na papir, a mu to tema m dopuščala? Toda sedaj nodisi da si hočemo napraviti kratko kritično beležko med predstavo v gledališču, bodisi da bi si hoteli zdravniki ali strežnice v temni bolniški sobi nekaj zapisati, bodisi da pri-
manjkuje policijskemu uradniku pri nočni službi ali avtomobilistu na vožnji -adostne svetlobe, v vseh primerih nam pomaga svetilna beležnica iz zadrege. Ta beležmca ni večja od običajne in gre udobno r žep. Listi ležijo v okrovju iz umetne smole, ki Ima zgoraj električno žarnico z majhno baterijo in privit svinčnik. Ce potegnemo svinčnik ven, žarnica zasveti in osvetljuje zašlo-njena liste beležnice. Če vtaknemo svinčnik na njegovo mesto, se luč spet odklopi, žarnica, baterija ln listi se dado iahko izmenjati, prav tako mine v svinčniku. Vsi nadomestni deli se dado kupiti v večjih trgovinah a pisalni ml potrebščinami.
56 \ A H
PROBLEM 156
B. Laws »Pesti Hirlap« 1935
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 155 1. Tdl2 — g2.
ZA BISTRE GLAVE
226 Srečanje Dva prijatelja, odvetnik in zdravnik, sta se zmenila, da se srečata. Točno ob 2.45 je odvetnik ostavil svoje stanovanje in je stopal z brzino 4 km na uro proti zdravnikovemu stanovanju. Zdravnik je odšel z doma ob treh in stopal 3 km na uro. Potem sta se srečala in zdravnik je spremil svojega prijatelja do svojega doma. Ko sta tja prispela, sta ugotovila, da je bil odvetnik napravil 4 krat daljšo pot nego zdravnik. Kakšna je bila razdalja med njunima stanovanjema ?
227
Pomaranče Neka gospodinja je na sadnem trgu kupila pomaranč. Dobila jih je tridesetkrat toliko, kolikor je plačala za vsako v dinarjih. če bi bila vzela pomaranče druge vrste, ki so bile za 50 par. cenejše, bi za
isto vsoto dobila 10 pomaranč več, nego bi v tem primeru izdala 50 parskih novcev. Koliko jo je stala pomaranča in za koliko jih je kupila?
228
Ogromno Število Število 2 na milijonsko potenco je tako ogromno število, da bi se moral izjaloviti vsak poskus da bi si ga približali s predstavo ali računom A vendar postavljamo na naše čitatelje vprašanje- Kakšen bo ostanek. če to število delimo z 257?
229
Silna vročina Neka ladja plove ob raivniku Vročina je etrašna, 49 stopinj v senci. Krmar preklinja to vročino in si želi. da bi bilo vsaj za polovico hladneje. Mož naj se zahvali bogovom, da se ne more želja izpolniti. Zakaj?
Rešitev k št. 225 (S sadnega trga) Kupila je 1 dinjo, 39 jabolk in 60 sliv.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ adolf RIENIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Urednlfltvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i—, po raznaSalclh dostavljena Din 5.—,