INFORMATOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenj RAZVOJ finance, mali gospodinjski aparati, elektrokovinarska oprema, naravno zdravilišče Letom. Številka 14 V Gorenju Eko stroji še tečejo Pred volitvami do?°fen,u Eko’ kier 50 v pone-stJfi - 26' marca 1990, uvedli ski^!ni Postopek 'm seveda v ra>u s tem prekinili delovno nin?er'e vsem 562 zaPosie- f po" jj'ul<0 255 zaposlenih, kolikor so DrorP0novno zaposlili, izdeluje Dlin ysern ,ečaje za štedilnike, ki iih 6 arrr|ature in žična vezja, I h v svoje izdelke vgrajujejo v ^afo sonce Gorenju GA * . dobitniki priznanja V v ,zb' zaščite - v službi člo-,a Zlato sonce za leto 1989 a tudi Gorenje Gospodinjski i{gar.ati- To pomembno prizme za dosežke na področju afya pri delu je že drugič sT~elien° podjetju Gorenja, Dr Je Zlato sonce za leto 1988 Jielo Gorenje Mali gospo-n!:l?ki aparati iz Nazarij. Priz-a.n!a bodo podelili v sredo, 4. delu 199°’ na Čan zaščlte pr' leto organizirata Zveza .. fl|katov Jugoslavije in časo-V J?0 Podjetje Zaštita rada akcijo ,sHJžbi zaščite - v službi člove-uvot cil.iern' pospešiti in v družbi ^ plaviti prizadevanja za varno te,° tako z vidika izboljšanja Pri ^°ških in tehničnih razmer kott ,u in niegove humanizacije 2a^*udi organizirane preventivne ^cij° se iz leta v leto vključuje ko! Več Podjetij in posamezni-v To potrjuje, da postaja jj stvo pri delu vse pomembnej-sk^iavnik pri uresničevanju 0 , 1 za človeka in njegovo varn-h ' Pd delu. V tretji akciji je svoje sežke predstavilo približno n-Jsto podjetij iz države, kar iJ dstavlja več kot dva in pol mi-Jna zaposlenih, n'2nahje Zlato sonce, dodeljeno A renju Gospodinjski aparati za PoteŽeno raven varstva Pri delu, Ho Ž6 dolgoletno orgenizire- strokovno, v praksi uvel- laviio Ipd en° skrb za varno delo kot v Preventivno zaščito pri delu. i u 1® priznanje vsem strokovnim SjjJ.ugim delavcem Gorenja Go- 0^'hjski aparati za uveljavljene g 'Ke zaščite in preventive pri g u in hkrati spodbuda za na-g^ldje kreiranje humanih delov- Gorenju Gospodinjski aparati. Skušajo pa izpolniti tudi druga naročila, med njimi Tomosa in Tama. Na takšen način ni motena proizvodnja v drugih organizacijah, ali drugače povedano, ker v Gorenju Eko izpolnjujejo dogovorjene obveznosti, ne povzročajo družbene škode. Po besedah stečajnega upravitelja Andreja Glušiča je ta začasni program proizvodnje sedaj narejen za tri mesece, medtem ko bo stečajni postopek dajši, saj je zakonski rok za njegovo dokončanje eno leto. Poleg proizvodnega morajo opraviti tudi še računovodska in finančna dela. O Gorenju Eko bomo torej še pisa- Potem, ko se bomo volilci na letošnjih volitvah najprej v nedeljo, 8. aprila, odločali o delegatih za občinske in republiško skupščino, člane predsedstva in predsednika Republike Slovenije, bomo 12. aprila volili delegate v zbor združenega dela občine Velenje In republiški zbor združenega dela. Delavci v Gorenju smo na zborih volilcev dali podporo skupno 20 kandidatom, ki jih je občinska volilna komisija po vrstnem redu števila glasov, ki so jih dobili na zborih delavcev, uvrstila na kandidatno listo za zbor združenega dela občine Velenje. Prijazni do okolja Če za izdelke Gorenja velja, da postajajo vse bolj prijazni do-okolja, potem si v Gorenju toliko bolj prizadevamo, da bi tudi naša proizvodnja bila ekološko kar najbolj čista. Tako so se v Gorenju Gospodinjski aparati že pred leti lotili enega od vprašanj, kam z odpadnim lakom, ki ostaja na obešalih v lakirnicah. Pri kemijskem raztapljanju teh ostankov v mešanici kislin in organskih topil nastane nevaren odpadek. Če bi ga enostavno skurili, bi spet spustili v zrak več plinov. Vendar so v tehnologiji Gorenja Gospodinjski aparati našli ustrezno re- šitev, ki jo je potrdil tudi Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru. Kurjenje tega odpadka s primesjo premogovega prahu ne pušča več nobenih ostankov v količinah, nevarnih za okolje. To bi lahko torčj brez škode za okolje opravljali v šoštanjski termoelektrarni, vendar je javnost nasprotovala sežiganju kakršnihkoli odpadkov iz Gorenja v Šoštanju. Kljub takšni možnosti so torej morali v Gorenju Gospodinjski aparati ukrepati naprej in tako so se odločili za nakup posebne peči za sežiganje laka na obešalih. Peč Bayco je ameriška in takšne razmer. D. Založnik Pred dnevi so začeli tudi z nameščanjem inštalacij nove peči za sežiganje odpadnega laka na obešalih v Gorenju Gospodinjski aparati. Naši kandidati: Branko Amon 505 glasov, Zofija Klobčar 473, Jurij Vaupot 435, Franc Boček 424, Mitja Jenko 422, Martin Marolt 396, Drago Bahun 387, Zdenko Hriberšek 360, Iztok Hu-domalj 334, Rajko Hribar 319, Cvetka Žlof 310, Andrej Heindl 290, Zlatko Bartolac 287, Tomaž Strniša 283, Niko Pečarič 274, Stane Koselj 273, Bojan Osolnik 270, Avgust Reberšak 200, Vladimir Ivančič 172 in Anton Lahovnik 104. Izmed njih bomo na volitvah 12. aprila izvolili 5 stalnih delegatov, ki nas bodo zastopali v zboru združenega dela občine Velenje. H. J. uporaljajo v Evropi. Pred nakupom so naši tehnologi opravili poskusno sežiganje obešal iz Gorenja kar pri sosedih, v Avstriji, kjer so ugotovili, da je takšna rešitev primerna za okolje in dovolj kakovostna. Uporabljajo jo torej tudi v Avstriji, ki velja glede varovanja okolja za eno najob-čutljiveljših dežela. Peč sestavljata dve komori. V spodnji komori je dosežena temperatura 400°C, pri kateri izhlapijo organska topila in vse ostalo. V drugi komori ti hlapi zgorijo v vodo in oglikov dioksid. Ostaneta le še pepel in saje. Peč so postavili v posebni zgradbi ob skladišču odpadkov, ob tem pa so uredili tudi še poseben prostor za površinsko čiščenje kovinskih površin s peskanjem. Predvideno je, da bi že v prvi polovici aprila 1990 začeli s poskusnim obratovanjem, za uporabno dovoljenje pa bo moral izdelati še nekaj analiz mariborski Zavod za zdravstveno varstvo. "Zahteve po ekološko čisti proizvodnji so upravičene in pri teh vprašanjih moramo v Gorenju sodelovati vsi, ne le tehnologi. Rešitve so na ravni evropske kakovosti. Mi ne skrivamo problemov pred javnostjo in ekološke probleme rešujemo strokovno in na optimalen način," je o novi pridobitvi v Gorenju povedal Bojan Jus, ki ob razvoju tehnologije zamrzovalne in hladilne tehnike skrbi še za splošne tehnološke dejavnosti v Gorenju Gospodinjski aparati. H. Jerčič S čimmanjšimi stroški izdelati več Korak bližje k napredku V proizvodnji Gorenja Mali gospodinjski aparati je zelo razgibano. Povečujejo In modernizirajo proizvodnjo, Urijo ponudbo, zlasti z različnimi tipi posameznih malih gospodinjskih aparatov. Precej dela imajo z izdelavo sekljalnikov, izdelujejo veliko različnih tipov, večino pa namenjajo ameriškemu kupcu, prav tako pa tudi za izvoz v zahodnoevropske države. Dnevno jih izdelajo že po 360, z julijem pa naj bi izdelovali že predvidenih 570 aparatov dnevno. Za toliko so predvidene tudi proizvodne zmogljivosti. Da pa pri tem ne bi preveč zapostavljali domačih kupcev, so v trgovine po vsej domovini pred kratkim že poslali 2.000 teh univerzalnih gospodinjskih aparatov. Ker so se na trgu potrebe po njihovih različnih aparatih precej povečale, zlasti v tujini, poskušajo izdelati vse več kuhalnikov jajc, metalnih rezalnikov, kavnih mlinčkov ter mešalnikov. Prav zato so morali delno modernizirati in s transporterjem dopolniti montažo kavnih mlinčkov, za kar so potrebovali več prostora. Zato so se odločili celotni proizvodni liniji za izdelavo strojčkov za varjenje in tehtnic ponuditi v kooperacijo drobnemu gospodarstvu. Po dobrem mesecu lahko že rečejo, da so zadovoljni oboji, saj delno uspešno teče. Pohvalijo se lahko, da so marca izdelali kar za tretjino več aparatov, kot lani decembra. Posebej spodbudno pa je, pravi tehnični vodja proizvodnje Gorenja Mali gospodinjski aparati Marko Pur-nat, da se je v prvih treh mesecih letos kar za 20 odstotkov povečala tudi produktivnost. Seveda nameravajo tako uspešno nadaljevati tudi v prihodnje. D. Razdevšek Upravljanje in odločanje V Gorenju smo lani pričeli s preobrazbo Iz delovnih organizacij združenih v sozdu v družbena podjetja In končno tudi v družbe z omejeno odgovornostjo. Tako so v krovno podjetje ali koncern Gorenje kapitalsko povezali proizvodna in skupna podjetja Gorenja, ki so v novi organiziranosti družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini. Pred kratkim so se podjetja Gorenja tudi uradno registrirala kot družbe z omejeno odgovornostjo. V Pogodbah o ustanovitvi družb smo določili, da so obvezni organi upravljanja skupščina, delavski svet, poslovodni organi, nadzorni odbor, v koncernu Gorenja pa tudi upravni odbor. Skupščino podjetja sestavljajo delegati delavcev v podjetju in vlagatelji oziroma njihovi predstavniki, ki odločajo o vprašanjih temeljnih za obstoj in delovanje družbe. Tako skupščina sprejema statut oziroma pravila podjetja in druge splošne akte, delovni program in plan razvoja podjetja, določa poslovno politiko, odloča o delitvi in uporabi dobička in o kritju izgub, sprejema letni obračun podjetja; postavlja in razrešuje člane upravnega in nadzornega odbora ter odloča o drugih vprašanjih, ki jih določajo statut oziroma pravila družbe. Delavski svet pa odloča predvsem o delitvi dela dobička iz živega dela, o planih kadrov in izobraževanja, o stanovanjskih zadevah in sredstvih za skupno porabo, o predlogih za splošne akte ter o statusnih in organizacijskih spremembah in seveda sprejema stališča za delo delegatov delavcev oziroma svojih predstavnikov v drugih organih upravljanja. Direktor oziroma poslovodni organ organizira in vodi delovni proces in poslovanje podjetja, ga zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega dela. Družba z omejeno odgovornostjo ima lahko kot organ upravljanja tudi upravni in nadzorni odbor. Medtem ko upravni odbor (pri nas je sedaj le na ravni koncerna) v določeni meri nadomešča neposredno vodenje in kontrolo družbenikov pa nadzorni odbor presoja skladnost poslovanja z zakonom, akti podjetja in s sklepi skupščine. In kakšna je vloga sindikata v tej novi organiziranosti? Kot so Svobodni sindikati Slovenije zapisali v svojih prenovitvenih ciljih sindikat kot organizacija naj ne bi bil institucionalno vključen v delavski svet ali skupščino podjetja ter v nujno odločanje. Z delavskim svetom in skupščino bodo uveljavili pogajalske odnose. S statutom podjetja jim mora biti dana možnost, da zastopajo in uveljavljajo interese svojih članov v delavskem svetu in skupščini ter zapisana njuna obveznost, da odločata o zahtevah in predlogih sindikata, ko gre za temeljne ekonomske in socialne pravice članov sindikata. Tako sindikat ne bo več družbenopolitična, temveč stanovska in strokovna delavska organizacija. V torek, 27. marca, se je v lepo urejeni predavalnici Gorenja Servis predstavila s svojim programom firma BENETE-LER AG Iz Paderborna v ZRN. Ta dolgoletni poslovni partner Gorenja (na področju cevi za kondenzatorje), ki v svojih 13 tovarnah zaposluje 10.000 delavcev, je predstavil predvsem svoje dosežke na področju izdelave specialnih strojev, naprav in orodij za hladno preoblikovanje ter kompletnih proizvodnih linij z visoko stopnjo avtomatizacije v kombinaciji z roboti. V prisotnosti predstavnikov firme Karl VValzI OHG iz Graza, ki ta koncern zastopa, je program predstavil gospod Hack Bernard, dipl. ing. Razvidno je bilo, da ta koncern posluje s skoraj vsemi pomembnimi proizvajalci avto- mobilov v Evropi (pri nas s TAS Sarajevo) in da je pred nekaj l«" bil dobavitelj skoraj komplet116 opreme za novo tovarno avt^ mobilov v Togliattiju v SovjetsM zvezi. Za prisotne pa je bila prav posebej zanimiva predsti' vitev avtomatizirane linije za p<0' izvodnjo bobnov in kadi za pfal’ ne stroje. S predavanjem, ki ga je pop6' strila sodobna video tehnika, s° bili zadovoljni vsi udeležen? Vabilu se je odzvalo 28 str? kovnjakov iz raznih enot velen)? kega dela Gorenja in iz Rogate6 ter Alposa Šentjur in ESO Titow Velenje. Udeležba bi bila gle? na interese gotovo večja, če n6 bi prišlo do spremembe prvotn? predvidenega termina. Morda n odveč razmisliti o realizaciji P? dobnih pobud. F. Tur* Hiša zdravja, znanja in razvedrila Delavci Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica si prizadevajo čimbolj učinkovito in enakovredno uveljaviti prednosti na vseh področjih dejavnosti zdravilišča. Zato si ob naporih za še večji razmah zdraviliškega turizma prizadevajo še bolj uveljaviti tudi kongresni oziroma seminarski turizem. To potrjujejo načrtovane tovrstne aktivnosti zdravilišča v mesecu aprilu. V kongresni dvojni hotela Vesna se bodo zvrstili seminarji, posveti, srečanja. Že pri teden bo seminar ekonomi- ;tov, nato posvet zdravnikov °r' opedov, sredi aprila bo posvet? 'anje zobozdravnikov, kon? neseca posvet defektologom iredstavitev novega podjer Sorenje Point ter tridnevni rrieO arodni seminar o akupunktur1 Pri teh aktivnostih ne gre le zr3 nudenje "strehe nad glavo' temveč za bistveno več. ^ združeno bogato ponudbo vsfl' bin gostinskega, zdravstveno-r? kreativnega in zabavno-kulturn? ga značaja, kar je sicer zna?!' nost sodobnih evropskih zdra| V bodoče bolj pazljivo na delo To, da se jev Gorenju Elektronika lani število nesreč v primerjavi z letom 1988 povečalo za 3, v odstotkih to pomeni kar tretjino, pravzaprav nima nič opraviti s slabšim delom službe varstva pri delu, kot bi morda kdo prvi hip lahko pomislil. Če se namreč nekdo ponesreči na poti na delo, pravzaprav nihče ne more naprej predvidevati ali preprečiti. In prav teh nesreč je bilo lani kar dvakrat toliko, kot leto prej. Če pogledamo drugače, se je lani kar polovica njihovih delavcev ponesrečila Izven delovnega mesta. V Gorenju Elektronika za varno delo skrbi Breda Dordevič, ki je v poročilu med drugim zapisala, da se je lani pogostost nesreč v primerjavi z letom 1988 sicer zmanjšala, povečala pa se je resnost poškodb. Za eno poškodbo so bili delavci v bolniški poprečno kar dobrih 16 dni. In kako je z delovno dobo poškodovanih delavcev? Kot pravzaprav v vseh drugih delovnih okoljih Gorenja v Titovem Velenju, so se najpogosteje poškodovali delavci z manj delovnih izkušenj, od enega do pet let. Teh je bilo 5. Nekoliko pogosteje so 56 poškodovale starejše delavke ‘ 20 do 30 leti dela (3), vse tri n* poti na delo. Pa tudi drugače ^ se pogosteje poškodovale žen? ke, ki jih je bilo kar dve treF poškodovanih. Največ nesreč 1 bilo marca (3) in avgusta r\' med dnevi v tednu pa sta naf večkrat omenjena torek in sre«6 s po tremi nesrečami. Več ne? reč je bilo v drugi polovici in N6 na začetku delovnika. Glede n6 to, da je v Gorenju Elektronik6 skoraj 49 odstotkov zaposlen'6 nekvalificiranih, je razumljivo,1,6 je več kot polovica (7) poškodo*' , anih prav med njimi. Največ d? . lavcev si je poškodovalo rok® | (6), večkrat kot zaradi drug16 | vzrokov pa so se poškodova' i zaradi neurejenega delovne^6 i mesta oziroma nepazljivosti r' Ob vsem tem pa Breda DordeV ugotavlja, da bodo lahko nesr? če v prihodnje zmanjševa predvsem z odpravo najpogos™ ših vzrokov, ki so botrovali n®6 I rečam. Bolj odgovorno kot dos'™ i pa se bodo morali v to vključena ti tudi vsi, odgovc rni za izvajani: varnostnih ukrepov, torej vodil6 in tudi vsi vodje posameznih o° delkov' D. Razdevš®* Slovo z lepimi spomini dvema desetletjema se je 0 ^oren/u zaposlil Adi Čas. sj}6?’ ko se je že poslovil od rjavcev s kar 42 leti skup-"A/jl ovne dotei pravi takole: on, ml nl bil° težko poj frti ^la, pa naj so se lih Vlale težave, vendar smo D,„s skupnimi močmi vedno "Omagali." ^dnja leta dela je reševal rekla-hlart'!6 'zdelkov zamrzovalne in t a|lne tehnike po vseh državah 1 r°Pe, kamor jih pač Gorenje v2^a- Skrbel je za delo po učo nem skladišču, bil mentor ftOh rn' lrne ob,ike terapij. Od 10. hdit dalie pa bosta opravljali G- triažo za delavce Gorenja ^Pooinjski aparati pred od-h0i°m k zdravniku in izdajali I le ** kontrolne liste. vs':° hodo od 10. aprila naprej aca? -Vc' Gorenja Gospodinjski pre ,rati v Titovem Velenju morali bula O.dhodom k zdravniku v am-Pi^n,i Prve pomoči dvigniti bol-uroK! kontrolni list in to med 6. —7.30 zjutraj ter od 13. ure do 14.30. Po zaključenem bolniškem staležu bodo morali bolniški kontrolni list oddati v svojem oziroma sektorju. V Zdravstvenem centru Velenje je dogovorjeno, da brez tega dokumenta obratni zdravnik delavcu ne bo odprl bolniške, temveč nudil le zdravniško pomoč. Vsak delavec je dolžan v 24 urah sporočiti vzrok svoje odsotnosti oziroma dvigniti bolniški kontroli list. Neupoštevanje teh dogovorov se bo spregledalo le v izjemnih primerih, če delavec zaradi nesreče ali nastopa težje bolezni nikakor ne more sporočiti vzroka odsotnosti z dela. Z. G. !®cfen zaščite z Vital programom l^ovm delavci oddelka fl-^mapije Gorenja Naravno PrEVlllšče Topolšica so že jPravZ/en/ za izvajanje Vital D,ee‘a oziroma Vital progra-tfv’ katerem smo pisali v naisti številki Informatorja. pasasto masažo,pitje zeliščnega čaja, uporabo anticelutit kreme, tehtanje in spremljanje telesne teže. Udeleženci programa bodo lahko po želji uporabljali telovadno napravo vitalner ter refleksno conske masažne plošče. r9tti e Podrobnosti tega Sm a- Vital program bo traji Pg. dni in sicer v dveh del š|e| dni- Prva skupina, ki r bo ® dajveč deset udeleže Up Začela 9. aprila 1990 o lCrdga skupina pa 7. Prav tako ob 17. uri. I vgJ Vsebuie celutron vaje v nici. zeliščno-biserno k Cena celotnega Vital programa, plačanega pred začetkom programa, znaša 1.500 dinarjev. Mogoče pa jo je plačati tudi v dveh obrokih, to je pred začetkom prvega dela programa, prvi, pred drugim delom pa še drugi obrok. Obroka znašata po 850 din. Prijave sprejemajo po telefonu 891-120 dopoldan na zdravstveni in popoldan na hotelski recepciji. D. Z. Srečanje na delovnem mestu Zvone Es Uspehe, ki so jih na področju tehnologije dosegli v Gorenju Elektronika, pripisuje vodja tehnologije Zvone Es mladosti, znanju in sodelovanju celotne skupine, ki ji je uspelo vzpostaviti korak s svetovnimi trendi tehnoloških rešitev v proizvodnji barvnih televizijskih sprejemnikov. Težko je iz vsega, kar je govoril, kot da bi stresal iz rokava, in kar je napisanega v novinarski beležnici, izluščiti bistveno za prostor, namenjen našim pogovorom na delovnem mestu. V dvanajstih letih dela v Gorenju je Zvone Es prešel skoraj vse faze dela v proizvodnji televizijskih sprejemnikov. Po končani prvi stopnji fakultete za elektroniko je najprej začel delati v sektorju kakovosti kot tehnolog za potrebe kakovosti elektronike, kmalu nato pa se je zaposlil v operativni konstrukciji v bivšem tozdu Elektronika. Po reorganizaciji leta 1983 je prevzel vodenje sektorja tehnologije Gorenja Široka potrošnja. "Vse znanje smo si nabirali pri sorodnih industrijah doma in zunaj naših meja. Se prej pa smo poskrbeli za racionalno izrabo opreme za proizvodnjo televizorjev iz Koertinga. Seveda pa so bile dragocene tudi izkušnje, ki smo jih pred tem skupaj z našimi razvojniki črpali pri strokovnjakih Koertinga v ZRN. Mislim, da je bil njihov razvoj in koncept tehnologije na zelo visoki ravni.” Kljub temu, da so leta 1983 zmanjšali proizvodnjo televizorjev, niso vrgli puške v koruzo. Prav tako niso na novo odkrivali Amerike. Znanje so si pridobivali samoiniciativno na raznih obiskih in ogledih tujih tovarn, čeprav je težko priti v takšne tovarne. Pa kljub temu si je Zvone Es podrobno ogledal proizvodnjo Philipsa v Italiji, Grundiga in Becherja v ZRN, prav tako pa se je podrobno seznanil s tovarnami elektronike v Jugoslaviji. Spoznal je številne strokovnjake doma in v svetu in z njimi še danes izmenjuje dragocene izkušnje. "V tem obdobju smo namenili največ skrbi avtomatskemu vstavljanju elementov, strojnemu spajkanju in avtomatskemu preizkušanju modulov in šasij. Ta pomembna dela v proizvodnji opravljamo na visoki tehnološki ravni, podobno kot drugod v Evropi," je poudaril Zvone Es. Pomembno je, da so v proizvodnji zamenjali dolge in toge montažne trakove s fleksibilnimi povezovalnimi linijami, ki jih lahko v vsakem trenutku prilagodijo novim izdelkom ali povečanim zmogljivostim. Tako danes 240 delavcev v proizvodnji proizvaja 600 barvnih televizijskih sprejemnikov na dan, kar je na ravni povsem sodobne tovarne. Bistveno so tudi izboljšali delovne pogoje zaposlenih. Plod lastnega dela in znanja je tudi mikroprocesorski sistem za preskušanje modulov in šasij. V tehnologiji, kjer dela 14 delavcev, so si že tudi za prihodnost zastavili povsem določene cilje. Kot doslej, bodo v bodoče intenzivno usposabljali lastne kadre, tako da bodo še manj odvisni od dobaviteljev opreme. "Tehnologijo smo zasnovali na sodobnih izsledkih znanosti, največ pa pričakujemo od računalniške povezave razvoja, tehnologije in proizvodnje," je povedal Zvone Es in dodal, da se ne bojijo nadaljnjih nalog in kljub težavnim razmeram vendarle vidijo perspektivo za nadaljnji razvoj Gorenja Elektronike. Hinko Jerčič Razgibajmo življenje... Pred kratkim je v Rdeči dvorani začela z redno vadbo poskusna skupina 30 delavk Zamrzovalne in hladilne tehnike. (Več o tem v naslednjem Informatorju.) Vsak torek in četrtek pa vabimo vse delavke Gorenja, da pridejo v Rdečo dvorano. Od 17. do 18. ure bodo pod strokovnim vodstvom Polone Kuder izvajale vaje aerobike, igre z žogo in podobno. Pripeljete lahko tudi otroke. Vadba je brezplačna, prijavite se po telefonu 132 ali 452 (II. ATC). Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 28 2. 1990 Prišli Odšli S C/5 Stopnja izobrazbe t C/5 Stopnja izobrazbe število zaposlenih 31. 3. 199i I. II. III. IV. V. VI. VII. I. II. III. IV. V. VI. VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.282 14 2 3 2 2 3 2 29 14 3 7 4 1 5.267 Štedilniki 902 1 1 8 1 3 4 ) 894 Pralno-pomivalna tehnika 839 4 1 1 2 6 5 1 838 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.559 2 1 1 6 4 1 1 1.554 Galvana 240 2 1 1 238 Kondenzatorji 273 273 Kompresorji 161 1 1 160 Vzdrževanje 384 2 1 1 382 dsss 924 7 2 3 2 4 i 1 1 1 928 GORENJE NOTRANJA OPREMA 580 3 i 2 577 Pohištvo 295 2 2 292 Gradbeni elementi 193 1 i 193 dsss 92 92 GORENJE PROCESNA OPREMA 580 7 5 1 1 6 i 4 1 581 GORENJEEKO 560 4 2 2 112 49 39 11 89 87 21 16'* 252 GORENJE ELEKTRONIKA 500 4 1 1 2 3 2 1 501 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 519 1 1 1 1 519 GORENJE COMMERCE 1.028 •599 24 7 2 15 2 4 3 34 3* 1.004 +592 GORENJE SERVIS 1.500 ‘505 14 5* 2 1 9 1 1 1 2 2 22 13 4 3 1 1 10 4 3 1 3 3 1 1 1.492 •497 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 70 70 GORENJE FINANCE 69 69 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 119 119 GORENJE KONCERN - ^^vne 93 93 GORENJE DRUŽBENI STANDARD • 109 5 4 1 114 Legenda: * - število zaposlenih v Titovem Velenju -+ 1 delavec ima Vlil stopnjo izobrazbe Razpis za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja 1990 Lani je v počitniških prikolicah Gorenja v Novalji na Pagu letovalo 900 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov, kar kaže na priljubljenost, dobro organiziranost in cenovno dostopnost te oblike letovanja. Svet za delavski turizem je tako na svoji seji 30. marca 1990 ocenil lansko turistično sezono za uspešno in sprejel sklep o razpisu letovanja v počitniških prikolicah Gorenja v Straško v Novaliji na Pagu. Razpisni pogoji Vsi zainteresirani lahko prijavnice za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja dvignete v blagajni vzajemne pomoči od 5. aprila 1990 in jih pravilno izpolnjene tja tudi vrnete do 19. aprila 1990. Na osnovi pravilno izpolnjenih prijavnic bo Svet za delavski turizem po koncu razpisnega roka oblikoval prioritetno listo, ki bo objavljena v Informatorju. oprema se zglasite v razpisnem roku v kadrovski službi Gorenja Notranja oprema. Osnove in merila za pridobitev pravice do koriščenja počitniških kapacitet bomo objavili v naslednji številki Informatorja. Komisija blagajne vzajemne p°' moči je za mesec 'april prej®” kar 510 vlog za izplačilo vzajen’; ne pomoči. Zaradi tega so mor®' zmanjšati višino posojila, ki gale prejelo 410 prosilcev, medte',, ko je ostalim bila prošnja zavri1' jena. V nedeljo pa na Donačko Planinska sekcija Gorenja ^ v nedeljo, 8. aprila 1990, vs£h na Donačko ali Rogaško go® od koder se boste lahko & gledali daleč po štajerski, ^ Ptujskega polja do Kozjana** ga In Haloz ter seveda tudi r Hrvatskem Zagorju. Hoje na to 883 metrov visok® goro, ki skriva tudi 27 hektare zavarovanega gozda, je skupi za 4 ure (gor in dol) in zato lam greste na ta izlet skupaj z otrok1 Zanje je izlet celo brezplačen Dobimo se torej v nedeljo ob ^ uri pred Rdečo dvorano! B. G' 21. aprila v Radentf Planinska in tekaška sekcija renje vabita ha enodnevni iz'” 21. aprila v Pomurje. Po obisk trgovin s športno oprehno boS" lahko izbirali med trimskimi ,e' na 10, 21 ali 42 km ter pohodoj na Kapelski vrh. Prijavite se prej! Potrebujete stroj & brizganje plastike? V obratu Plastike imajo na polago stroja za brizganje r stike, ki za njihovo proizvod* jo nista uporabna. Zato atroi’ ponujajo interesentom v & renju. Stroja IMI 1000 in IMI 300, lečj 1970, sta potrebna generalnem popravila. Interesenti se pozanimate pri skrbniku osrtfjj nih sredstev obrata Plastike, 278 ali 175, I. ATC. Malica Vsi, ki bodo pridobili pravico do koriščenja prikolic, bodo lahko ceno najema poravnali v 6 zaporednih mesečnih obrokih. Cena najema počitniške prikolice za 10 dni je letos oblikovana progresivno, torej glede na termin v sezoni, kar je običajen način v turizmu. Razpisni pogoji veljajo tudi za upokojence in štipendiste! Termini In cene 31. 5. - 10. 6. 10. 6. - 20. 6. Število razpoložljivih počitniških prikolic v izmeni: 20. 6. - 30. 6. 30. 6. 10. 7. 20. 7. 10. 7. 20. 7. 30. 7. 30. 7. - 9. 8. 9. 8. - 19. 8. 19. 8. - 29. 8. 29. 8. - 8. 9. 8. 9. - 18. 9. 18. 9. - 28. 9. 1.200,00 1.500.00 1.800.00 2.100,00 2.100,00 2.400,00 2.400.00 2.100.00 2.100,00 1.800,00 1.500.00 1.200.00 Gorenje Gosftodinjski aparati 11, Kompresorji 1, Gorenje Commerce 2, Gorenje Servis 3, Gorenje Procesna oprema 3, Gorenje Mali gospodinjski aparati 2, Gorenje Elektronika in Gorenje Finance 1, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Koncern 1. Redna Dietna Četrtek Pečen puran, mlinci, Dušen puran, mlinci, solata solata Petek Pečenica, kislo zelje, Hrenovke, špinača, jabolko krompirjev pire, jabolko Sobota Sekljani zrezki, Sekljani zrezki, krompirjeva solata krompirjeva solata Ponedeljek Pasulj, kranjska, Ričet z govedino, jogurt jogurt Torek Mesni sir, solata, Mesni sir, solata, pecivo jrocivo Sreda Sarma, krompir v kosih Krompirjev golaž, jabolko jabolko Četrtek Dunajski zrezek, dušen Piščančji zrezek, dušen riž, solata riž, solata V Gorenju Notranja oprema bodo letovanje v svoji počitniški prikolici in apartmaju razpisali sami! Vsi zainteresirani delavci Gorenja Notranja INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter G* renja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja 2, densko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna1 tovo Velenje, Oproščeno prometnega davka pro sklepu 421-1/72 z dne 23' 1974. Poštnina plačana pri prošti Titovo Velenje.