ZU ttnltta. I IjflHJHs W IRVf JB» MHn mml nnwi «*> Uto sknptj ■^ . K W- I «k> Me apref . . . . K 3*-I^tL • ■ '••• * *• I HAMrikoinii4vde2elil na raesM • • • • • 3« ' ado tato Mpnf . • « . K H— Vpra&njea gtodt 1—ltoj M nj pdtaii u odf ¥g (tepUalM 41 naaka« Putaialtt« [MiiC K 3fc-r pol leta p * • • • • lf*— pol leta w » • *^« » §1*— detrt leta w • .£••• *— fetrt Uta „ . . .i- . fftt na mesec . •••'•• fr— n* mesee „ .* 1 »TV • 1*90 Dopisi nš\Jb fmnkirajo. Rokopki m no vnčajo. tretnlitroi laallofm aMorn it ft t* prttlKJ« fcvoj teMo* št »ft. flaše orađoo poročila. Dunai, 14. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina general-feldmaršala von Mačken- sena, Naši donavski monitori! so vple-nf!I pri Gjurgiu pri najsilnejsem so-vra/nem protitičinkovanju 7 deloina obloženih vlačnih ladii. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Karla. Pri Oršovi smo očistili desni bret; Crne. Na severu Vlaškega po-tekajo boji trajno ugodno« Zadnja 2 dneva smo vjeli tu 1600 mož ter vplenili 9 strojnih pušk in en top. Ob preiazu Oitoz so nadaljevali Rorau-ni svoje napade. V ođseku Tolgves smo prisilili Ruse, da so opustili več višin zapadno od meje. Severno od Jakobenija se [e ponesrečll ruski sunetu fronta gencralfeldmar-šala princa Leopolda Ba- varskega. Nobenih posebnih dogodkov. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE, Nobenih pomembnih đoRođkov. Namestnik načelnika generalnega štaba dI. H 6! e r. fml. Ho uradno porol. Berolin« l^r novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina pre-stolonaslednika Ruprehta Bavarskegi Na obeh stran eh Ancre so se odigrali včerai ljuti boji. Pripravljeni od koncentričnega ognja iz najtežjih kalibrov, so se vršili proti našim v kotu Proti jugozapadu naprej štrle-čim pozicijam moćni angleški napadi, pri katerih se ie sovražniku pod velikimi žrtvami posrećilo potisniti nas iz Beaumont - Hamela in SL Pierra - Diviona s stranskimi prf-klopnimi poziciiarai v pripravljeno zaporno pozicilo. Žilava ohramiia ie Princsla tuđi nam precei$nie izgube. Na drugfh toChah napadalne fronte in vzhodno od Hebouterna do južno od Grandčourta smo s hitrim proti-sunkom naše pehote vrgll Ansležc, kjer so bili vdrfi, ven. Trancoski na- pedi v odseku Satlly - SaiUisel so se pooesrečili. Fronta nemškega prest o-lonaslednika. Na vzhodnem bregu Mose Se bilo artilierijsko delovanie v večernih urah živahno Francoske izvidne suuke proti naši crti pri Kardau-montu smo zavrnili VZHODNO BOJišĆE. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskoga. Nobenega posebnoga bojnega delo> anju. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Karla. Severcvzhodno od Jakobeniia v gozdnatih Karpatih snio s svojim og-n]em pre^nali ruske odd^lke iz J3rcd-Pplja svojih pozicii. Pred napadi nemških in avstro - ogrsklh čet se je v gorovju Gyerg^y6 Rus umaknil proti meli. Tuđi iužno od r*re!aza Tiil-Cves so kliub irđovratni obramb? Bavarci in avstro - o^rski batalioni napredovali. Na obeh straneh doline Oifaz so se vršili tudl včerai manjši boH za posamezne visine. Na iužai sedmograški fronti trajalo boji za nas uspesno. Vfeli smo zopet več sto mož, na preiazu Vorostoronv sara em 6 častnikov in 650 mož. BALKANSKO BOJISCE. Armadna skupina g*m. v. Mackensena. V Dobrudži ni česar novega. Preiskušsrii avstro - ogrski rao- nitorii sr> pripeljali po boju z rornun-skega donavskega brega pri Giurgi-jii 7 vlačilnfh čolnov, med niinii 5 obloženih MAKEDONSKO BO.ilŠCE. V pokrajini pri Korici ie orišlo iznova do prask naših stmnskih od-delkov s franeosko infanterlio in ko-nienico. Napadi ententnih čet v ravnini pri Bitoliu in severno od Crne trajajo. Boji še nišo končani. , Tuđi meseca oktobra so naše letalske čete z velikim uspehom na zapadnem boiišču izvršile svoje tož-ke in tnno^ostranske naloge. Zlasil gre opazovalnim letalcem artiljerije in infanterije priznanje In zahvala. Uspe^no so branili bojni letalcf, ki so tuđi svoio posebno na!o<*o izborno izvršili, ki jo je zaiamčH ogeni naših obrambnih topov. IzKijbili smo 17 leta!. Naši nasprotnfhi na zapadu, vz* hodu In na Balkanu so Htrpeli 104 1c-tala. od tefca v zr^čnem boiu fti. se-strerenfli 15. neprostovolino pristalih za na^o crto 6. V naši pojesti se na-fia»a 60 sovra^nih letaf. Onstran čn, so se razvili najljutejsi boji. Beaumont - Hamel in Divion ležlta 4 In 3 kilometre zapadno od Grandcour-ta, Beaumont na desnem, Divion na levem bregu Ancre, Beaumont na položnem griču zapadno od Ancre, Divion v dolini Ancre ob vznožju griča, ki ob vi adu je vso okolico proti Miraumontu m razvalini Beaurogard ter proti Grandcourtu. Tu v tem ko-lenu, samo 3 km severno od svoje-Časneg"a kolena pri Thiepvalu ie bes-nela dne 13. novembra bitka, kater« uspeh je bih da so morali Nemd po precefšniih izgnbah zapustiti svoie tamošnje pozicije in se umakniti y žđ prej pripravljene m krajše pozicije, ker od reže jo te nove crte ves kot proti Divicmu. Sicer pa so bili vsi an-gleški stmlđ odbiti. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 12. novembra zveče r. Severno od Somme so razdejale naše čete, dovršujoČ zavzetje Saillisla, z roČnimi granatami nekai skupin hiS v vzhodnem delu vaši, kjer se nem* ški oddelki še upirajo. Vsa vas je sedaj v naši posesti. Izgube Nemcev v tem boju so zelo velike, sodeč p(5 številu mrtvih, kl pokrivajo bolišče. število od nr_s vjetih znaša sedaj 220 mož in 7 častnikov. Vplenili smo 8 strojnih Dušk. Z ostalih front ni trf-Česar poročati ražen o dbičalnam an* tiljerijsketn o^nju. 13. novembra popolđne. S ćele fronte od noći ni ničesar poročati ražen o navadnem artiljerfi-i skem o^n}u. 13. novembra zveCer. Dan je bil na ceH fronti raz-merno miren. LiSTEK. Sreza iz zločina. Francoski spisal I. B a r b e y (T A u r e v i 11 y. (Dalje.) Ravno ko sem to doktorju Tor-t3rrju zašepetal na uho, sta pristopili dve osebi in se postavili pred kletko panterice. Pa poglejte, kako je zdaj, mi je odgovori! doktor Torty; zdaj je napravljeno ravnovesje. Pred kletko sta stala mož in žena, oba vitka in visoka. Na prvi pogled je bilo spoznati, da pripadata najvišjim pariškim krogom. Mlada ništa bila več, a oba popolnoma lepa, Mož je štel kakih sederninšfirideset let, žena nekaj nad štirideset. Oba sta torej prekoračila povratnik, ka-kor pravijo uonorfifeki. to se pfm& tisto dobo, ko je prepozno za vsako premembo v življenju. A nobeden iz-med njiju se ni za to menil; niti na-manje melanholične poteze ni bilo na njiju obrazih. Sloki mož v tesni dolgi čmi suknji je izgledal tako patricijsko, ka-kor%da nosi kostum, kakršne je sli-kal Tizian na svojih podobah. in le-pe crte njegove postave, nežni a ošabni izraz njegovega dolgega z lahkoosivelimi brkami karakterizi-ranega lica so spominjale na dvornike izza časa Henrika III. Da bi bila podobnost Še večja, je nosil drobne murčke s temnimf safirji. IzvzemSi tega detajla, ki se je ljuđem zdel smešen, je pa vendar kazal, kako ta mož prezira občno mnenje, je bilo na njem vse odlično elegantno in bi bilo obrnilo vse poglede na tega možo, tuđi če bi se ne držala žena njegove roke. Ta želja Je vzbujala ?e večjo pozornost, kakor mož: nio je vsak-do gledal še dlje, kakor njega. Bila je skoro tako velika, kakor on in ta- di vsa oMečena v crnino ter je s svojo košatostif, s svojo silo in s svojim skrivpostnim ponosom spominjala ^ledalca na kipe velike crne boginje Izis v egiptskih muzejih. Čudno je bilo na tem lepem paru, da je mož imel živce, žena pa mišice. Videl sem samo njen profil, a rekel sem si takoi. da lepsega in ple-menitejšega še nisem videl. Oči ni-sem mogel presoditi. zakaj pogledi so bili uprti na panterico in zdelo se mi je. da učinkujejo magnetično, kaj-ti žival se je stisnila k tlom, pome-žikala nekajkrat, kakor mačka, če ii posije solnee v oči. in končno spustila veke nad svoje, kakor zelene zvezde blesteče oči. Panterica se je zavarovala .. . Ah. ah, panterica proti panteri-ci, mi je zdravnik zašepetal na uho, toda atlas ima večjo silo kakor baršun. Z besedo atlas je zdravnik menil ženo, ki Ie bila oblečena v dolgo krilo iz tega blestečega blaga. Do- ktor je bil prav videl. Crna, gibčna, ravno tako kraljevska in lepa, a pol-na še strašnejšega cara Je stala tuj-ka. kakor panterica v človeški obli-ki pred zverjo. To je čutila tuđi zver in je zato zamižala. Žena pa, če je bila sploh žena. se ni zadovoljila s to zmago. Ni bila velikodušnega znača-|a. Njena rivalinja naj vidi, kdo jo je ponižal; zato ie molče odpela gumbe svoje dolge rokavice, jo snela in posegla v kletko ter s svojo belo ro-ko udarila panterico po gobeu. Ta je planila v trenotku na noge in po-padla . t . Vse je zakričalo, vse je mislilo, da ie roka razmesarjena, a panterica ie bila vjela samo roka-vico in jo požrla. S široko odprtimi očmi in drhtečimi nozdrvmi je stala razdražena zver sredi kletke. Mož ie strastno poljubil Iepo, tako strašni nevarnosti uteklo roko. Žena se je obrniia k njemu, da vidi, kako ii poljublja roko in tak rat sem zagledal njene oči. ki so znale divje zveri krotiti: Dva crna demanta iz katerih je žarel ves ponos tega sveta, ki pa so dobile izraz brezmejne Ijubezni, ko so se ozrle na moža. To oči so govorile najlepšo pesem. Mož ni več izpustil roke, nego jo pritisnil k srcu in popelial ženo v stranski drevored parka, ne meneč se za mr-mranje razburjene množice. Sla sta mimo mene in »dravnika, a zatoplje-na sta bila drug v drugega, da ništa ničesar drugega videla, kakor Ie sebe. Izgledala sta. kakor da sta dva višji bitji, ki niti ne zapazita zemlje pod svojimi nogami iir gresta skoz oblake, kakor Homerjevl bogovL Tak prizor je v Parizu ređek ixf zato sva z doktorjem gledala za njin ma. Bilo je krasno videti, ko sta ma^ jestetično korakala pod opoldanskhn solncem. Pri vratih parka Ju Je caka-la blesteča kočija % znamenito opremljenimi konji. Na ves svet sta pozabflju *en* rekel doktorju. (Dali* prihođAjie,): u otran 2. .2>LOVtiMdiU f*AKOU#,aae 15. novembri I $16* 255 st.v. ĐtUfvco mlao poroMo. Uiovcmbra. Z totggrice jraate ni nioesar poročatL 13. sorembra. Z belgijske fronte tti mičeear poročati. ANOLESKO URAĐNO POROClLa 12. novembra zveče r. So-vražca artiljerija je bfla čez dan pre-cej delavna, zlasti pri Les Boenfsu in Eaneourtu V Abbaye. Zgodaj ziutraj in potom zopet popoldne smo uspeš-no pošiljali plin v sovražne jarke. Si-cer ni poročati nićesar. 13. novembra popoldne. Kapartti amo nemške pozicije na obefa stranch Ancre ter vjcli, kakor smo že poročati, mnogo 3ovražnikov. Z uspehota smo izvršili protinapad na sovražne streisfce jarke nasproti Ransu. Jugo - vzhodao od Armen-ticresa smo vdrli v sovražne strel-ske jarke. 13. novembra zveče r. Napad od danes zjutraj na obeh stra-»eh Ancre je imel uspeh. Prodrl je skozi nemške obrambne crte na iroo-ti skorad 5 mili. Moćno utrjeni vaši St. Pierre m Divion sta padli v naše roke. Napad smo izvršili v gosti megfi, predno se je zdanilo. Sovraž-afe je kad teške izgube. Nad 3300 vjfstili smo že nasteli in se prihajaio. Boj traja. Severno od Ancre zavzeta konta je prvotna nemška obrambna fronta. Jarki so posebno močni. Napad francoskih tetalcev. Derofta, 13. novembra, (Kor. ur.) WoCffov urad poroča: V noći na \2. aovftnb«* so obnovila francoska !c-taria svote napade na pokrajino ob Šatri. To pot se >e posrocM sonefc le majhnemu ddu. Nekaj botnb je bilo vrženih na DtfTningcn m okolica Ena bomba je zadda neki hlev 3a kor.je, draga ridko pratarlco: 4 osebe so bile težko, 2 Ithtoo poškodovani. Ubit ni bfl nooeden. Strarna škoda je maih-na. Mnoa?o bamb je p*3k> na travrri-ke v okolici, k^er so obti*ale v meli-ki zorniji. Več Ietal je metalo bombe na kraja Busendon in Spittai. Tam ni bM nobeden ranjen, tuđi stvarne Škode ni btto. Korisno Je vrgrei neki letafee, ki je bi očividno nad oblaki zašd, y blizini Neunkircftna nefcaj bomfe na neki travnik. Francosko brezžično porocUo z dne 11. novembra (ESfflov stolp ob 4, popoldne) poroča: Neko frurcoeko leolo je polertofo v noći od 9. na 10. novetnber proko Necbreisacha m Strassburea ter vrgk> 6 botnb na ko-Ipđvor Offenburg, kjer je napravio mnogo škode. Na tem ni resnične besede. V noči na 10. novembar nišo bile niti na. kolodvor Offenburs, nfti kje drn-£od na Badenskem vržene bombe. Sploh m prršrf to noč nobcfi tetalec preiro Rena. Francoski parlament. V fraticosketn pariametitu je radikalni posfcuiec Kesse prscflocral. nas se vladi zaradi pomanjkanju eneržl-]e ne izreče zaunnica. Ministrski Dredsednik Brifind je prerekal trdi-tev, ck bi FrancTja ne imela aatipenja v pokraj, čes, dečeta vćf da je vojna prišla v ođočikio fazo in se bliža »naga. Zbornica je vladi iarekla za-upanje s 415 proti 86 glasom. Najn&jša italijanska sila v novi ofenzivi. Milanski listi napovedujejo s previdnimi besedanii sicer aii dovoij dOltno, da se izpopokijuje »talijanska bolna armada z raiadhTii, baš izvež-lKHOmt novaki. To agočeiric bo prav ao»tao# postavijajo ti listi. Torej po-30ojo ftafljani svojo mtjmlajk> silo v kraSri p«kei. Ra\Tiokar so jih izvež-baH za prvo potrebo in že poženejo cvet svoftti svmžih boievniko^r v offooi. Je že TCrjertno, da so ti rola-dottčoi docala na\rdošeni na svojih vežbrf^čfc, aH naibrže se vara itali-iVKko armadno vodstvo, ako sodi, da ti mkideniči odpro kraška vrata, sfcofii katera bi vdrl^ i talijanske čete v Trst. Ako nišo mogli starejsi, krepki, aa vojno res izvežbani vojaki, ni-česar doseči, potetn je up na novo mlado moč toliko boJg prazen. Jok in stok bo na Krasu med temi mladići. obeta se najžalostnejši del itaHjanske ofenzive, v kateri pošljejo na vojni žrtvenik svoje naimlalse fante. Mor-da bo stal zsl njhni d' Annunzio, jim pel navdnševalne pesmi in jim ob-ljublial večno slavo, aii uspeha ta nova potnoč prav gotovo ne prinese. Tuđi Bissolati bo stal najbrže na fronti ob novih napadih, o katerih namočio v italijanskih Hstifa, da bodo izredno krepki, ker je odložil svoje potovanje na francosko fronto !n se ta odložitev spravlja y zvezo prav s skorajšnjo novo ofenziTo. Ita-EJansko časopisje polaga na priprave za. novo klanje velike nađe, priprav-Hene ima gotovo tuđi izgovore in to-laifla K čas po po^esrečeni apvl ffTALUANBKO UKADNO POROCILO. 13. novembra. Na ironUti Tratine in Karniie artfllšrUato delo-vanle. V cMhii Teiragaok) trtja te-tea#vno sovražno gibanje, katero moti naš ogenj. Na |uU|ski fronti m-kakega v*ažnega dogođka. Dne 11. novembra zvećer je metala sovraž-na zračna skupina bombe na Padovo. Ena hiša je bila zadeta. Većii dei v njea se nahajajočih številnih žen m otrok je bil ubit. Število žrtov znaša dosleg 60. Sovražna letala so izvršila včerai napad na razne kraje opera-cijsktpa ozemlja, ali ni ne žrtev, ne $ko*. Boj za Kostanjevlco. Straseo je moral biti pri Kosta-njevloi boj izbranih italijanskih čet, kajti veefrio groznejši opisi tega boja prihajajo na dan. ^Lokalanzeiger« v Berlinu poroča: Kakor kažejo doslej došia poročite, so izgube Italijanov v zadnji kraški bitki izrođno ogromne. Boj za Koštanjevtco pa je bil eden najtrrozovKetbih in najbolj krvavih v vsej avstrijsko - i talijanski vojni. Pri napadu na malo Kostaitjevico je bila ena italijanska infanterijska bngada« kateri je bil dodeljen bata^jon alpi-nov, ćo zachnjega moža poražena. Zgodilo se je to pred Kostanjevico, kjer je zona dobro 'zavarovana in kjer je bii ogenj avstrijske artiljerije posebno učinkovit. Različni italijan-ski rx>lki, ki so bili pognanl. da zama-še ta ocfprt prostor, so Istotako mno-%o trpeli. Ko je bilo nrišlo do spopada, je mar?kala že polovica njihovega stanja. Naš zaporni oge»nj Je ira'ijan-sko infanterijo najsttn^jše obdelal, Drignai je italiianske vojake iz Jarko v v rtekrito zo-no, kier je okoli 200 avstrirskih strojnin nušk ror>otalo na-nje. Tu so izdubili Italijani okoli 15.000 mož (ne samo 1500, kakor Je bHo včeraj potnotoma navođeno). ftaF]a*isk1 op5s boja međ »C«f>rofif- }era« fn avsirMsktn lata^om nad zaH- vora Panzano. Curfh. 14. novembra. »Štampa« cbširneje opisuje boj »Caprorrija« z a\-stri|skini letalom ob zadnjem le-talskem napadu na Trst, ko se je posrećilo stotnScn Schu^nzlu, da je zbil italiiansld zrakoplov nad zalivom Psrrmrto. VodKa sta »Capronija« dva franeoska letalca, Roulier in Coste-russe, ki sta nameravala napasti Trst z minaini in bombami. Avstrijski le-talec je prestri^ei pot 7>Caprofiiji!T in priče! bo«. Avstrijski letaJec je bil iz-ređno snreten. Neprestano so padale krogle strojne puške na »Capronija«. Frarcosk! podčastrnlc Roulier je bil zadet v hrbet in je umri na stroju. Kmalu nato je bft zadet Costerusse. Strahovit boj se je odi^ral do^iej v visini 2500 metrov. potem se je mo gel francoski Icta'ec s strmim letom spustiti na 500 metrov visine, kar je nenadoma odpadel stroj in Rouliero-vo trunio je paćlo v vodo. Za njim je nadlo truplo njegovoga tovarila. Ita» liianski torpedni čoln je zaidl samo Roulierovo truplo, »Caproni« je izgi-nil v valovrh. Italfiansk! parlament. Milan, 13. novembra. (Kor. ur.) Kakor poroča »Corriere della sera«, bo otvor jen i talijanski parlament iz raznovrstnih vzrokov šeie dne 5. de-cembra. Otvoritev parlamenta je odložena, ker je zakladni minister Carcano v Parizu in ker Bissolati odpotuje na francosko fronto. Ko se vrneta, se bo pa vršil najnrvo se nrinistrski svet. predno stopijo ministri pred zbomi-cx>. Poroća se preko Lugana, da ita-Ifjanski finančni minister odpotuje te dni v Pariz in London. DFOBNE VESTI IZ ITALIJE. »Agenzia Nazionale* poroča, da iz ooravičenih Štedilnih vzrokov se hoće utesniti čas tramvajskega prometa ki javnih predstav. Najbrže se določi za te konec ob pd 11., da se tako prihrani nekaj premota. — Na »Palazzo di Venezia« v Rimu so razvili beneško zastavo. Oovorll je ob tej priliki posestnik hotelov v Đenet-kah. Spada, ki zahteva. da se morajo po vojni bojkotirati vsi oni hoteli, ki bi imeli nemške zaposlence. — Itali-ianski zakladni minister Carcano pojde v London radite^a, da bi izpo-sloval za Italijo posojilo v Ameriki na angleško jamstvo. Boii na moriu. »Deutscblaođ«. »Tknesc poročajo \z New Yor-ka, da je trgovska podmorska lađ)a »Dcutschland« že odplula, »Imperatrica Marfla«. Kakor smo včeraj domnevali. se je potopila pri Sebastopolu linUska ladja »Imperatrica Marila«, ne pa minonosec. Tako čitamo dane« v pravilnih poročilih Kor. urada. Nam dostavljeno poročilo )e bilo torti po» Pri rta PMstcrre |e ndd ncnriBd podmorski colu potapa 6. novembra je dobil sovražnik nova ojačenja in zdi se, da hoče vse storiti, da bi dosegel uspeh. V zadnjih bojih ob kolenu Crne je navzlic velikim žrt-vam izvoieval le neznaten lokalcn uspeh. Itajijani so se pri tem jako slabo borili: vdajali so se v trumah in Francozi so jih morali poklicati s fronte. Čudno je tw6h zadržanje Ru-sov. Neki vjeti francoski častnik je izpovedal da so morali Francozi 29. oktobra razorožiti en cei ruski polk, kaierega povellnik se ni hotel pokoriti Sarrailovim ukazom. Poleg Sr-bov, katerih pa je veđno manj. se s svojo hrabrostjo posebno odlikujemo Francozi. Anjjleži, k* stoje v centru, se omejuje}o na artiljerijski ogenj Vsak dan se pojavi precej nirko nad bolgarskimi pozjcijami 5 do 6 letal-cev, ki pa ničesar ne opravijo ter so bolgarske čete dobro zakopane. Neki vjeti srbski častnik je izpovedal, <3a je postala že tretjina sovražniko-vih topov vsled neprestanega stre-ljanja nerabna. Ako Sarrai! ne dobi skoraj no\ih ojačonj in ako ne bo dal četam boljsc hrane, bo moral svojo akcijo kmalu opustiti, kajti ententni krogi pola^oma spoznavajo, da bol-prarske fronte ni mogroče preireti. Zdravje bolgarskih čet je sijajno, aiprovizacija obilna. Vojaki so dobili nedavno novo zimsko obleko. Med njimi vlada trdno zau ije v sređen konec. »Baseler Nachrichten« poročajo: Angleški general Murray ie od-potoval na solunsko fronto,>d'a poroča svoji vladi o oportuniteti celega makedonskega podjetja. »Az Est« javlja: Bolfarski ge-neralisimus Žekov izjavlja, da stoji makedonska fronta trdno. Obi^k franeoskega vojneffa ministra Ro* ouesa pomeni morda likvidacijo so-lunskega podietja. Mogoče Da je #u-di, da bodo aliiranci v njegovi na-vzočnosti poskusili predreti makedonsko fronto. BOLGARSKO TRADNO POROČILO. 14. n o v e m b r a. Makedonska fronta. Južno od jezera Ma-lik so napadle naše eksporirane eno-te slabotne franeoske oddeike ter jih vrgle nazaj proti Korici. Med Pre-spanskim jezerom in železnico Bitolj-Florina živahen artiljerijski ogenj. Na fronti Kenali - Polog so se pone-srečili vsi sovražni napadi pod težki-mi izgubamj za njega. Nasprotnik je ponovfl svoje napade v noči od 13. na 14. september pa smo ga zopet zavr-nilL V dolini Vardarja ob vznozju Belašice planine in v dolini Strumo slaboten artiljerijski ogenj in mesto^ ma spopadi patrulj. Francosko nradno ooročlo. 13. novembra. Orijent-ska armada. V okolici Crne že dva dneva se vršeča bitka traja s silo. Razvija se boH ki bolj v sijajen uspeh. Moćan francoski artiljerijski ogeoj je podpiral v taftu Crne Srb«, kjer so dosejrti novo zmago nad nem-§lomi četatni. kl so morale po krva-vem boju opustiti vaslven ter se MvtnL Pit prottnapadov trdovratao se branedeca sovražnika ni mo^k) ottarvUi sašeca prodiranja. Zlomljeni oi satega ognja aH od protinapadov z bajonetom, se jt morak> mnogo va-lov na&kakujočih po moćnih izgubah v neredu umakniti. Bolj proti zapada so razširile srbske čete skupa] z od-delki franeoske pehote svoj uspeh severno od Velisela. Stevilo do sedaj naštetih vjetih presega 1000. Sest-najst novjh topov smo vplenili na polju, katero je sovražnik opustih Od 12. novembra, dneva naše ofenzive sem, so pustili Nemci in Bolgari v rokah zatveznikov 6000 vjetih, 72 topov in 50 strojnih pušk. Kralj Peter na fronti? ^Agence Havas« poroča iz Aten, da je dospel tjakaj 11. t. m. srbski kralj Peter, ki je v spremstvu srb-skega poslanika nadaljeval potovanje v Makedonijo. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 11. novembra. V pokrajini Mecin Škrobova so zopet zavzele naše čete s trdovratnimi protinapadi del včeraj iztrubljenih strelskih jar-ko\r. Proti večeru je boj popusti*. Vzhodno od Narajovke je sovražnik v okoiici vaši Lipnice Dolnje in Svi-steinikov ves dan ljuto napadal od nas zascx3etic vrhove. Zavmili smo s svojim ognjem in z bajonetom vsc sovražne napade. Ob 5. popoldne se je posrećilo sovražniku z opetovani-mi napadi potisniti dele en^ga polka nazaj, proti 7. zvečer pa smo prepo-dili sovraznika iz jarkov, ki jih je bU zasedcl ter zopet zasedli svojo crto. V gozdnatih Karpatih je napada! sovražnik naše oddelke v pokrajini 4 vrste južno od vaši Džembro-nije, vrgli pa smo ga nazaj. V pokrajini zapadno od Tartarova je ubila granata hrabrega polkovnika Po-plavskega. Južno od Dorne Vatre smo ustavili z ognjem vse sovražne protinapade in vse njegove poskuse, napasti naže pozicije v okolici Bel-borja, Holla in Toto'esa. 12. novembra. V pokrajini Lipnice Dolnje in Svistelnikov 5« ob-stretjevala sovražna artiljerija jarke, ki srno jih bili sovražniku od-vzeli. Sovražnik ie proti večeru napade! z močnimi silami. Tu se je vrši! silen boj. Sovražniku se je posrećilo, polastiti se Iznova đela naših napol razdejanih jarkov. Na ostali fronti ogenj pušk in praske izvidnih patrulj. Južno od Dorne Vatre tra-jajo brczploi poroča iz Petro-grada: Rusi a je rričela klicati pod zistavc letnik 1398. V Egiptu živeči Rusi morajo vstopiti v angleško vojsko. Dardanelska pogodba. »Frkft. Ztg,« poroča iz Petrogra-da, da naznanja »Golos Rossiji« objavo anglesko - ruske pogodbe glede Dardanel. Homatije na Grškem. Grška izroča ententi svojo municijo. Pariz, 13. novembra. (Kor. ur.) »Petit Parisien« javlja iz Aten: Grški častniki so dne 11. novembra izročili Francozcm vse municijske zaloge grškega brodovja. ki so se nahajale v arzenalih in skladiščih na otokih Ig.eres in Kyra. Stražo so prevzele mesto srrških franeoske čete. O izro-čitvi municije je bil sestavljen pose-ben protokol. Venizelistično gibanje. Atene, 13. novembra. (Kor. ur.) Pet častnikov vojnega ministrstva je odpotovalo v Solun, da se pridružijo Venizelistom. Norveško-nemški spor. Christiania, 14. novembra. (Kor. urad.) K nemško - norveškim pokajanjem piše danes »Sozfaldemokra-ten« ter napadajo vlado, da ni nas topila proti konterbandn! kupčijl ter le enkrat podcrtava nesrečno norveško odredbo z dne 13. oktobra proti pod-morskkn čolnom. Lepša oblika brez zagrozitve oboroženesra nastopa bi ne bila spravila Norveške v sedanje težave z N«nči|o. Ena ali druga bo-jujoča se stranka bi mogla poskusiti, potegniti NorveSko v vojno, za en-krat pa ni povoda za skrbi. ftiiiaiu se it irtoiil is tthHil tAmiNM1 Glasovi o Poljski. Manifest ćb9t cesarivv, ki proklamira neodvisnost kongresne Poljske ter ustvarja u rusko - poljskih gubernij samostojno kraljevino, je najpomembnejši politični čin od iz-bruha vojne sem. Ni čuda, da je na-pravil ta dalekosežni korak centralnih držav v vsej Evropi, pri prijate-liih in sovražnikih kar natvečji vtis, saj so njega posleđice za nadaljni po-tek vojne, za čas mirovnih poga-janj in za bodočnost Evrope nedo-zirne. Kakor poroča krakovski »Czas« so stremili avstrijski Poljaki za tem, da bi bilo ozemije kongresne Poljske združeno z Galicijo pod habsburško krono. Ta stremljenja nišo našla na niskem Poljskeni dovolj odziva, na drugi strani pa je bilo vsled poga-janj med Dunajem in Berlinom potrebno najti drugačno rešitev po!j-skega vpra5anja. Navzlic temu, da poljskim že-Ijam ni bilo v vsem ustreženo, je veselje nad proklamacijo neodvisne Poljske med Poljaki sa'mimi, zlasti v centralnih državah veliko in tndi iz kongresne Poljske pribajajo poročila o raznih manifestacijah voselja in radosti. Odziv poljskega naroda klicu pod orožje bo pač tuđi dekansko pokazal, kako trdno zairpajo Poliaki obljubam in »magi centralnih iiržv. Poljaki, ki žive v nevtralnih državah in zlasti oni v Svici, k]cr se naliajajo mnogi najodlrčnejsi poljski raožje, se kažejo, kakor poroča »Pester Lloyd«, precej rezervirane in po-udarjajo, da se popreje ne bodo izjavili, predno bodo vedeli, kedo naj bo kralj in kaksne bodo meje nove Poljske. Poljaki na Ruskem so po poročilih ruskih listov skrajno nezadovoljni. Petrograđske ^Novosti Dnja« citirajo ćelo doedevni izrek voditelja ruskih Poljakov kne^a Wie-lopolskega, ki je baje dejal: Cesar Franc Jožef in cesar Vil?om hočeta dobiti le nekaj stotisoč novih voja-kov. Toda Poljaki bodo brezdvora-no spoznali ta očivieten namen ter se ne bo»do dali presiepiti s takimi lice-merskimi darili. V monarhiji in na Otrskwn je tzzval manifest, ki proglasa »•od-visnost ruske Poljske, splošno odobravanje. Istočasno načeta aadeva izločitve Galicije pa ie obrnila mnogo pozornosti naše in pred mahoma razvi tim i no tranjimi vp rasan ti Je stopila poljska zadeva nekoliko v ozadje. Zavest, da dobiio centralne države v prostovolfni poljski armad! skoraj izdatno pomoč Se mapol.iila avstrfjske narode z iskrenim 2»do-ščernem. 2ivahnej§o in doljrotranieiŠo diskusijo Je vzbudil manif^Rt z dne 4. novembra v nemlki poStični javnosti. Kometi tarji listov iz namžke države so zelo rezervirani. V vseh razpravah se pojavija misol, da raz-rešitev poljskegra problema wt sme biti vzrok trairusea sovraštva med Nemčijo in Rusijo tuđi po končani vojni. Tuđi se poudarja, da proklamacija neodvisne Poljske ne sine otežkočati svoječasnih mirovnih po-gajanj z Rusijo in z ostali™ država-mi. V ostajem da je manifost v tora oziru jako prevkino sestavl}««. Ne-kateri listi opozarjajo na dejstvo, da je proklamacija neodvisne Poljske docela v skladn z geslom entante o osvo*>ojenju evropskih narodov m da bo morala čet\rerozyezja, ako je poštena, že s toga stališča odobriti neodvisnost Poljske. Drugi.kakor »Vos-sisehe Zeitung« se pritožujejo, da se pred proklamacijo ni vprašalo par-lasncnta in se ni dalo Ćasopteju pri-ložnosti, razpravlfati o tetn volevaz-nem vprašanju. »Tafrliche Rnnd-schau« in »Deutsche Tag©Bzoitunff« vprašujeta, kaksen vpliv bo imela obnovitev poljskega kralj^stva na. nemške Poljake in ali ne bo novo po^sko kraJjestvo vzbudilo zlasti oa Pruskem opasnegfa poljskeca hre-dentizma. »Zukunft« citira izrok bivšega zunanjega ministra kneza Bu-lowa: »Ke smetno pozabiti. da }e postala pruska monarhija velika vsled razpadanja poljske republike*, ter pravi, da se mora začeti na Pruskem z drugačno politiko naprara Poljakom, ker bi sicer postala Poljska Prusiji bolj opasna, kakor pa ie bila Srbija Avstriji. Tem in dnigkn kritičnim glasovom odgovarjajo na drugi strani zdravi optimistični glasovi, ki izražajo trdno upanje. da bo med neodvisno Poljsko in centralnima državama zavladalo trajno prijateljsko razrnerje. Nevtralne države in njih javnost se postavljajo napram manifestu na stališče medtfarodne formalnosti. No-bena nevtralnih držav torej manifesta dokler traja vojna ne bo vzela oficijaino na znanje, ker bi se moglo to tolmačfti kot neprijazoost proti Rusiji, oziroma ententi sploh. Ne-vtraJno časopisje pa živahno raz-pravlja o posledicah avstrijsko-natn-*k*m kondn. M se mi ađl htm «* *2tRy. sttv. mŠUJV&mKtl*AinJiJ*^totl*. nt»*mt*m *»1* Stran 3. pa na raednarođao pravo m ne postranske namcoe eentralafli držav, važna pridobitev sa poUski narod, ki se bo lahko vodno tuđi na-pram ententi skliceval na manifest obeh cesarjev. NevtrmiceiH se na drugi strani adi, da je poljski manifest dokas, da o saparatnetn inim z Ru-sijo ni govora in da bo proklamacija neodvisne Poljske voino morda poda! j šala. V ostaleci so nevtralni ko-mentaiii lako razlitai: aek.iteri švicarski in švedski listi presoiajo nem-ško - avstrijski korak jako simpatično, norveški in niaozetnski Ksti so zopet skrajno hladni in skeptični. Entsotnor časopise ie ziasti prve din đfvjalo ter podtikalo centralnima drfevaroa vse mocr^cc grđe namene, svarilo Poiiake pred zahrbtnostjo feMjivih prijateljev . očitalo Avstri-jL in Nemčtji največti zločin proti raednarodnetnu pravu itd. Razburie-nje prvih dm se je nekoMko poletio m pojevifc <*> se tuđi že glasovi sebe-spoznania in priznanja, da je doži-vela ententa zopet enkrat občuten diplomatičen poraz. Razočaranje je porodilo ziasti v frajicosketn tisku jezo nad Rasiic. ki Poljakom ni hotela nicesar dati m zamro ivo ]t\ da se je aahtevi franooskega radikalnega časopisja, ziasti ^Radicala<». da mora Rusija tako] s pnmern:mi proti-izjavami prekrižati nemski mane-ver, storjen s proklamacijo kraljevne Poljske, pridruži! tuđi »Temps*. Kako neprijetna so franeoski vladi ta razpravljan?!. v? razvidi iz deistva, da je članek :-Temosa- na pol tucata mestih zaplsnjer.. Eno mesto ?e bilo oČrvidno iitiperjeno uroci Rusiji. Tud: anglečki listi so precej od-kritosrčni in priznavajo, da se bo di-pjoraatičen vspeh centralnih držav pokaaal tuđi r.a boiišcHn. O odmevu, ki ga je izzval manifest na Ruskom, poroča pstrogradska brzojavna agentura: Vse rusko Ča^onisje je vselo neodvisn&stno izjavo okupiranih ozeme!' Rusko - Poljskega potom Avstrije hi Nemčlje mirno na zaanje. Po mr.ernu Iistov \o dejanje opredn.nTi vlasti, ki pomenf zopet veliko kršite v medna roJnega prava, rieđvotrmo nima dnigega namena. kakor da. b? centralni vbsti i-^opclrpli isčrpane rezerve. Poljski narod nik-dar ne bo privoff! v tako samomoril-no politiko. čettiđi se rmi vsiijaje ista y ob?!W neodvisnosti. Listi -aznlh po-Htičnih strark so eđini v tem. da ie treba motriti položaj s teea stalfšča, »Novofe Vremia« pripominja. da so najriavneiše tradicije po?'*ske^a orož-ia v zve» z bitko pri Tannenbersru. ■qer so poljski. Stvpiski m maloruski pe&polki porazili Nemiki viteški red. Pred peti mi stoietji zaprieeto đelo naj dovede sedai do dobr^fa konca. — ^Birževija V}©domo#ti« pravijo: Proti vsem zakonom mednarodne^a prava sta sfclenfli Arstrija in N^mčija prebiranje in to v obMki kraM«st\-a Poljske s tako*rano politično neod-visnostjo. — >RjeC« konstatira, da je dejanski namen tega skupnoga av-strijsko - D«nškega akta vsebovan v rekrHtiraniu. Toda vsakck) vć, da se zamo^Ie s«mo mani rplivne ki manj §te\iine stranke privoHti v združenie Poljske. Od Avstrije i« Nemčiie pro-ki&mtrauo reknitiranje je akt nasil-stva in i*)ava neodvisoosri Poijske hinavstvo. V istem smislu se hiraiajo drugi Ksti, mod nf\m organ skra/ne levice. \g naglaia. da bodo poljsld demokrati in narod to, kar se je zgodilo, smatrali kot novo narodno ne-srei). Med tem ?e stopilo poH&ko vpra-§anje že v novo fazo: v okupira em oz^mlju se »bira poljsk* arm»da. ka-tere nastop bo izzval nove diskusije, nove proteste, ki pa bo vsakorrmr jasen dokaz o realnosti neodvisne poljske ideje. V kraški jami. Znani italijamki vajni porocava-iec Luiffi Bar zini opi»n}e grozoto Krasa, jame. Piše: Blize Novevasi, v strani od armadne ce«te, se nahaia ^ekai skalnih vdrttn, okoli katerih Ie pustila bitka rvave sledove. Ako stopiš v tako vdrtino, si razočaran vsak hip in idi m ti, kakor da preživ-ljaš par strani puitotovsketa romana. Na bolj kritem kraiin sto)il prtd nekakim vodnim rovom, nad katertm se đviga balkon, kjer je bfl spravljen na svetio potom kototume vrvi zaleti materijal. Med navpičnimi skal-nimi stenaml gr« v globino raoCna iesena lestev. Ako grr«Š po l«^tvi mz> dvl, te ob]axn« tem nm fama, mrsi a '* vlaina, polna raznih neprijatno đBc-tih Ixpuhtin, kakor b! s* «n«tt«t tu notri Še vedno molč«ća človelkm. množica. Spodrsne ti na m#iik?h tiefa in zaman skuta oko, da W prodrlo temo; vendar pa •« čuti obrite »a tieh razprimih ali na ttenc aa^onje-nih raznih oedoloćnfli m^dnMiar. Potem so jama poćasi mi« ki soto-io; kar naenkrat j« strop aii|L zrni-ta se in pojavi •# kraaoi čaroHm tvorba kapnlkor. Ko f» dospedo-kIcvih) na ki u4ifui a ptotf »v» tonomtff OaKcfle, čel d» k slorifal r\*d* ta torak v rtaftrtrJUcni naerroi- * z obhfnbam^ Stfirfkfiave vWf, M * ot>et^la Rusinom, ▼ polico hi imfmtfcu owiiill>. Orraffnslrt narod prcrtestfra tađl vro-tt tema,da bi bfl prfdnifff! bodt>Ctiiw poCjtkenm kraJje^tvu Ie najmanff đd I bi bila nstanovfieiui iz noaukogm I (maloniskega) ozemlja, ki se nahaia v rokah centralnih artnad in iz one-ga, ki bo še Rusom iztrgano, posebna saraostojna ukrajinska država, in sicer v naj-ožji zvezi s centralnima državama. Resolucija pazivlja rusinski narod k edinosti in slogi. — Podpredsednik rusinskega narodnega odbora \Vasii-ko se te nove akcHe ni hotel udele-žiti ter je odložil svojo funkcijo, češ, da so podobne akcije po manifestu obeh cesarjev brezpredmetne. = Neodvisna Poljska. V italijan-skem parlamentu je 40 poslancev razlićnih strank, izvzemši oficijelne socijaliste, zahtevalo razpravo o njihov ern predlcgu. ki se glasi tako - Ie: I talijanska zbornica izreka v zaupa-Tiju na zmago zavezniške^a orožja, ki omogoča obnovitev Belgije in Srbije, vročo željo, naj bo tuđi plemeniti poljski narod, ki je bil stoletja čuvar civilizacije in je obvaroval Ev-ropo pred Tatari in Turki, y prihod-njosti poklican, ustvariti mirno rav-novesje in urešen za enotno svobod-no in neodvisno državo. = Veleizdainlsk? proces na Du-naju. Dne 13. t. m. se je pri domo-branskem divizijskem sodišču na Dunaju začehi pravna obravnava proti Ivanu liajeku in Cirilu Dušeku, urednikoma bivšega praškega »časa . proti advokatu in drž. poslan-ću dr. Fr. Soukuku in več drugim osebam zaradi veleizdaje po § 5S c. kaz. zakmia in zaradi zločina po $ 214 kaz. zak. - Sociioloa - denokratična pri-zaJevania za mir. > Berliner Tage-blatt< javlja iz Haaga: Sojtjalno-đernokratični poslanec Scheidemann je dobil od nizozemske »Zveze proti vojni« pismeni poziv, kake dokaze ima za svojo trditev, izrečeno v govoru dne 11. oktobra, da Francija in Bo^ija laliko že sedaj brez preli-vanja krvi in brez izgube na ozemlju lahfco dosežeta. da zapusti nemška armada njih zemljo. To vprasanje je prišlo poslancu Scheidcmannu sele dne 30. oktobra v roke. Scheidemann je odgovori!, da je devet desetmk vseh Nemcev njegovega mnenja. Pa tuđi molka državnega Ivancbrja, ki Je bfl v tišti seji navzočen, ni mogo-ce dni.^ačc tolmaciti. Državni kanc-^e^ b? h'A moral Scheičemannovi tr-ditvi ugovarjati, Če bi ne scglaŠal ž nio. Tako je sodil skoro ves državni zbor. Tuđi piše Scheidemann, da mti je te osebnfh razeovorov znano, da obžaluje nemški državnf kander ra\Tio vejno s Francijo. = Proti priiatetietn miru. V Car-diffu na Angleškem so vprizorili protestno demonstracijo proti zborova-nju prijateljev miru ter je vdrlo ka-klh 10.000 demonstrantpv v zboro-valno dvorano in razgnalo zboro-valce. = Bodoća politika Združenih držav. »Momingpost« poroča, da bo tekom prihodnjega tedna odločeno, kaka bo politika Združenih držav za čas nadalnjega trajanja vojne. Pre-zident se bo z ministri in voditelji svoje stranke posvetoval m na to določil smer bodoče politike. K?1 bo ta politika, se še ne ve. Kores-pondentu se te povedalo, da se bodo Združene države enerjarično pogajale tako z Angleško. kakor z Nemcijo. Najnrej priđejo na vrsto vprašanja, ki se tiče)o Nemčije in Združenih držav. Korespondent javlja, da bodo Združene države ziasti ©nerrično nastopile tlede podmorskih čolnov. ^ VofUve v amerikanski perla. memt. Iz Newyorka poročajo: V zbornico repre*«titantov je Izvolje-nih 215 demokratov in 213 republi-kancev, v senat pa 53 demokratov in 42 rermblikancev. ^ IzžTUean poslanik. »Lokal-zttErtzmr* prljavija brzojavko iz Londona, d* Hi bil nemski poslanik v \Arashinrtonu v torek izžvižgan. V%-budH je baie s tem pozornost, da je v gledaJflču, izv#d§f da }e izvoljen za prezkienta Hughes, rekel z ozi-rom na demokrate: To ie zasluženo plačilo. Nevzočnl Amerikanci so poslaniku žvižgaU tako, da % je moral zapustiti gledališče. = Novi Dredv«lnik kftajske re-Nbflke. Iz Pekinga poročijo, da je kftajski parlament izvolfl ia pred-sednfka kitajske republike, grubema-torja Kiaugenja. Penfkvhanga. BffllRn CP. OORkoraole. Toiartnskf okrajnl gtsvvr Karei taron HoheibO-c fa e t }e odlikovan s Tras Joejpuvim Trst. V proslavo 6Sletn;ce vladanja našega cesarja priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu dne 1. decembra v Na-rodnem domu s!avnostno prireditev. Spored fcodo izvajali učenci Ciril-Mctodovih sol. — Na korist tržaške-mn vojno - oskrbQvalnemu damske-mu odseku se priredi efektna loterija v svrho omoc:očen|a nabave da rov za branitelje kraške fronte. — Ko-štrunovo meso so prodajali včerat v Trstu: prednje dele s priklado no 6 K kilogram, zadnje dele s priklado 6 K 80 vin. kg. — Za sad je in zelenjavo so đcločene za ta teden nastopne cene na drobno: Cesen 4 K 20 vin.; sladko zelje 40 vin.; kislo zelje 80 v; koren je 40 do 48 vin.; kostanj 1 K ?6 vin. do 1 K 44 v*n.; cvetni kartijol 80 vin.; čebula 1 K; pesno perje 24 vin.; jabolka I, 1 K 28 do 1 K 60 vin. (izvzeta so namizna iabolka); jabolka III. 88 vin. do 1 K 24; orehi 3 K 20 vrn.; paradižniki 96 vin. do 1 K 12 vin.; peteršilj 60 vin.; kisla repa 64 vin.; solata (endivija) 60 do 68 vin.; špinača 72 vin.; ohrovt 44 do 48 vin. Uspehi darnske^a komiteja za vojno oskrbo v Puiiu. Predsedstvo damskega komiteja ]o poslalo dne 10. novembra vojnemu ministrstvu, vojno - oskrbovalni urad, za vdove in srrote padlih vojakov 10.593 K 96 v, za oslepele 3312 K 69 vin., za Božić na bojišču 923 K 63 vin. itd., skupno 19.236 K 00 vin. Cres a!i Cherso? >Novine<* piše-jo pod tem naslovom: C. in kr. voja-ška oblast je z ozirorn na to. da je ta otok obljuden z eminentno hrvatskim življem, odredila, da se rabi samo hrvatski naziv, torej Cres in ne Cherso. Ali na spisih in pečatih istr-skih oblasti se vedno šopiri še Cherso. da, po oni vojaški odredbi so dali gospođie v občini napraviti na križpotjih v Čisto hrvatske vaši table s poitaliiančenimi nazivi: Pred-oschizza, Orlez, Vallon \t± Dne 6. novembra pa je posetil mestno Dmž-bino šok> odposlanec lošinjskega gla-varstva v svojstvu nadzornika. On se je v svoji službi v hrvatski šali posluževal izključno italiianskega jezika. Okužetii kraii v Istr! so: Koper, Izola, Buzet. Milje. Roč. Batlu^, So-rišič, Majkuci. Motovun. Grožnjan, Vabriga. Perini, Vosčoni. Rovinjsko selo in ves otok Krk. V te kraje se ne dovoljujejo dopusti. Tako javlja novelje pmtantškega admiralstva v Pulju. Pođržavljenie mestne policije na Rekl. Zakon o podržavljenju policije na Reki je dobfl naivišjo sankcijo, kakor poroča uradni list ogrske vlade. Državna policija prične svoie po-slovanie dne 1. januarja 1917. Mesto bo plačevalo na leto za vzdrževanje policile 280.000 kron. Cičimo! Jozef iz Oseka pri ?em-nasu št. 61 in Rožič Raz,a!Ha rudi iz Oseka, naj naznanita takoi svoje naslove »Posrećovalnici za jroriske be-gtince v Ljubljani«, Dunajska cesta štev. 38. Dnevne vesti. — Ceeaijevo zdravje. Dunaj, 14. novembra: Cesar, ki je zadovolji v o počuti, je sprejel danec običajna poročiia najvišjih Olup, Stari trr 1. gottilničarskl hi krčmarski obrt. — Odtlasili so: Alofzlj Drofe-nig, Resl}ev* ccsU 13, trgovska . agentura in komi*2)ska trgovinlu Ivan flkarJevMi! Koogreenl *rg M, dtran 4. #5l»OV£N$Ki nakuu*, aiac 15. noveofer« 191*. 263. Štev. fcobno - slikarski obrt. Ivan Jane, Wolfova ulica 1. trgovina s prekaje-pim mesom in pivom v steklenicah. Ivan Simončič. Spodnja šiška 2. trgovina z mesanim blagom. Janko Pogačar, Ilirska ulica 29. trgovina z mesanim blagom na debelo. Lucija Jesih, Poijanska cesta 18. prodaja livil, sadja ter piva in sodavice v »aprtih steklenicah. Fran Gorše, Tr-jiovska ulica 5, mizarski obrt. Ivan Kregar. Poijanska cesta 71, mala trgovina s pjvom in žganjem v zapr-tih steklenicah. Fran Doberlet, Fran-&škanska ulica 8, trgovina s pohi-Itvom. Marija Benkovič, Vodnikov trg, prodaja perutnine in jajec. Pa-vel Knapič, Sp. Siska 42. prodaja kruha in slaSčic ter sodavice in piva V zaprtih steklenicah ter Ivan Ba~ bovec. Stari trg 1. gostilničarski in krčmarski obrt. Celie. V nedeljo in ponedaljek je ropet gorelo v celjski okolici. Ne-rnani požigalec je zanetil v nedeljo evečer že v drugič kozolec kmeta btora v Cretu, ki je tokraj s poljski-mi pridelki vred popolnoma zgorel, v ponedeljek zjutrai pa je izbruhnil gožar pri posestniku Verstovšku na Dstrožnem. Temu so zgorela gospodarska poslopja in nekaj živine. Razburjenje med prebivalstvom na-rasča. Vsa okolica je vojaško zastra-jena, kmetje sami so organizirali po-nočne straže — dosedaj vse zaman, požigalec še vedno ni zasačen, ako-ravno se zatrjuje, da so mu oblasti tt na sledu. Pegasti legar na S!ov. Štajer-gkera. V tabori?ču za begunce v Bla-govni pri Sv. Jurju ob Južni železnici so zboleli na pegastem legarju 3 be-gunci, v Slovenjgradcu pa 8 begun-cev - Židov! »Pravica prvoroienstva« ali »Hilda in Hulda«. Kino - Ideal je predvajal prvo sliko Dorrit W'eixler-serije. naslovljeno »Hiltla in Hulda« ali »Pravica prvorojenstva«. Bilo je veselo svidenje, ko smo videli temperamentno umetnico v Igri, ki je popolnoma zanjo prikrojena. Hilda in Hulda sta izborna tipa veseloigre in sta vzbudila s profesorjem Dasselom vred najveselejše razpoložcnje. Druga privlačnost tega sporeda je krasna drama: »Igra s kamenitim! kockam!«, nordijske, pri naši publiki splešno priljubljene tvrdke. Spored ni za mladino in se predvaja še da-nes ln jutri 16. novembra. V petek silna cirkuska atrakcija: »Cirkuska krl« v 5 dejanjih. Soboto 18. do po-nedeljka 20. novembra Hennv Porten v igrokazu »Usoda Gabrfjele Stark«. Torek 21. novembra: Cetrta ameri-ška senzacija: ? ! Jimmy Valenti-tine ! ? (Uganjka kriminalistike). Detektivski kriminalroman v 5 dejanjih. Robert Warwlck v glavni vlogi, ki si bo že takoj ob prvem nastop« pri-dobil splošne simpatije. Kino - Tđeal. Pes (Dobermann) (policijski pes) je včeraj ušel iz stanovanja na Mi-klošičevi cesti št. 16. Odda naj se ga proti nagradi tam. Aprovisaciia. '-!- V Zapresiču konfisciran! va-gon masti in špeha je bil, kakor izve-mo, last kranjskega deželnega odbora. Vrednost za 35.000 K prodanega blaga je znašala najmanj 100.000 K. Književnost. — »Slovenski Pravnik« ima v številkah 8. do 10. naslednjo vsebino: V. 2un: Davek na vojne dobičke. ,V. Z.: Vojni prebitek k neposrednim davkom, V. Ž.: Cesarska naredba o zvišaniu kolkov in neposrednih pri-stojbin. Rudolf Sega: Stališče kar-telov v pravnem Listemu. Iz pravo-sodne prakse. A Civilno pravo, a) Razmerje med pravomoćno sodbo (actio negatoria), ki prepoveduje poseg v tujo lastnino, in med kon-čnim sklepom, ki pozneje izreče, da ima toženec v prejšnji pravdi pravno posest (pravico hoje) glede iste lastnine. b) Provizijo za nakupovanje blaga, dogovorjena od kilograma blagovne teže, je kupee dolžan pla-čati mešetarju le oU onega blaga, ka1 tero je kupee res prevzel. c) Tuđi odsoten rodbinski oče je zavezan oskrbovati svojo rodbino (§§ 91, 141, 167 o. d. z.), in kolikor stari to kdo drugi animo obligandi. je zakonito upravičen zahtevati povrači-^ lo (§ 1042 o. ĆL z.). Cc se od žene na up kupljeno blago ni porabik) le za ožjo rodbino, temveč n. pr. tuđi za njena v skupnosti živeča roditelia, je treba trefiti in ugotoviti, koliko se Je porabilo za lastno rodbino može-vo. d) Nlčnostna pritožba proti me-ničnemu plačilnemu nalogu, ki ni bil po zakonu pravilno vročen, je nedo-pustna. e) Krajni šolski svet ni juri-stična oseba, ne more biti stranka in nima pravdne zmožnostl. Nedostat-kov, navednih v § 6 c. pr. r., ni moči odpmvfti na II. stopnji C§S 482, 483 Otek, < % ne t). D ItiHIirirhn pođ»- nikom le vsleđ nedostajanfe vzaiem-nosti zabranjeno pravno varstvo tuđi napram inozemcem; če so posled-nji italiianski podani ki, njim in njihovim skrbnikom ni priznati stroškov pravnih pomočkov. g) Kdor ]e do § 1 zak. z dne 21. decembra 1912 drž. zak. št. 235, zavezan oddati konja v vojne namene, ne more svoje zahte-ve na plačilo vrednosti konja uvelja-viti pravdnim potom, h) Prispevek k § 162 c. pr. r. Prekinjenje postopanja se ne da utemeljiti samo z okolščino, da }e toženec v vojaški službi in se nahaja v bolnišnici daleč od pravd-nega sodišča, če more iz svojega bi-vališča dati svojemu pravnomu za-stopniku informacije. i) Nedopust-nost revizijskih rekurzov zoper skle-pe druge stopnje glede stjoškov (§ 528 c. pr. r. po noven besedilu). j) Ako nedoletnik sklene brez posredovanja zakonitega ^astopnika pred kazenskim sodnikom poravnavo o plačilu kazenskih stroškov, je to lah-ko veljaven izvršilni naslov (§ 1 št. 5 izvrs. r.). k) Na rok, v katerem je določtti po § 169 izvrš. r. dražbeni narok, ne raorejp ime ti stranke no-beneua vpliva; § 129 c. pr. r. tu ne priđe v poštev. 1) IzvrŠba na užitek potom prisilne uprave, m) Ali se z uporom proti začasni odredbi v zmi-slu §§ 397 in 398 izvrš. reda lahko uveljavlia tuđi ugovor manjkajoče pasivne legitimacije? n) Če mora vsled nezadostne zapuŠčine nasto-piti redukcija legatov, treba najpre-je zaslisati iegatarje; če ne priđe do sporazuma, se more le pravnim potom odločiti. o) Kurator pogrešar.ega vojaka je no dol očni § 7 ces. nar. od 29. julija 1914 št. 178 drž. zak. upravičen, oddati dedno izjavo za svojega kuranda brez ediktalnega vabila v zmislu § 31 izvenspor. post. — B. Kazensko pravo, a) Slučaj kratenja časti in ugleda odvet-niškega stanu. ko je odvetnik pri sodni razpravi izjavil bojazen za svoj ekspenzar. Drugi odvetnik. ki je to izjavo kritikoval in bil radi tecra spoznan krivim ore ?topka po § 491 k. z.„ je bil vsled pritožbe eeneralne prokurature od kasacij. sodisča opro-ščen. b) Knpec ni sokriv pregreška draženja. če preplača tržno blago, ki sa ne namerava raz^ečati. f>. Izpred upravnega sodisča. Solske občine na Stajerskem nišo dolžne spreiemati ukaznika šolskega sveta proti pla-čilu. 7. Plenarni skleoi c. kr. upravnega sodisča. Knjiž-vna poročila. Razne vesti. Suzne timu * Mati in hči — morilki. Budimpeštanska knriia je obsodila posest-nico Almadi na 12 let ječe, njeno hčer pa na 10 let ječe, ker sta skupno ubili moža. oziroma očeta. * Beda. 871etni Herman Politzer v Budimpešti je živ*»l že neka i let samo od podpor. ki so mu jih dajali njegovi sorodniki. Ker pa so ti sami prišli v stiske in so podpore ustavili, ie starček skočil iz okna tretjega nadstropja in se ubiL * Izdatoa globa« Posestnik pre-dilnice Emst Goldner iz Krlmitschaua na Nemškem je bil sodno obsojen na 245.000 mark globe, ker je porabil zapjenjen bombaž in take stvari, pro-dajal izdelke, ne da bi bili imeli kupci blago nakazano in tuđi prekoračil najvišje cene. * Nov franeoski top. Italijinski listi poročajo, da so Francozi ustva-rili nov velikanski top, ki je začel svoje delo dne 1. novembra pri ob-streljevanju forta Vaux. Novi top ima izreden učinek in so z njim Francozi dobili orožje, ki daleč prčkala nemške topove vseh kalibrcv. * Povodeoj v Italiji. Reke v go-renji Italiji so bile vsled velike po-vodnji silno narastle in so napravile povsodi veliko škodo, kakor zatrjnie-jo zadnja poročila. Pri Kremoni se je podrl velik železniški most. lo-vorni vlak z obilnim blagom je padel v reko. * Razpravljanje o vojnih cJIjih je bilo doslej na Nemškem prepove-dano, zdaj javljajo listi, da bo vlada dovolila raspravljati o vojnih ciliih, a s pogojem, da ne bo hujskanja proti posameznim stanovom in stranlenm ali nevtralnfm državam. * Dohodkl vHetržcev z žganjera ▼ O^ekiu Med obdačenci vojne do- kodarkie se aahaia 10 valetržeev % žganjem, katerih letnl dohodki so znašaii skupno 3,413.193 krom. Trije se pišejo Schwarz, dva Berger, dru« Si so: Eisner, Piller, Frankl, Herman in Bartotovich. Največ dohodkov med njinu je imd Frankl, to je 567.283 kron. Ako je le v Osjeku toliko dohodkov iz žganja, koliko ga ie pa po vsej Hrvatski in Slavoniji, kjer ne manjka takih osrečevateljev ljudstva? * Deložiran grot Grof Ivan Haller v Budimpešti trna mnogo mili-jonov premoženja, a njegovega sina, ki ima ženo in četvero otrok, so dne 9. novembra siloma deložirali, ker ni mogel plaćati stanovanja. Mestna občina je grofa in njegovo družino nastanila v baraki zunaj mesta. Stari groi je pač sina vzgojil za kavaiirja, tako da nič ne zna in si ne more dobiti zadostnega kruha, podpore pa mu neče nobene dati, ker je mladi grof prelomil svojo aristokratično častno besedo. * 2 a me na vjetnikov. »Gazela Polska« trdi, da bo na temelju dogovora med Avstro - Ogrsko ln Rusijo izpuscen iz zapora in poslan na Rusko bivši dunajski dopisnik lista *No-voe Vremja« Janče Veetti, ki je l>il v procesu proti poslancu Markovu in tov^rišem obsojen na smrt, a na intervencijo španskega kralja pomilo-Ščon. v zameno pa bo izpusčen In iz Rusije poslan v Avstrijo b^vši Ivov-ski župan in državni poslane2 dr. Rd.owski, ki so ga Rusi cdpeljah 1. 1915. kot tala. * Borba za nemško časopise. Proti gubernerju Bodenkreditanstal-ta dr. Sieghartu in njegovim priza-devanjem, spraviti pod svojo oblast večji del nem^kega časopisja v Av-striji, so se zdaj dvignili tuđi neniški državni poslanci. Nemška »Arbeits-gemcinschaft« je^torila socelasno na-slednji sklep: Načelstvu »Arbeitsge-inctrisfhaft« se naroča. naj s pondar-kom ugovarja pri c. kr. vladi proti uspešnim prizadevanjem guvernerja Bodcnkreditanstalt dr. Sie^harta, spraviti avstrijsko časopisje pod gospodstvo finančnega kapitala. * PreMvalstvo Ital!je. Listi jav-liajo, da je zdnj izšlo poročilo o zadnjem Ijudskem stetjn v Italiji. Po tem poročilu je imela Italija na dan štetja 34,661.377 prebivalcev. a v kraljevini jih je bilo le 32,966.307, vsi drugi so bili v inozemstvu. Župnij je bilo 20.893. ki so bile razdeljene na 283 škofij. B*-pnJa in pisanja ie bilo zmož-Tiih 20.373. 372 prebivaicev. Moških je bilo 17,021.691. žensk m 17.649.687 Katoličanov ie bilo 32,983.664 prebivalcev, židovske vere 34.324, brez-vercev S74.532, nobernh podatkov o veri na ni o 65^.404 osebah. * Rojstni dan poste. Dne 12. novembra ie poteklo 400 let. kar se ie začel poštni promet. PaČ so imela različna mesta že tuđi poprej med se-boj nekake po^tne zveze, ki so služile zlasti potrebam trgovcev, a sele italijanska rodbina Taxis je organizirala redno prenašanje oisem po jezdecih na Ttaliianskem. na Nizozemsko, na Špansko in v Nemčijo. Pogodba s cesariem Karlom V. zaradi rednega vzdržavanja poŠtnih zvez, je bila sklenjena dne 12. novembra 1516 in velja ta dan za rojst-ni dan pošte. * Gosi v Berolinu. Berolinska občina je razglasila, Aa prodaja pitane gosi po 9 K 60 v kilogram. Občina ima 3000 gosi na razpolaganje, oglasilo pa se je žanje nad 30.000 vpra-ševalcev. Značilno je, da so se oglasili sami mali obrtniki in delavci iz zunanjih okrajev berolinskih. Če dobi občina toliko gosi. koHkor je vpra-Šalcev za gosjo peČenko, bo izdalo berolinsko delavsko prebivalstvo poldrugi milijon žanje. Seveda je uvaževati. da so v Berolinu težave* za navadno meso in za mast in ljud-je radi kaj več žrtvujeio, da le pride-jo enkrat do dobre hrane, zlasti ker so zaslužki sijajni. * Umetnik reklame. Mož, ki je s spretno reklamo za sicer dobro, a ne kdo ve kako imenitno blago za-služil mnogo milijonov đenarja. je umri te dni na svojem gradu blizu Londona. Ta mož je bil J. Beechan. Izumil je neke zdravilne kr3glice in jih znal ra^siriti povsod. koder govore angleško. Tekom nekaj let je svojo reklamo tako razpre-lel. da je zanjo izdal do 100.000 funtov na leto, kar je tevada ie na sebi dokaz, da Je vsako leto še veliko več zaslužiL Njegov način reklame so sicer zadnjih dvajset let posnemali vsi mogo-či tovarnaiii in trgovcu a prišli so že prepozno. * Zrtev neosDOYaoesa sumniCe-nja. V Budimpešti sta žena dr. Hen~ rika Doktorja in njena poročena hčt obdolžili svojo služkinjo, da jima je ukradla 120 K in grozili sta li s policijo, če ne odsluži tega denarja. Služ-kinia se je zavedaia, da je nedolžna, a grožnje z ječo so jo tako prestrašile, da se je o b e s i 1 a. Policija je pa prišla na to, da gospa Doktor in njena hči sploh ništa imeli tistih 120 kron, o katerih sta trdili. da jih je ukradla služkinja.Kanalji sta obdojti-li ubogo služkinjo, da bi jo prisilili, jima gotov čas brezplačno služiti. Na to je dobila stvar sodišče v roko in je zlobni ženski obsodilo vsako na šest raesecev ječe. * Mednaroden slepar. V Amcrlki je bil aretovan bivši berolinski trgo-vec Maks Schimank, eden n«ijbolj renomiranih mednarodnih pustolov-cev in sleparjev. Že pred leti je v Berolinu nastopal kot amerikanski major in mnogo možitveželjn:h de-klet in vdov opeharil za v'se njih irnetje. Nastopii je potem kot general gioi de Passy in dasi sploh ni bil nikdar vojak, se je znal tako spremo vesti, da je tuđi mnogo višjih oi'ur-jev opeharil za lepe denarje. Konćno ie v družbi z neko lahkoživko po-skusi z nakupom znamenite ^rajšoi-nc napraviti veliko sleparijo. A ta se mu ni posrećila. Toda policija ie mogla le vjeti sleparjevo tovariš* co. Schimank pa ii je ušel v Amenko. Tam ga je sleparstvo nekaj let dobro redilo, a navsezadnje so ^a ven-ciar zasačili in zaprli. * Vojne cene v Londonu. Cene živil so se med vojno povećale po-vprek za 68 odstotkov. Meso je še enkrat tako drago, kakor je bilo leta 1914. To še ni dosti, če se pomisli, da brez mesa sploh noben Anglež ne more živeti. Angleška armada in an-gleška mornarica porabita vsak dan ogromne množine mesa. Zdaj je pa tuđi sicer poraba mesa veliko večja, k:;kor v mirnih časih, ker morajo an-gleške žene delati v municiiskih to-varnah in rabijo vslsd tega dosti več hrane. Ribe so dosti poceni, jajca pa $o razmeroma draga, kajti v mirnih časih so jih dovažali iz Rusije, kar je zdaj jako težavno in zamudno. Mle-ka velja Hter do 70 vinarjev našega denarja, sladkor se je podražil za 140 odstotkov, čaj pa za 100 odstotkov. Bog vedi. Če Angleži še verjameio, kar so leta 1914. ponosno zatrjevali: Po vojni bo vsak Anglež še enkrat tako bogat, kakor je bil prei. * Evropa — zemlja voku »Pe-ster Lloyd« piše: Listi prinašajo dan na dan toliko porocil o grozovitostih, da so nas že skoraj otopili. Toliko da Še vem, da je bila v Evropi doba, ko se je smatrala vojna za nemogočo in ljudje so se čutili za vedrio varni pred vojno grozo. Povestničar pa ve ža-lostno resnico. da se vleče ljudstvo iz vojne v volno. Statistika pravi, da je bila v poslednjih treh stoletjih v Evropi ?SS vojn. V zadnjih treh stoletjih je bilo nič manj nego 8000 mirovnih pogodb »na večne Čaše«, ki so pa razmeroma trajale — dve leti. Od westfalskega miru sem so stale vojne Evropo 400 milijard. torej vendar le neznaten del tega, kar Ie požrlo v Evropi vojskovanje v zadnjih dveh lewh. Vojne v starem veku nišo bile, kakor znano, niti v svoji frazeologiji Dovzročene do idealnih nagibih. Bile so običajne roparske vojske, katerih smoter je bil podjarmljenje in zasu-ženje premožnega naroda. * »Bank of EngJanci«. Naizna-meniteiša banka na celem svetu je pač angleška banka, »Bank o! En-giand« v Londonu. Ustanovljena je bila leta 1694. Njena glavnica je znašala 1720. leta 9 milijonov funtov iti je bila povišana 1. 1816. na 14Va mi-lijona funtov to je 350 milijonov kron. Pri tej glavnici ie še dandanes. Med drugimi bankami je »Bank of England* seveda nekaj posebnega. Uživala je vedno izredne predpravi-ce in imela v oskrbi angleške držav* ne dolgove. za kar je dobivala od države sijajno plačilo. Uprava banke pa je popolnoma neodvisna od države in ima banka z vlado edinole kup- čijske zveze. Na čelu banke je guverner, ki so mu dodeljeni đva pod* guvernerja in 24 ravnateljev. Ravnatelje izbirajo skoro i3&ključno \Zr med trgovcev, ne izmed bankirjev. Seveda si želi skoro vsak veliki tr^ govec, da bi postaj ravnatelj angleške banke. Ker se strogo na to gleda, da so guverner in oba podguver-nerja v najboljih letih in pri najbolj-ših močeh. se !e udornačil običaj, da volijo delničarji za ravnatelje samo mlade ljudi, kajti ravnatelji volijo iz-med sebe guvernerja in podguver-nerja. Dočim imajo nemška državna banka, avstro - ogrska banka in franeoska državna banka vse polno iilijaik v raznih mestih, se »Bank o! Engiand« ni nikdar mogla za to o&-lociti ampak deluie samo v Londonu; seveda njen vpliv šega malone po vsem svetu. * Skrivnosten zločin, V vilo mi-lijonarja Franka ^Greya Griswooda v Brooklynu v Ameriki se je zgodil vlom in so ratovi odnesli velik pien. Qriswood je stanoval v vili s svojo soprogo in številnimi posli. Nekega jutra je pismonoša pri vili zvonil in zvonil in ker mu nišo odprli, je po-klical policijo. Ta je v-drla v vilo in našla, da spi vsa rodbina in vseh deset posiov tako trdno, kakor bi se ne hoteli nikdar več prebuditi. Videlo se je na vsaki stvari, da so bili v vili tatovi. Ti so bili prišli čez vrt v hiŠo in omamili vse prebivalce, pobrali 400.000 dolan'ev denana in ravno tište dragocenosti, katerih pravo vrednost je mogel spoznati le pozna-valec. Tuđi izmed vrednostnih pat>ir-iev so taiovi izbrali le tište, ki se nai-lagije in najbolje prodajo, druge pa so pustih". Sledovi za vrtom so kazali, da so se tatovi pripeHali in odpeljali v avtomobilih. Nihče v vili ni vedel, kako se je zgodilo, da so bili omamljeni in kdo so tatovi in kako da iz-gledajo. Policija je spoznala, da ie sredstvo, s katerim so bili prebivalci vile omamljeni, nekai posebnega in to jo je napotilo, da je hotela posvetiti svojo pozornost v Brooklvnu ži-večemu profesorju kemije dr. flarmsbevu. Ta je časih živel v slabih denarnih razmerah, potem si pa naenkrat nabavil avtomobil in začel prirejati gostije. Od noču ko se !e zgoćil vlom v vilo Qriswood pa je izginil ta profesor in z njim vred tuđi nekaj oseb, ki so se navadno ude-leževale njegovih gostij. Zdaj se pode detektivi po vseh ameriških dr-žavah in love tega profesorja, a doslej brezuspešno, dasi je že vse polno ukradenih vrednostnih papirfcv spravil v denar. Darila. Upravni§tvu naših llstov so poslali : Za »Cirfl - Metođovo družbo«: Ivanka Jagodic iz Kamnika 8 K 30 v, za na dražbi prodano svalčico in Ba-šin iz Trnovega 17 K 60 v nabral med primorskimi fanti nekega peš-polka v Trnovem. Skupa] 25 K 90 v, Srčna hvala! Iztiajateij ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ln tfsk »Narodne tlskarne«* fSlROLIN^oche7 Prsne bolesni# oslovsfci kaselj9 naduha, influenci. Kdo naj jemije Sir o/in f t VW«.Im Iroi «ta fr^jnem kaplju iafje im obuto^al« s# boiunlntgo io zdraviff. X Omm • kfOfiidnim Haforom Oronhij«v, ^^Hl % 5trolfnom oidrtvt. II Vadu4ljivi.k4f*rtm Sirolin inafno oiehća naduno *K Surofusni of roči, pri kaferth ucinkuic dirotin c ugodnim vspehom n* splošni poeufek. •'■ci. stcv. __________»si uvsnsm' najjud*, ouc 1*3, oktobra utiG. Stran 5* umi r^aaTaaa^ aarvaasa* om AoitOTOTija s^ssru: v g»roni ta pisavi. VVafia se pri HtMO ; KMM.I, WtWm —€■ ilt¥. 6. 3717 :: Učiteljica :: prevasaoM vrgolo Ia p#nk otrok. €e*j dopise se prosi na up/avn »Slov. H»t»aa« pod „gćltelflca 3823". P i*i z veftktmi ktetmi, na l^ilS Knrtskm 15 minut H Ifl od W- že.'- .se da v m ~2\m najčfntakoja!iirazneje Kdo, pove upraviuštvo »Slov Naroda«. , |pv#aWna v steno~r2fiji in strojepisju, sploh vseli p4~arniških v slib, (začetnica ne) sa tafeai p*d «flod: mi po«*ii s ar ajme. Ponudi*? z flavedbo 'ihtev na tvrdko io«. ■Msr, LfttMfena O aafffca casta ft. 31* o7 1v* IM« se zanesljiva, skmiena * vdBotao pralcso, za deželne pristave v MeaVjdah. Prosto stanovanje, knrjava |r sve&*va, demitat mleka, p.a^a no d;-o^rj. — ©ferSe na pcedsed- J sftva cBeScEnega odbora. 3716 •• stanovanje :• 2 eno ali dvema sobama in kuhinjo, wm ttbrt ali p«iMt» - Ponudbe pod .■JJai/lflS na upfaraittvo »Stov. harala«. 3713 :: KroiaSki pomočnik n ki je vajen na veliko in malo delo, 9% takof »F"l«» pH I. M. HMUk, ^■■■tk. 3708 **z^ pionino kl I« %m dobro oHr«ij»», 3696 Vlljem Tone, asistent fwtae is-Seznice, Zsgsr|s ob Savi. Đ dobro klana, suha pro- ^m m ga^ daja AJojzIj Zorman, Start ■ Im Jm tr9 št- 32* Veije mn°- ■ WD 2ine se dostavilo tuđi ^»» M !|Oin> 3705 Hotarski kandidat Iznrjen, •© Uče 3635 za noiarijat v ilirski Bistrici. Solidna stranka brez otrok, ižčo z eno ah dvema sobama in kuhinjo Kdo. pove upravništvo »Stov. Naroda«. 3704 ^sistctt pkvHidic ki inu nm dan izvzemšfl aodeije hi praznte, *—« or pffoatih, ftatt ajmlli v kaki |la- kamL — Ponsdbe s pcjoji u upravniStvo »Slov. Naroda« pod JmmmmmiiM*. Bukovo osile Ima v zatoftl t#r ga prodala friftjo Benkofic, Blagorica p. takovtca. Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn ias TaDflfl-cMniB Mtm sa. laso katera okreo5u]e lasliče, od«tran}u|e luske m preprečujo izpadanje las. 1 •telAff n9e* z nivodem 14 I*X1«». Kaspoiilja «c -t obratno oo£to ne main kot dve ateklenicL Zaloga vseh pre«zkuienlh zdravi!, tiadic. ml!, r^edicinal. vln, &p»o!aU-tat, najfineiftih parfumov, k\rar$AK\h obvas, svaiifc mineralnih vod tld. Dež, iskona WMm lm*m lUubijani R ^1 ova c$sU s!. i, polcc noTosjjrajcnc^a I ran ložcic^ej^ iob?i. mo«ra. 18 V te] leknrrn do^lvafo xd;*Qvll? te ti i ćla**i bo. niskih blatan fcire že!-: j:*c2, c. kr. lobacne tovarne ln okr. ic! ^$ka btagaine v Ljubi;aaL TL"uTiI]iiaMliiii kr+dMea baaka v Lfabljaal nazuanja, da }e nmrl nje ©^^ffii uradaik, gospod agilan ĐriihsEei* tfivigent Podružnice Ljubljanske kreditne banke v CeZovcu aWe 14 aovaaabra 1916 v Oelovcn. Pokofvik je po«vetil do]ga ieta svoje u&peouo in veslao deiuvaujc našemu zavode, M wq ohraRi čaa^en spomia. LJUBI^JANA, 15 novembra 1916 3714 2kaš prijatdH in tovariS, gospod ctlrtgoiH Podružnice Ljubljanske kreditne barke v Celcveu na« je (aae 14. »ovambra 1916 nenadoraa zapusti!. Oikritosrdni značaj njegov mu je pridobil simpatije vseii tovaribev. LaLka m* »odi zemlja! LJUBLJANA, 15. novembra 1916. 3m Uradništvo Ljubljanske kreditne banke. Damske klobuke = v največji izberi priporoč« == MINKR HORVAT. raodistka LJUBLJANA, Stari trg stav. 21. Popravila najcenaja. 2954 Popravila wajo«na#a» Deželna zveza u Wi ĐfOfflBt n hidita Dnaidi ctsta 9n. H. Naznanjamo uđeležencem tnjske^a prometa, da smo z dom 15 novembra t. 1. prGCTIGStiK našo msb« ■■fon r&aBr •>^ž*? rabaa wsa \# aBkai^l ^aaa^ v hišo Kmetske po&ojiluice, Dunajska COSta 18f nasproti kavana Evropa, ter da bodo za tedaj uradne ure za stranke od 2. do 4. ure pop. Pri dopisih na} se nataneno označi novi naslov. 3799 Dežeina zveza za tu'skj premet in tunstiko na 3Era|shnL Majbol) zanlafv ta najbolji ilov. Ilustrovanl teteBc mi ^.SUk^S k! priohču;eio vsak teden mnogo zaalntlvill slikz ba|UĆ in o drugih važnih nktamlidh domsčih in tujih do^odkih, ter obilo zanimivega Čtivar pesmi, povesti, faka Banlajlv, hp i detektivski roman, noućne članke :n crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tcaa« in sploh vseh strok poliudnega znanstva. l|p ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski Uusfcovan tednik, ki }e posvefiaa |e zabavi in pouka. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rođbiaa, vsaka ffvstttat, kava«, aaV* nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE** povsod in pridobivajte naroflatEvv. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6.— ia cp\« loto K Jfr-^ Naročniki dobe kot nagrado velik il us trovan koledar, sltkePrešernt, htHm, Onjgjmafe Ib Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKj!" takoi PoŠljte nam svoj naslov in pošljeijio Vam 1 številko „TEDENSK^ SLIKE" brezptaCnv at poštare prosto M ogied. Upravništvo lista „TEDENSKK SLST* L|akl|aaa, rraaCtkansba suca M/L Protin, revmatijem. Tisoči že ozdravljmi. Naj znamenite jši zdravniki đosegaja pri /dravljenju protina in revmatičmh bviečin r ajboljše uspehe z našim rasttinskim aaim-vi Inim blatom, ki si je pridobilo it nefatoj pnvržencev. Njegov Izvanredao jatravttlii učinek pri revmabziju, proti»uf isdjriaau, nevralgiji, kroničnih ženskih »oteziria, po-sledicah ran je že danes 371a !>o celem svetu snatu Uaiverzitetna profesorja dr. Ludwig v. Lotzv, dr. JuHus We5zelsky in mnogi druei oaV njaki potrjujejo, da vsebuje naž naravni produkt veliko množino radioaktivnih snovi in takth sestrvin, ki cek) zastarale, kronične botani hitr« ozdravijo. Vsakemu pošijemo posteus zastonj ia fpa&č-Irnfig«, v katefi je priprosta, Ishlai upuriia« našega izvrstnega zdravi!a v testnem §^spodta|st¥n pojašnjena, ne 3a bi bili ovlrani pri pokliču. Se li hoćete znebiti svojega trpljenja? Potem pišite takoj dopisnico z natančnim naslovom im zastcinj dobite naše nagodilo za zđraTlJemfa. }Cćvtzer 3 ^^"a^V •aa'a^aa^Pi a^^^^^Wa^^PW*alalWa' OOM W V „Narodni knjigarrf* W aBw%a^a*aBvvW^al Praiaraova utka it 7. .i«'*_______________________________jLommahuod>. *■** u mm. aa st«. Priporotamo naSim s gotpodinjam a KOUNSKO CIKORIJO iz edlne slovenske tovarne y Ljabljani ulio pod Rožnikom. PcMive m v fortUnl lertn v LjubljaoL z q ti a aa <▼• #«iroa»a 1 r«al ■ •irkalarko. •b criaTal eestl v IAritl, 36S3 Natančna pojasnila in roeoje je zveketi pri posestnici J. Sogoviek v Idrlji. Fosorl Pravi trtaSkl Pozor I BB rr^B^^a VH^^^bI MUBV wS ^^B *^B ^B ^9b\ Bal fMli vHhsati, Aobiio *o ie ae samo pri ferHBtl O*T*X» »OMIC, Lfcbltana, Mar- juti •««ta **•*. 15. 3437 Rftzpošiljame na v&e sttani, ma debelo In ■a dtalme, po najni2jih cenah. v najnovejših fasonah in v veliki izbcri £Mfe-Pi'Utnl Panama-slamnlki oil 9 K tlo 50 K. .JM Tvrdka SPeter SKoiina <š> Mo. JSrsff št. 20 Ljubljana %r&g &. 20 najnanfa slavnemu obzinstvu. da bo morala iyde-iovaije cviimh čevljev j u$n;atimi podplati, v$led svtosriega pomanjkanja surovm in novih stro^jih edredb omefiiL Jfdor 5e hoće se jsravocasno presk*-beti, /c 2an "sadnja princa. fSM tPriporola najnovejfc 3imske /(/obuke, Velour, phš in baršun, oblice. • Velika nbera Šporlnih čepić 3a dame in deklice. ~~~ 8*y S° idno blago. ćPriynano nhke cene. J^ooravila točno in ceno *^2fi HT Žalni klobuci vedno v salogL Žunar.ja naročita na ijbiro 5 obratno pošto Kopnjem les smrekov in hojev, okrogel in deske, koštanjev les (hlodi ali cepljen), bukova drva proti gotovini. — Natančne ponudbe 2 na-vedbo cen, dolžine, prereza, roka oddaje naj se vpoŠIje tvrdki Vinko Vabic, Žalec, JtfioiUf. MA iZBIRO poštlja tuđi na deželo: rv asne 2662 § II II krila, kostum«! I || m I naćne halj«y p«> 9 II f I rilo. modao pred-*£ U Sd %i mete,športaekle< bake In slezalke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljnbllana, Stari trg 9. Lastna hlsa. Fine otroške oblekce ss in krstne oprave« n n^i*M>i»fte *;akovostl 9% 7, 9f 12 in 16 kron; lasne podlu^e la mrežice vseSi vrit; „Iferll", feirva zt I*se !■ torido od Vt* Drallea po 2 in 4 S: lasne vođe In masti; Sa^rnon za nmivanle Us, ftaiinke in peder paulltal 1.1. d. priporota Šfefan Str moli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor 1 laraAi irpoklicaala ▼ T«tasko sluib»vante fe lokal ođprt saao sa I prodajo blaaa In alaer vsakl daa samo od S do Vi f ia v aodollo od « do 11 nre dopoldan. PRVA K1J1IHD DROGERIJA ^ parfumeriia, fotografična manufaktura itd. 0M8H0 kOBcesllOHiraBs prodala simpov. Ustanovljena Seta 1897. ^nton Kane Lfnbljsiia, Židovska olica 1. Ceniki na lazpolago. Ceniki na razpoiago. umetni in trgovski vrtnar nznaija si. p. n. gKftstn. It se iratnji njegvv 132 cvetlični salon samo ?o3 3ranco itcv. 2. p«l«g C«TlI*r>iI*Ba mosta. Wk Rim hr-i«~M^.oo«> fcr»- Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnica v Splitu, Colovoti, Trstu, Sarajovu, Oorlol seđaj v Ljubljani, ■["J^U^1 aa^a.a^hm» avaaa^BHHH VJUHanaT^aVa^UHa1 ^f ^BbVhbh ^BjpajjMaaHMa^k HHHB|^H|Hfl|^H ^^B H^BHlHav ■■■ aavBHBvavBavBva^HIHVjv Mto ■■^rw^aaajajaaM>aa> ivlVi •aaji»aw ■a|vw^^^^*