42
Jugoslavenska književnost.
Večkrat sem že cul, kako so nekteri mlajši gospodje tožili, da nimamo zmiraj  kaj novega za branje.
Mali narodiči morajo v tem druge želje imeti kakor veliki. Mi Slovenci nimamo preveč časnikov, ker še pre-trdno spijo meščani naši, ki imajo književnost zdržavali. Fo takem bodimo prav zadovoljni, da imamo take dobre časnike, kakor jih vidimo izhajati v Ljubljani in Celovcu.
»Slovenski Glasnik", izhajajoči letos kot mesečen list, prinesel je v prvem listu toliko raznovrstnih sostavkov, da more vstreči vsaki ne prenapeti želji; ima pesmic za pesniške srca, ima novelistične reči, posebno pa nam je drago in milo tudi iz domačih krajev najti pripovest. Nikdo ne verjame, kako pripovesti domačega zadržaja sedajo globoko v srca. Pa pri listu, izhajajočem le redko, velja zapomniti, da koliko mogoče sestavki ne segajo preveč na dolgo in široko, zatoraj se nam prvi zvezek toliko več dopada, ker nam obeta, da noben sostavek ne bo razdeljen v več zvezkor kot dva. — Poseben značaj ima pa letos dobiti ta list kot središče za izrazoslovje ali terminologijo šolskih knjig, ker razdeliv delo po željah  osebnih mora  se gledati na tu,   da
bo nekako edinstvo v izrazih.   Sledeči, to je, drugi zvezek
prinesel bo glavna pravila o slovenski terminologij, in pokus
o jezikoslovni. v Živo ter živo tedaj priporočamo list, posebno pa šolski
mladini;   na vsaki gimnazii   in posebno v ljubljanski  morali bi ga viditi mnogo ter mnogo.
Od tiste strani pride nam letos se drugo darilo duševno, to je „C vetje iz domačih in p tuj i h logov46. Da se nam zopet pokazuje nekaj ,, Viljem Tella iz najve-čega nemškega trageda, hvale je vredno. Še drajše nam je pa, da nam pride za tem tudi kaj iz večnega vira lepote vseobčue, to je, iz grškega na red; kdor je le malo kaj okusil Kscnofonta in božanstvenega Platona, radoval se bo temu početju, ter po mogočosti podpiral namen , ki na* vodi pravo pot, to je, da ne beremo samo prevodov iz nemškega jezika, ki ga že tako preveč vživamo , ampak tudi iz drugih jezikov, ki bodo prinesli naši književnosti novega gradiva. Najljubši pa so nam prevodi iz slovanskih narečij; zatoraj srčno bodi pozdravljeno „Cvetjewi, ki nam obeta krasni prevod prekrasnega Smail Age Ccngiča. Prihodnje leto prinese nam morebiti kaj  iz Kollara, Mickieviča, Puškina.
Sedaj pa   podamo   iz   1. zvezka  za pokušajo   odlomek Cegnarjevega prevoda sledeče vrstice:
Rib ar če k (P°Je v čolna).
Smehlja se jezera kopel vabljiva, Mladcneč na bregu v spanji počiva;
Začuje zvonjenjc,
Brenkljanje sladko,
Ko angeljske strune
U raji ljubo. In ko se v presladkem veselji zbudi, Srebrna mu prsi vodica škropi.
Doni iz globine:
Ti, deček, si moj!
Spijočega vzamem
V  globine seboj.
Pastir (poje na planini).
Ob vari vas Bog,
O solnčne višave!
Mora v nižave
Na zimo pastir. Z dolin na višave, z višav u dolino; Kukavica skliče nas na planino, Ko zemljo odel bo mili rožni cvet In pomlad zbudila studence spcL
Ob vari vas Bog,
O solnčne višave!
Mora v nižave
Na zimo pastir.
Planinski love o. (prikaže se nasproti na visoki skali).
Višave grmijo in brv se šibi, Al lovca ni groza strmečih čeri; On smelo koraka
V  ledene gore,
Kjer zemlja za pomlad,
Za brstje ne ve; Ozira se pod-se v megleno morje, Al krajev ne loči, kjer mesta stoje.
Skoz predite oblake
Mu svet se blešči,
Globoko pod nogo
Polje zeleni
(Pokrajina se  premeni;   zgor  se  cuje  zamolklo  grmenje,   sence in
oblaki se pode čez pokrajino).
»Glasonoša*.    Ze  lani smo rekli,   da je ta list prvi praktično nastopil pravo pot, ktera nas Jugoslavcnc pribli-
žuje. Takrat srno tudi o napravi in cilju tega lista govorili, ter bi morali ponoviti, kar smo takrat rekli o njem. Kar je pa novega na tem listu, imamo še omeniti, in to je „Slovo i slika4', mesečna doklada , ki zadržuje kratke kritike o raznih jugoslavenskih delih in to takrat o „Na-nosuu, 55Zmaju sedmeroglavem", o ;,Bogovičevih pripovestih", o „Drotar-ua, „Nedjelkua; zatem širi oglase raznih časnikov in povabilo k predpisu na izdavanje zbirke dramatične: ^Narodno kazališče". Kako se pa žrtuje vredništvo rGlasonošeu, in to praktično, vidi se iz tega, da večkrat na mesec oglašuje s ceno vred razna štokavska in kaj-kuvska dela, ki se morejo kupiti ali pa naročiti pri tistem uedništvu. — Živo tedaj priporočamo praktični in Sloven-com toliko udani list,   pisan v lahko razumljivi štokavsčini.
J. M.
43